D o p i s i. Iz Šent-Jerneja — Na čelu si nam prinesel dragi »Tovariš« žalostno naznanilo, da je ljubljeni dr. Janez Bleiweis vitez Tersteniški umerl. Znano je vsakemu njegovo delovanje na šolskem polji, kakor tudi njegov trud za nas učitelje. Bog mu za vse to unkraj groba poverni! — Pri nas smo novo šolsko leto pričeli 17. oktobra t. 1.; kakor je že več let navada, ne o vseh Svetih; — ker so nam tako potrebne počitnice dveh mesecev skrajšali na 6 tednov; zakaj so pa še na gimnaziji? — Vpisalo se je mnogo otrok, pa vsaj to ni čudno, ki je tudi županija velika. Eazdelili smo pa tako otroke, in sicer: I. razred obiskuje popoldne (novinci) . 67 dečkov 52 deklic ~ 119 „ dopoldne (ki so že vlani hodili) 45 „ 30 „= 75  194 II. razred popoldne obiskuje ... 24 dečkov 32 deklic __ 66 dopoldne „ .... 34 „ 31 „ = 65 131 III. razred popoldne obiskuje ... 25 dečko? 18 deklic _= 43 dopoldne „ .... 43 „ 32 „ = 75 118 V ponavljavni šoli je 70 dečkov 71 deklic ~ 141 Skupaj vseh . 318 dečkov 266 deklic =_ 584 Za tri učiteljske moči 584 otrok že precejšnje število, toliko bolj, ker je šolsko poslopje staro in majhno, ter smo ga razširjevali na vse strani, pa ne gre narazen. To je gnječa v premajhnih šolskih sobah; in zrak kmali poserkamo, ter je treba zmiraj okna odpirati, da se ne zadušimo. Posebno težavno je za tacega učitelja v premajhnih šolskik sobali pri prenapolnjeni šoli otroke podučevati, kteri je na pljučih bolan. — Nasvetoval bi jaz torej tistim gospodom, ki bodo pri pribodnji deželni konfereuciji nazoči, naj bi sklenili, da se učitelji z 30. letom v pokoj denejo, kakor imajo to že na Hrvatskem. Kdor se ni utrudil 30 let pri šolstvu in ves izdelal, bi kmali rekel, da ni božji. — Povabil bi take gospode, ki imajo v tem odločevati, da bi samo en teden, ali en dan v taki sušilnici ali kovačnici delovali, potem bi videli, kaj se to pravi, v potu svojega obraza kruh jesti; in vresničiti pregovor: »kogar so Bogovi čertili, so ga učitelja naredili«. Kavno tako mi hodi na misol, da naj bi skupno ktero društvo naredilo prošnjo, ali pa tudi škupščina prihodnje dež. konferencije za to, da bi se leta vštevale v pokoj tudi ona, ktera je učitelj provizorično služil, kakor je gosp. E a n t letos na deželni odbor prosil. Za vse se naj skupno prosi. Še več reči bi se lahko nasvetovalo, pa za sedaj naj bo; le to še povem, da je naš krajni šolski svet letos v proračun vzel tudi 300 gld. za nakup šol. verta, in tudi za vsaki razred po 50 bukvic, t. j. 50 bukv. perve stopnje »Slavčka«, 50 bukvic druge stopnje »Slav.« in 50 bukv. tretje stopnje »Slavčka«, proti tem, da se bo pri petji med otroke razdelilo, in potem zopet spravilo. Bilo je naprošeno po 100 bukvic od vsake stopnje, pa kaj se hoče, gospodje so le po 50 dovolili, ter tako sem z polovico ostal na cedilu; kakor tudi za tako potrebni šolski vert sem 400 gld. nasvetoval, pa so le 300 gld. dovolili; če bo pa srenja vendar enkrat hotela kaj dati. — Enkrat sem imel pri srenjski seji pravo smolo, kajti na dnevnem redu je bil tudi nakup šolskega verta. Ali o čudo, ko meni gosp. župan prepusti besedo, sem jim kolikor mogoče razjasnil potrebo šolskega verta, in sicer tako velikega, da bi o priliki se zraven t. j. na tistem prostoru tudi novejše in večji šolsko poslopje sozidalo; pa ko sem protestiral in zahteval, da se moj nasvet v zapisnik zapiše, kaj so mi storili! vsi so iz sobe všli, in niso takrat hotli podpisati zapisnika. Še le čez več uasa so na vse strani pretehtovali, ali se ne bi kje in kako vjeli, da bi bilo treba šolo zidati, in so sprevideli, da je bil to le nasvet, so podpisali, in smo tisti zapisnik c. k. okr. glavarstvu v Krško poslali; kaj se bo zgodilo, mi še ni znano. Ljudstvo se le stroškov boji, pa kaj se hoče, brez denarja se ne da mnogo ali celo nič storiti. — (Morda bi kazalo v vaši fari napraviti še kje druge šolo, kamor bi otroci bliže imeli, bolje kakor zbirati vse v jednem kraji. Ur.) Slava in čast pa našemu krajnemu šolskemu svetu, posebno pa vrlemu predsedniku gosp. Karolu Eudež-u, grajščaku v Gracerjevem turnu. Veliko želj in britkosti bi ti dragi »Učit. Tovariš« lahko še napisal, pa voščim ti raje srečno veselo novo leto 1882. Bog! J. S.