Amerika^pred odlocitvijo. Predsednk Wilson se je izpočetka nameraval opreti na nepristranske držare. Ker pa (e nimajo imisla niti ne čutijo potreb«, da bi bile Wi]sena za oporo pri njegovem nastopanju zoper Nemčijo, se mora predsednik Zediajenih držar edino opreti na ^ndstvo, ki mn je z novo izvolitrijo za predsednika skazalo svoje zaupanje. V^Ztdinjenih držtvih je ljudstvo edini vir vse moči in vsch pravic. Svojo vlast izvrSuje ljudstvo po kongresu. Kongres (zbor) obsega spodnjo zbornko (zbornico zastopnikov) in zgornjo zbornico (senat). Korgres se zbere vsako leto issj enkrat in sricer navadno prvi pondeljek v decembru. Zvsako dovo izvoljeno spodsjo zbornico se začenja novi kongres, ki traja dve leti in se vedno začeoja s 4. marcem, ker se je prvi kongres Zedinjenih držav sestal 4. marca 1789. Tako bo tudi letos dce 4. marca se začel o«vi koegres, ker so, kakor znano, iani bila volitve v zbornico 1'udskih zastopnikov. Odločitev za mir ati za vojno med Zedinjenimi državam; in Nemčijo ima tbrej v s?ejih rokah koagres. Iz Jastne moči predsednik niti ne morenapo vedati vojske, to obiast ima samo kocgres, kateri jo ahko poveri predseniku In rcs je Wilson takoj na drugi dan tovtga kongresa, namreč za dan.5. marca, sklicai zgorrjo ztornico (s^nat) k izredai seji. Ta seja bo, Kakor se sedaj sodi, edločiina za nadaljni razvoj soora med Ameriko in Nemčijo. Pred nekaj dnevi W;l3on v senatu ni imel sreCe. Senatca glavna komisija ramreč ni dovoiila, da bi se senatu predlcžil postavni predlog, s katerim bi predsednik dobii pooblastiio, da sme amerižke bojne sile na suhem in l& marju uporabiti za varstvo pogodb in mrodnih pravic. Če torej hoče Wil- son ;meti to dovoljenje, jra mora dobiti od konsn-Asa in zato je sklical senat k seji. Kako se bo odločil senat, se vsled ra^ličnih porofiil, ki prihnjajo iz Amerike in si dostikrat naravnost nasprotujejo, ne da presoditi. Toliko se pa »me trditi, da Wi!son, ki je bil na novo i^oljen v vojni dobi in med agitaciio za in proti vojni, raz polaja z zaupanjem ljudstva, ki mu ga ne bo kra tila ne zj«rnja ne spodnja zbomica. Dozdaj so bili Amerikanci zadovoljni z velikarskim dobičkom ki ga jim prinaša trgovina z vojskujoCimi se četverosporaznmovi državami. Kot hladno računajoči trgovci se bodo, predn© se odločijo za vojsko, vpra šali: Ali nam bi vojska prinesla veC dobička, kot pa dosedaoja trgovina? In če jim bo raCun dokazal, da jim bodo bojne ladje pripravile večji dobiček, kot pa trgofske, se b«do odlc€i>i za orožje OdloCiteT bo torej odTŠsna ©d tega, kaj so Angteži, ki se smatrajo za poklicane delitelje zemlje in preu3trojitel]e politične zemljepisne karte, Amerikancem obljubili Geslo: Amerika Amerikancem, že datno ne zadostuje več. Kakor so severni Amerikanci I. 1898 z dsvojitvijo nekdaj španskih Fiiipinskih otokov dokazali, so njihove novodobne žclje precej pedobne angleškemu pohlepi po tuji zemlji. V poštev pa tudi pride velika občuUjivost Araerike, t'e se s potepljenimi ladjami potepi tudi nekaj dragecenega ameriškega človeškega življenja. Cetudi Nemčija skrbno pazi na to, da se, kolikor mtgoča, reši vsak Atnerikanec, ki je na kakšni oi P čolna zadeti ladji, vendar se to ne da vedno izrršiti. In res se je, kakor se poroča, na ladijah že potopi'o nekaj Amerikaacev. Vse to in še rcnogokaj drugega se bo jeffialo v poštev, ko bo novi kongre3 odločeval o vojni ali o mira