D fŠČil POZOR --- V soboto na Kališče in na Belo Kranj V soboto, 18. junija, ob 10. uri bo v okviru praznovanja krajevnega praznika Bela na Kali.šču tradicionalna proslava Kokrškega odreda, popoldne, ob . 14. uri pa bo v »Gamsovem raju« srečanje borcev Kokrškega odreda s krajani Bele. V slučaju slabega vremena bo srečanje v domu na Beli. Za slovesnost na Kališču, ki se je bodo udeležili predvsem planinci in mladina Gorenjske ter enote teritorialne obrambe Tržič, je pripravljen krajši kulturni program, osrednja slovesnost pa bo v dolini. Vse tri dni, v petek, soboto in nedeljo, bo pohodnikom na Kališče na voljo žig. Obenem pa bodo planinci prav te tri dni izrabili za temeljito udarniško očiščenje planinskih poti proti Kališču in Stor-žiču. V petek zvečer bodo na Ka-lišča zakurili močan kres. Organizatorji pričakujejo, da se bo slovesnosti na Kališču in na Beli udeležila množica planincev in mladih, predvsem pa se vesele srečanja z nekdanjimi borci Kokrškega odreda, ki so se med vojno veliko zadrževali prav na njihovem terenu, (dd) V—____/ C--\ DANES V GLASU Na srednjih straneh objavljamo v rubriki GRADIMO zanimive nasvete, kako na Gorenjskem priti do gradbene dokumentacije. Pripravili smo jih v sodelovanju z gorenjskimi komiteji za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, prav tako pa tudi tokrat sodelujejo trgovske organizacije. --- --/ V Podljubelju znova kamp Člani turističnega društva Podljubelj so v petek svečano odprli prenovljeni kamp Tominčev slap — Veliko prostovoljnega dela ob razumevanju BPT in Gorenjske turistične zveze Podljubelj — Ena prvih in najpomembnejših nalog pred poltretjim letom ustanovljenega turističnega društva Podljubelj, ki zdaj povezuje že prek tristo članov, je bila, da znova usposobijo osem let zapuščeni kamp ob desni strani magistralne ceste proti Tržiču. Zaradi pomanjkanja denarja so se prizadevni člani društva lahko lotili dela šele lani.V njihovih prizadevanjih sta jim šli na roko zlasti Bombažna predilnica in tkalnica, ki jim je odstopila zemljišče, in gorenjska turistična zveza, ki jim je z denarjem znatno pomagala pri obnovi kampa. Kamp Tominčev slap so slovesno odprli v petek popoldne, in niti močna nevihta ni mogla skaliti prazničnega vzdušja. Podljubeljčani, katerih vabilu so s odzvali tudi številni predstavniki občinskih organov in Gorenjske turistične zveze, so s ponosom pokazali plod svojega dela. V hišici ob robu kampa so uredili sanitarije s toplo in mrzlo vodo, zunaj pa bodo še v teh dneh napeljali dva tuša in pritrdili tri pipe za pomivanje posode, prav tako s toplo vodo. Vaščani so s prostovoljnim delom zgradili nastrešje ter zravnali in počistili kamp. Prepričani so, da bo kamp zaživel. V njem pričakujejo predvsem pre- hodne goste, ki se bodo v Podljubelju ustavljali za dan ali dva med svojim potovanjem proti morju, nekaj dohodka pa nameravajo pridobiti tudi z organiziranjem piknikov za trži-ške delovne kolektive, za kar je kamp s svojo lego in objekti nadvse primeren. Z zaslužkom iz kampa in turistične takse — v Podljubelju dva zasebnika oddajata turistične sobe — nameravajo kasneje v kampu postaviti še brunarico s priročnim bifejem. Recepcijo v kampu bodo vodili kolektivno, tako da bo v sezoni do konca oktobra padlo dežurstvo na vsakega samo enkrat. Med drugimi akcijami prizadevnih članov podljubeljskega turističnega društva velja omeniti tudi očiščenje poti in postavitev kažipotov do Tominčevega slapa. Izdali bodo razglednico Podljubelja, pripravili razstavo starih predmetov, medtem ko je na novo ustanovljena športna sekcija v okviru društva že pripravila dobro obiskani prireditvi v sankanju in smučanju. Podljubeljčani so torej dobro zastavili delo v prid pestrejši turistični ponudbi svoje vasi. In ker so, kot je dejal že Valvasor, gostoljubni in prijetni ljudje, se ni bati, da bi ostali brez gostov. H. Jelovčan Teletina v smetnjaku Jeseničani po novem odloku plačujejo nekoliko dražji odvoz odpadkov — Plačila oproščeni le na Srednjem vrhu in v Radovni — Kruha je na centralnem smetišču za prepolne vreče Jesenice — Vsako gospodinjstvo »proizvaja« odpadke vseh vrst, ki jih je v tej naši potrošniški družbi pač vedno več. Včasih so odpadki romali v bližnje reke in potoke ali smo jih lahko kar pokurili na domačem dvorišču ali zakopali v bližnjo jamo, danes pa je to domala nemogoče. Tako imamo vse več divjih smetišč in odlagališč. Zato smo po občinah organizirali redno odvozno službo, po krajevnih skupnostih pa imamo smetnjake in kontejnerje. Po občinskem odloku smo dolžni odlagati odpadke v smetnjake, odvažati jih je dolžna komunalna služba, obenem pa ta odvoz tudi plačujemo. Ponavadi se jo odvozu odpadkov, učinkovitosti in neučinkovitosti službe začnemo spraševati tedaj, ko nam pošljejo račun, kajti odvoz tudi nekaj stane. Tedaj se posebno tisti, ki žive v bolj odmaknjenih naseljih in morajo svoje odpadke sami spraviti do smetišča, sprašujejo, če so sploh dolžni odvoz plačevati. Nekateri plačilo odločno odklanjajo in tvegajo mandatne kazni in tožbe, drugi spet le naglas negodujejo. V jeseniški občini skrbi za odvoz odpadkov jeseniški Kovinar, ki zaračunava odvoz letos po novem občinskem odloku in po novi ceni. Po členih odloka odvaža Kovinar odpadke v naselje občine, razen s Srednjega vrha in iz Radovne, kjer prevoza tudi niso dolžni plačevati. Vsi ostali občani pa od 1. maja dalje plačujejo mesečno po 0,90 dinarjev na kvadratni meter stanovanjske površine in 1.26 dinarjev za kvadratni meter poslovnih prostorov. Pri Kovinarju pravijo, da večjih problemov ni, le da se nekateri izogibajo plačilu z izgovorom, da odpadke same pokurijo ali zakopljejo, kar pa je zakonsko kaznivo. Se bolj iz trte izviti so izgovori, češ da odpadkov sploh nimajo. Razumljivo, da neplačilu sledi mandatna kazen. Problemi pa so tam in tedaj, ko morajo občani res sami pripeljati odpadke do zbirnih mest, kajti prav do. slehernega naselja komunala ne more. Vendar so tudi ti dolžni odvoz plačevati, saj ne more biti izjem. Le tiste maloštevilne občane, ki živijo v razmeroma velikih stanovanjih — kmečke hiše in gospodarska poslopja — lahko naslovijo na Kovinarja prošnjo s tern, da ne bi plačevali odvoza po metrih stanovanjske površine. Nasploh pa je in bo odvoz bolj učinkovit, če bodo za ustrezno namestitev smetnjakov in kontejnerjev skrbele same krajevne skupnosti. Kovinar dvakrat letno organizira tudi kosovni odvoz, komunalna služba pa se odzove na vsak telefonski klic, tako da je domala nemogoče, da bi bili smetnjaki prepolni teden ali več dni. Občani že poskrbe, da komunala odpadke hitro odpelje, čeprav bi bili sami kdaj lahko priza-nesljivejši: ko so iz Vrbe telefonirali, da je smetnjak prepoln, je bilo v nfem polno pokošene trave . . . Da niti ne govorimo o tem, da se v kontejnerju najde tudi poginulo tele, cel odojek, prst in kamenje, kruha pa je še vedno toliko, da ga na centralnem smetišču posamezni občani nalagajo v vreče in s prekuhanim potem krmijo živino. d. Sedej Št. 45 LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO t AN J, torek, 14. 6. 1983 Slavni urednik: Igor Slavec izhajanja odlikovan. z i< Brez omejitve vpisa? CENA 11 din Zadnji podatki o vpisu osmošolcev v prvi letnik šol usmerjene-aa i-obra-evanja na Gorenjskem kažejo, da so starši in otroci bolje obveščeni kateri programi jim dajejo največ možnosti za kasnejšo ~aposlitev kot pa šole, ki dostikrat umetno napihujejo svoje zmogljivosti ne glede na razkorak s potrebami združenega dela. Poklicno usmerjanje, kot je v četrtek ocenil koordinacijski od-oor-a usmerjeno izobraževanje pri medobčinskem svetu SZDL za Gorenjsko se namreč še vedno odvija preveč na pamet. Če bi hoteli u veli a vi t i kvalitetno usmerjanje, bi rabili realne kadrovske pla-ne najmanj do leta 1993. Teh pa ni v večini gorenjskih delovnih or- Starš i in otroci so se pri vpisu torej zanesli predvsem na svoj rut in na razpis kadrovskih štipendij. Naredili so prav, saj se po maniših preusmeritvah učencev med sorodnimi programi posa-T(ie?n i h. šol na Gorenjskem ne obetajo nepriljubljene omejitve vpi-ta v nrvi letnik kot posledica preveč prijavljenih kandidatov. Celo ruisvrotno- tradicionalno deficitarne panoge kot so, na primer, metalurška gumarska. gradbena in teksti na, bodo vpisovale učen-i nnilirž ti a do začetka novega šolskega leta. Precej prazna sta tudi še pred leti izredno privlačna trgovinski in administrativni pro- ™m\aiveč težav s kandidati za prvi letnik ima naravoslovno-ma-. >matična usmeritev, ki ima v Kranju v dveh oddelkih 22 preveč rlnTih učencev, medtem ko se število v dislociranem oddelku na lllVtrnh sklada s prostimi mesti. Matična sola je zato nameravala Tonila objaviti sklep o omejitvi vpisa ter izbrati ucence na osno-meizkusa znanja in drugih sposobnosti. Jesenicam so, zal, svoje ■anrlirlate že obvestili o sprejemu. _ v inlnh so odnosi med Kranjem m Jesenicami ze nekaj časa na- vtiZbor združenega dela jeseniške občine je podprl pobudo za peti. zeor zu » ocidelka naravoslovno-matematicne manovttev samastojneg,* /cflr utemeljuje zlasti z veli. umeritve ^j^^druž^nega dela po kadrih te vrste, kijih po prešo-V mi P°/hi radi izgubili. Pobuda je tudi skladna s stališči republi-mju ne^t^a VZaoio in izobraževanje, ki so usmerjena v osamo-^fJr dtslociranih oddelkov, kjer so za to potrebe in dane ka-J] t tr materialne možnosti. Nasprotno pa v kranjski matični irovske ter maienu jeseniški naravoslovno-matematicni ti,deU po izbimih vrei~ Ket^:P\es^\\^u^a^otrebe združenega dela po naravoslovno-ma-Gledeh tehnalogih je gorenjski koordinacijski svet za usmerje-maticnin lerm^ j J-,L.rn1-.ijPn s tehtnimi argumenti predvsem pri republiški izobraževalni jamske strem ^ nezasedemh programov izbo- iUpn° Hrlelke prvega letnika naravoslovno-matematicne usmen-™ v^Kranju ob enem- na Jesenicah, s čimer In se ognili tudi sklepu '0mVlraLVnje% samo, kaj storiti, če se bitka ne bo končala Go-vnjcfnTv prid ... " H. Jelovčan iročnike, bralce in sodelavce obveščamo t^adi manjše finančne pomo- Hi naraščanja cf«. . rJ>r in vsega drugega, kar je ' *'4ni za izid časopisa, se je r.i položaj Časopisne ga p od -Glas poslabšal. V kolektivu , Caeli ostre m dosledne prejeli odstranitev '■valne uKrcp>- L-„*ori?ni i noslovanju, med katerimi ^lebejpom emben zmanjša ni 4ri,,jr ker prav izdajanje i^z^a največji porast ■tCl- Tako že nekaj časa iz- »h c/fl, ob torkih na 12 inob nl " fr a 16 straneh. Ker pa teza- tZvadi ne pndejo sume, / L-mer v kakršnih smo ^^P-siljeni obja^ Tinirs i/ ine i še oziroma le toli-SrCm dopušča prostor. aZko za novinarske pri-prispeva^opis-- trr drugih sodelavcev, ka " tnko imenovani »ko-Itdel« kamor sodijo naj-\ Tninsi objave, razpisi, i 'TmaU ogUiL osmrtnice V& trudimo se, da obja-V* Km več in ugodimo želji -\an i. ■a namenjena iskanju skritih re-*rv saj od stalnih velikih izvoznici moč terjati, naj izvoz povecu- ^^gS'sindikalni aktivi- Prah lovijo v silose sti obravnavali slabosti, ki so lani in prvo letošnje četrtletje pestili mednarodno trgovino gorenjskega združenega dela, so izdelali usmeritve, kako naj bi se v prihodnje sindikat spopadel z njimi. Svojo odločitev so utemeljili s črnogledimi pričakovanji, da se utegne zaradi vseh izvo-zno-uvoznih t^gob jeseni ponekod ustaviti proizvodnja, na sindikatu pa sloni pretežni del odgovornosti za socialno varnost delavcev. Sindikat zato terja, naj se prav zaradi socialne varnosti delavcev združeno delo poveže v reproverige, da bo ustvarjalo več dohodka in uspešneje nastopalo na konkurenčnem tujem trgu. Zahtevali so, naj se prouči možnost vključevanja novih izvoznikov v mednarodno menjavo (rezerve so menda še pri gradbenikih, ki jim doma zmanjkuje dela). Tudi uvoza ne smemo krniti, so dejali, saj domači dobavitelji ne zmorejo vseh naročil. Tudi z banko naj se združeno delo trdneje dogovarja, so priporočili. Nazadnje so poudarili tudi, naj se že vendarle dogovorijo, kako bodo izvoznike spodbujali, ne pa da jim kratijo dohodek. D z žlebir Podvin — Lani je bila v vsej Sloveniji obilna sadna letina, ki so se je razveselili porabniki, ne-pa tudi sadjarji. Povzročila jim je več dela kot sicer, po drugi strani pa jim je prinesla — kar se sliši nenavadno — tudi precej izgube. Cene sadja so se prav zaradi obilnih letin v zadnjih treh letih povečale le za pet odstotkov, medtem ko so se škropiva, delovna sila in strojne ure podražili za sto odstotkov. Lani so bila neskladja že tolikšna, da se ni bilo mogoče več izogniti »rdečim številkam« ob zaključnem računu. V nasadu Resje pri Podvinu, s katerim upravlja Kmetijsko-živilski kombinat Gorenjske — tozd Koope- isa' I Onesnaženost zraka nad jeseniško Železarno je znatno manjša, fni* I odkar že dve leti deluje odpraševalna naprava - Dnevno zaja-Ua-Nejo okoli 7 ton prahu pri- Jesenice - V jeseniški Železarni ^ nekaj ^asa zadovoljivo obratuje odpraševalna naprava v' etek^e- ilarni, za katero je Železarna name sila 170 milijonov dinarjev, s tem pa v v^ Rali delovni pogoji in iz-'se izboljšali aew mesta ♦atno zmanjšala 7aPiasv d s0 se Strokovnjaki ocenjujejo, d so se ?isije rdečega prahu ^o^klaV'v "kupni proizvodnji, '^železarne n^se^ja Aveniji proizvaja jeklo po stare r^ani prahu. omilitev izbrali V^leZarn,J?n zdTektn7m odse- ^^P^-ostalidel izhajajo i/- odprtih peči in i™: — ^Uii iz Deči, P« ulovijo v jfl izlivu jekiu P^oJtirane nad blike nape. k. so m filtriranje T^i 2000filtrskih vreč s HCo^O^ratni^npo- w J -šine. Prah zbirajo v silosu, ga pi obehj --------— >r za^p" eni- što. ub-ma-Na| priza >do ra- vih na-ar že po če-ve- ^vanjem Slabo donosno sadjarstvo Obilna letina prinesla izgubo Čeprav je bila lani obilna letina, so v sadovnjaku Resje pri Podvinu zaradi nizkih prodajnih cen prigospodarili 840 tisočakov izgube — Ugodne razmere v času cvetenja obetajo, da bo letošnji pridelek le za malenkost manjši od lanskoletnega — Sadje bo zrelo teden prej kot običajno racija, so lani nabrali 725 ton sadja ali približno tri vagone na hektar. Sto ton so ga prodali za predelavo tovarni Alko Fructal v Dupljico pri Kamniku, ostalega stalnim kupcem in sindikalnim organizacijam za ozimnico njihovih delavcev. V prodaji na drobno je kilogram prvovrstnega sadja veljal od 14 do 15 dinarjev, druga vrsta je bila po osem in tretja po pet dinarjev. Pri prodaji večjih količin so bile cene še za dinar ali dva nižje. V kombinatu so izračunali, da so za kilogram sadja iztržili v povprečju manj kot-deset dinarjev. To pa je bil tudi glavni razlog, da so v Resju kljub obilni letini prigospodarili 840 tisočakov izgube. Pred tem so se na listi zgubarjev znašli le v primeru, ko je bila slaba letina ali je pridelek oklestila toča. »Zaenkrat kaže, da se bo ponovila lanska letina,« napoveduje letošnjo bero Tine Benedičič, izkušen sadjar in vodja sadovnjaka Resje pri Podvinu. »Razmere v času cvetenja so bile ugodne. Doslej so nasadom prizanesle tudi bolezni in škodljiviei. Če ne bo toče, pretiranega deževja ali druge naravne ujme, lahko pričakujemo okrog 670 ton sadja. V Podvinu bo letos nekoliko več zlate parmene, enako kot lani bo zlatega delišesa, medtem ko bo jonatana manj. Sadje bo letos zaradi zgodnejše in bujnejše rasti zrelo teden prej kot običajno. Pričakujemo, da bomo pričeli z obiranjem okrog 10. septembra. Na dveh hektarih površine imamo letos poskusni nasad, na katerem raste 26 sort jablan in 10 sort hrušk. Med njimi bomo v prihodnjih letih izbrali tiste, ki so po rodnosti, okusu in obarvanosti najbolje obnesejo v naših vremenskih razmerah. Z njimi bomo potem posadili šest hektarov in na ta način še popestrili izbiro. Kar zadeva letošnje cene sadja, ne morem napovedati nič zanesljivega. O tem bo razpravljala poslovna skupnost za sadje, krompir in vrtnine, ki bo sprejela okvirne (priporočene) cene.« C. Zaplotnik tizirajo v kroglice in tako dnevno zajemajo okoli 7 ton prahu. Odpraševalna naprava v Železarni Jesenice dela že dve leti. Poleg tujega dobavitelja American AIR Filter je mariborska Metalna v sodelovanju /. drugimi dobavitelji izdelala velik del naprav in jih tudi namestila. Stroški obratovanja odpraševalne naprave predstavljajo 4 odstotke vrednosti surovega jekla, velik del stroškov pa povzroča večja porabe električne energije. Opravili so tudi meritve, ki dokazujejo, da se je ob določenih razmerah zmanjšala zaprašenost zraka v jeklarni celo do desetkrat, v bližnjem stanovanjskem naselju pa so se količine lebdečega prahu v zraku zmanjšale za precej manj, kot je še dopustna meja. Z odpraševalno napravo so jeseniški železarji rešili precej pereč problem onesnaževanja okolja, posebej še zraka. D. Sedej n- SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ čas drugega odločanja za poklic (4) Dimenzij« ju osebnosti, k. pa ji danes Tudi znanji j v KOLESAR BREZ LUČI Godešič — 13-letni kolesar Iztok Hostnik z Godešiča, je v soboto. 11. junija, povzročil prometno nezgodo, v kateri je bil sam huje ranjen. Brez luči je peljal proti naselju in dohitel dve pešakinji. Ker ju je prepozno opazil, je trčil vanju. Ženskama ni bilo hudega, kolesar pa je padel in se huje ranil. NEZGODA ZARADI PREHITRE VOŽNJE Lesce — Zaradi neprimerne hitrosti voznika, ki je z neregistriranim motornim kolesom in brez vozniškega dovoljenja v soboto. 11. junija, vozil s Šobea proti Lescam, se je zgodila nesreča. V njej je bil h.uje ranjen [> motorist, 19-letni Anton Kralj. Le-t^ q je s prednjim delom motorja trčil y S prednji blatnik osebnega avtomobil i la, ki ga je nasproti pripeljal 27-letm Anton Zupan iz Radovljice. ŠE PRAVI ČAS IŽSKOČIL V gozdu na Jelovici je minuli četrtek delal traktorist Gozdnega gospo-, darstva Bled Dušan Cvijič. star, 45 let, doma v Bohinjski Bistrici. S traktorjem je vozil hlodovino po strmem klancu navzdol. Na ovinku je tovor porinilo na rob poti. Traktorist^ je uvidel, da traktorja ne bo vipčotK vladal in da bi preprečil nesrečo, je izskočil. Takoj nato se je traktor < ^ tovorom vred prevrnif po strmini. al : Smrtna nesreča pri jahanju Voklo — Pri jahanju se je v soboto, 11. junija, v Voklem smrtno ponesrečil 10-letni Milan Globočnik. Ker je bil vešč jahanja, mu je oče-tudi tokrat dovolil zajahati domačega konja. Otrok je konja sprva v počasnem kasu, nato pa v galopu vodil po bližnjem travniku. Nenadoma je pri galopu sedlo z jezdecem vred zdrknilo pod konja, otrokova noga je obtičala v stremenu, z glavo pa je omahnil na tla. Konj je otroka vlekel kakih 000 metrov do domačega dvoriš ča, kjer je bil že mrtev. Umrl je zaradi hujše poškodbe na glavi. RIBIŠKA DRUŽINA RADOVLJICA razpisuje licitacijo za odstranitev obstoječe strehe in ostrešja na gospodarskem poslopju na Cajhnovi žagi na Lancovem v Radovljici in sicer: 1. odkrivanje in odkup kritine iz naravnega škrilja (dobre kvalitete) 325 m1, izklicna cena 10.000 din 2. demontažo in odvoz obstoječega ostrešja tlorisne površine 240 m% izklicna cena 5.000 din Licitacija bo v petek, 17. 6. 1083 ob 18. uri na Lancovem pri Cajhnovi žagi. Pred pričet kom licitacije je potrebno položiti 10 odstotno varščino. A. 14. JUNIJA 1983 GRADIMO—GRADIMO—GRADIMO 5. STRAN GLAS RADIMO: KAKO ZAČETI? -prvi informaciji. 24. maja pod naslo-'G-adtmo: kje in kako« smo obljuNi. ** bomo vseh vprašanj v zvezi z grad-> najrazličnejših informacij okrog tega i bolj sistematično in vas enkrat mese-'• sa ^ možnosti, zato si bomo P^adeva m kij Na odmev pa smo naletel, tudi pn n bralcih, kar pa je najpomembnejše in o- (spodbuja, da s tem nadaljujemo Na ju »očju gradnje je namreč vrsta možno \e Drašanj. načinov, pa tud, nejasnost,^ se sreča vsakdo k. se "vp'se^ ' graditelje. Zato pričakujemo vaše Novanje, vprašanja innasvete tudU W Pošljite nam ih na Uredništvo * Mo*e M* 1, s prip,- Informacije za graditelje. ZAČNE SE Z DOVOLJENJI I?" '2 smo razmišljali o uvodni temi današ-formacije, smo se odločil za nekak -- -kronološko nadaljevanje prejsnje_Ce r. namreč zadnjič ugotovil. Ke lahko z gradnjo, potem si zdaj zastav^ basanje, kako začeti, n^smo RE ^predpostavili. da zemljišče, na ka ^bi^adf zgradil i hišo. že.ma-o^če- kj. lastništvo oziroma pridob tev zem trc" ^osnovnih pogojev^ tudi vedno $ Marsikdo bi se morda odločH za ^ ^ vendar pa je pot do pr,dot,tve ■ ^ te pogosto zelo težka n ^aga^n .odetega že na tem prvem korakii mars. ^io^ Odneha Tega vprašanja se bomo. mo 23 ^enT prihodnjih informacijTod. čil. S da zemljišče že ^ v S lopato in tako praktično začel. Stek ie za nepoznavalca. in to je ob.- i d '»»s, še nep^^-od sf f«o je precej zapletena^ v j i f ^do občine različna. Tisti, ki so j «« imajo gotovo boga ejzkusn,e fernfzem d^beno planiranje. Se prostora , lu odločanje o lokacij^* g**£ o* Nkl obilni je jčih-mora ep-" rk-1" ob"" ma*1" ,-oHs-zarr 1 ra-in em na si- iti-ilja m*, i ob- sne L*na . 6. em ? K tot- občini pooblaščena za to delo. Načrtovalec lokacijske dokumentacije (biro) na podlagi naročila opravi ogled, določi pogoje. izdela podatke o predvideni gradnji in opremi dokumentacijo še z grafično rešitvijo. To gradivo pomeni prilogo k prošnji, ki jo graditelj vloži pri upravnem organu. K prošnji mora priložiti potrdilo o pravici do uporabe stavbnega zemljišča in soglasja za priključitev objekta na javne komunalne naprave (elektrika, vodovod, kanalizacija. PTT). Ta soglasja lahko preskrbi že biro ali pa jih zbere graditelj sam. Katera soglasja so potrebna, pa ugotovi že strokovna služba biroja ali pa upravni organ v tako imenovanem ugotovitvenem postopku. Včasih so namreč poleg standardnih potrebna še soglasja glede ceste, železnice, vodovoda. daljnovoda, kablovoda. vročevoda, plinovoda, vodotoka, zaščitene pokrajine, gozda, kulturnega spomenika ali državne meje — odvisno pač od tega. kje naj bi hiša stala. Ponekod je predpisano tudi soglasje glede gradnje zaklonišča. Še pred izdajo lokacijske dokumentacije se običajno odloči o spremembi namembnosti zemljišča in sicer v ugotovitvenem postopku ali pa s posebnim soglasjem kme-tijsko-zemljiške skupnosti. Ko je torej prošnja z vsemi omejenimi soglasji in dokumenti pri upravnem organu, le-ta pridobi še soglasje sanitarne, požarne in po potrebi še kakšne druge inšpekcije. Sledi zaslišanje strank (sosedi), morebitni potrebni ogledi na terenu, razpišejo se ponovne potrebne obravnave, ugotovijo se stroški in njihovo plačilo in nazadnje potem upravni organ izda lokacijsko odločbo. Pomembno vlogo glede trajanja postopka imajo v jeseniški občini službe in organizacije izven upravnega organa. Po pravnomočnosti lokacijskega dovoljenja graditelj vloži zahtevo za pridobitev gradbenega dovoljenja, v kateri morajo biti njegovi osebni podatki, kolkovana mora biti z upravno takso, pri komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja v občini. K tej vlogi oziroma zahtevi je treba predložiti še dokaz o upraviči uporabe, lastninski oziroma služnostni pravici — zemljiškoknjižni izpisek, lokacijsko dovoljenje, in v treh izvodih načrt objekta, ki ga lahko izdela registrirana projektantska organizacija. V jeseniški občini je največ načrtov izdelanih pri Biroju za urbanizem in stanovanjsko poslovanje. Zavodu za urbanizem Bled. v zadnjem času pa so pogosti tudi tipski načrti organizacije Naš stan iz Beograda. Gre za tipske projekte, za katere ni pogoj, kdo jih izdela Če pa gre na primer za prizidek, je treba takšen načrt posebej naročiti pri ustrezni organizaciji oziroma mora biti takšen načrt opremljen s potrdilom o notranjem nadzoru. Glede tega pa imajo graditelji pogosto težave, razen tega pa so ti. načrti precej dragi K temu mora graditelj sam preskrbeti in predložiti še soglasja komunalnega podjetja. elektroenergetsko soglasje, izjavo nadzornega organa o nadzoru gradnje, potrjeno lokacijsko, dokumentacijo, potrdilo o plačanem prispevku za spremembo namembnosti zemljišča. Upravni organ pa pridobi še soglasje sanitarne in požarnovarnostne inšpekcije. V posameznih primerih mora graditelj pridobiti še soglasja drugih organov, ki so sodelovali že pri izdelavi lokacijske dokumentacije (ceste, železnica . .) Na podlagi takp opremljene vloge upravni organ preveri, če je celotna dokumentacija usklajena s pogoji lokacijskega dovoljenja in drugimi obveznimi določili, običajno zasliši stranke (sosede), opravi tudi morebitne oglede na terenu in nato izda gradbeno dovoljenje. Glede na to, da mora graditelj pri izdaji gradbenega dovoljenja včasih dobiti kar precej soglasij, je pot zanj nemalokrat precej utrujajoča .n največkrat dolga. Sicer pa v upravnem organu postopek za izdajo lokacijskega dovoljenja traja povprečng od .1 do 2 meseca in prav toliko za izdajo gradbenega dovoljenja. Čas, ki je potreben za pridobitev vseh soglasij, pa celotno zadevo še podaljša. \ ki je kot strokovna organizacija Vi sprašujete — Glas odgovarja . liko časa boste morali še čakati na dovoljenje in če zem-• Zanima vas, koimw ^^ do|očjjo za Kmetijsko proizvodnjo. Hče. na katerem želite adi novega zakon^individualne hiše. Zemljišče je sicer v III. kategoriji, ker Izdanih še pet parcei ' Precej močvirno ,xbeno planiranje in urejanje prostora Skofja Loka smo , • V komiteju za aruz k zem,iiše na podlagi zahtev zakona konca-/edeli. da bo kategonza«- j ^ prjš(o dQ potrdltve takšne kategorizacije v do konca juni)a m autno prav tako se dolgoročno gledano, do leta 2000. meliorirala, t^a opredelila, da bi kategoriji zaščiteno Kol Kot rečeno, pa v vasem pri- em je tud. zeml'lSJCpno' va'š m podobne primere bodo v upravnem organu_re-ru tn še ni opredejje . ^ -etjU uskiajenih dokum Spešeno. takoj P {udl potem ne bi bila mogoča, imate glede na- daja lokacijskega o« ^ pravico do tožbe za povrnitev stroskov Vpdfcpešeno. takoj p dosedanje:stro7keVpostopku pravico -V-:-:-:.:'.;.- V. ■■. :: ;'■:■'.: A Žalar tako da graditelj pride do dovoljenja (da lahko zasadi kramp in lopato) v najboljšem primeru nekako v šestih mesecih • V kranjski občini graditelj postopek dejansko začne v Domplanu. ki na podlagi mapne kopije sklene z graditeljem pogodbo o izdelavi lokacijske dokumentacije, ki je potrebna za izdajo lokacijskega dovoljenja na upravnem organu. Domplan razpiše ogled na terenu, kamor so vabljeni graditelj, sanitarni inšpektor, predstavnik Domplana in včasih tudi Zavod za spomeniško varstvo Na podlagi ogleda potem izdelajo lokacijsko dokumentacijo in pridobijo tudi vsa potrebna (komunalna) soglasja, razen požarnega in sanitarnega. Ko plača izdelavo takšne dokumentacije, graditelj naredi vlogo pri upravnem organu, ki ji priloži še zemljiško-knjižni izpisek. Ustrezna služba preveri dokumentacijo, če je v skladu z urbanističnimi dokumenti in če so izpolnjeni drugi pogoji, nakar razpiše ustno obravnavo na terenu ali v pisarni, kamor poleg graditelja povabijo tudi sosede. Pod pogojem, da se pri tem ne zaplete, pridobi upravni organ soglasje požarne in sanitarne inšpekcije in nazadnje izda lokacijsko odločbo. Po pravnomočnosti lokacijske odločbe lahko graditelj vloži prošnjo na isti upravni organ za izdajo gradbenega dovoljenja. Prošnji mora predložiti 2 izvoda projekta oziroma načrta. Če gre za tipske projekte, so ti pogosto izdelani v Projektivnem podjetju Kranj, Zavodu za urbanizem Bled ali v Arhitektbiroju Kranj. Razen tega mora prej pridobiti in priložiti vsa potrebna komunalna in morda še nekatera dodatna soglasja organizacij, izjavo o nadzoru gradnje in potrdilo o plačanem prispevku za spremembo namembnosti zemljišča. Upravni organ vso to dokumentacijo preveri, in če gre za gradnjo hiše izven zazidalnega načrta. ponovno razpiše ustno obravnavo za graditelje in sosede, kjer jih seznani s projektom in prodobi njihova soglasja. Nazadnje pridobi še požarno in sanitarno soglasje, in ko Domplan zakoliči zemljišče, kjer bo stala hiša, izda gradbeno dovoljenje. Takšen postopek v kranjski občini traja v upravnem organu 2 do 3 mesece, pri Domplanu okrog pol leta. Graditelj ima v rokah gradbeno dovoljenje, če so zelo ugodni pogoji,čez približno 9 mesecev, sicer pa več. • Postopek za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja je bil še do nedavnega v radovljiški občini tehnično dokaj zapleten in dolgotrajen. Z novim letom so ga spremenili. Graditelj mora na geodetski upravi dobiti izris iz katastrskega načrta, si priskrbeti potrdilo o bonitetnem razredu parcele (travnik, pašnik, stavbna parcela). S tema dvema dokumentoma in dokazom o razpolaganju z zemljiščem se oglasi v sprejemni pisarni ali v pisarni komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja, kjer izpolni obrazec prošnje za izdajo lokacijskega dovoljenja Zadevo takoj skupaj z Zavodom za urbanizem Bled prevzame upravni organ, ki najprej ugotovi, če je zemljišče zazidljivo. V primeru, da ni, lahko graditelj zaprosi za izdajo negativne lokacijske dokumentacije. na izdajo katere je kasneje mogoča pritožba na drugo stopnjo. Če pa je zemljišče zazidljivo, uporavni organ razpiše ogled na terenu, na katerega so vabljeni* graditelj, strokovna služba Zavoda za urbanizem, sanitarni in požarni inšpektor (v določenih primerih se nekatere službe, pač glede na lokacijo) in sosedje, na terenu potem preučijo želje in meenosti za uresničitev ter hkrati ugotovijo kakšna soglasja so še potrebna. Zavod za urbanizfem Bled nato naroči geodetski posnetek, priprav, potrebno dokumentacijo in jo posreduje, upravljavcem komunalnih naprav'za izda'jo soglasij. Ko dobi vsa soglasja, pripravi končno dokumentacijo in jo odda upravnemu organu Le-ta preveri, če so pogoji in zahteve zapisnika z ogleda na terenu izpolnjeni oziroma upoštevani, nakar pridobi soglasje požarne in sanitarne inšpekcije in izda lokacijsko odločbo. Do izdaje gradbenega dovoljenja mora graditelj plačati prispevek za spremembo namembnosti zemljišča (če je to potrebno) vse prispevke za priključke na komunalne naprave in predložiti projekt oziroma načrt v treh izvodih skupaj z izjavo gradbenega strokovnjaka o prevzemu (nadzoru) vodstva gradbenih del Upravni organ nato preveri usklaienost gradbenega načrta s pogoji v lokacijskem dovoljenju pridobi soglasje požarne in sanitarne inšpekcije ter izda gradbeno dovoljenje Takšen postopek traja od začetka do izdaje gradbenega dovoljenja mesec dni in pol (če je geodetski posnetek že bil narejen) oziroma do tri mesece, če ga je- treba še izdela- ti. Pomembno pri tem f>a je tudi, da graditelj nima nobenih potov zaradi iskanja posameznih soglasij. Celotna zadeva se lahko deloma zavleče le, če graditelj vloži prošnjo pozimi, ko na terenu ni mogcfče napraviti geodetskega posnetka. Načrte za hišo graditelji pogosto naročijo (tipske) pri Zavodu za urbanizem Bled, Stanovanjskem podjetju Jesenice, Projektivnem podjetju Kranj, Arhitektbiroju Kranj itd. Pri netipskih projektih pa se lahko postopek zavleče prav zaradi pridobitve projekta. • V škofjeloški občini mora graditelj narediti vlogo za lokacijsko dokumentacijo in hkrati vplačati predujem. K vlogi je treba predložiti geodetski posnetek in mapno kopijo: če posnetka še ni, ga je treba izdelati, ni pa potreben posnetek, če je mapna kopija izdelana v merilu 1:1000. Po takšni vlogi se opravi ogled, kjer sta prisotna graditelj in predstavnik Zavoda za družbeni razvoj Škofja Loka. Po ogledu se pri Zavodu izdela lokacijska dokumentacija za pridobitev potrebnih komunalnih in morebitnih drugih soglasij. Graditelj si pridobi soglasja sam ali pa to prepusti Zavodu. Priporočljivo je, da si graditelj pridobi tudi mnenja oziroma soglasja sosedov. Z vso potrebno in preverjeno ter usklajeno lokacijsko dokumentacijo ter soglasji graditelj nato lahko naredi vlogo pri upravnem organu za izdajo lokacijskega dovoljenja. Priložiti mora tudi dokazilo o razpolaganju z zemljiščem. Če graditelj že sam ni predhodno dobil soglasij sosedov, upravni organ nato razpiše lokacijsko obravnavo, na katero so vabljeni vsi sosedje. Nazadnje pridobi še soglasje sanitarne in požarne inšpekcije in izda lokac^sko dovoljenje. Na podlagi dovoljenja graditelj lahko naroči ali izbere tipski projekt in ga v treh izvodih predloži k vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja. 9 ^ -, Zraven mora predložiti tudi zemljiško-'-' knjižni izpisek, ki r.e sme biti starejši od treh mesecev, elektroenergetsko soglasje in soglasje PTT. Če je potrebno, mora predložiti še potrdilo o plačilu prispevka za spremembo namembnosti, soglasje o zaklonišču in morebitna druga soglasja. Upravni organ pa pridobi soglasje sanitarne in požarne inšpekcije ter nato izda gradbeno dovoljenje Pri izbiri pred'oženih tipskih projektov se tudi v Škofji Loki pogosto pojavljajo načrti Zavoda za urbanizem Bled. Pri netipskih pa je glavna težava, da se je do njih sorazmerno težko dokopati in da so občutno dražji. Celoten postopek do izdaje gradbenega dovoljenja v zares ugodnih razmerah traja okrog pol leta, pri čemer pa mora graditelj tudi sam precej sodelovati Zelo rado pa se zaplete zaradi morebitnih pritožb in v občini so primeri, ko traja celotna zadeva veliko dlje. • Referentka za upravno-pravne zadeve pri komiteju za urejanje prostra in varstva okolja v tržiški občini je povedala, da je po mnenju dosedanjih graditeljev v njihovi občini postopek za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja sorazmerno enostaven; seveda pod pogojem, če imajo interesenti zemljišče in če je le-to zazidljivo. Včasih je najprej treba čakati na prepis zemljišča zaradi odmere, ki jo opravi geodetska uprava Kranj. To pa se lahko zavleče tudi do enega leta >". Graditelj nato naredi vlogo za izdajo lokacijskega dovoljenja in> jo odda v sprejemni pisarni skupščine občine. Priloži še mapno kopijo in zemljiško-knjižni izpisek. Upravni organ naprej preveri, če je zemljišče zazidljivo in potem razpiše tokacijski ogled, v katerem sodelujejo: predstavnik komiteja, Arhitektbiroja iz Kranja (pooblaščena strokovna organizacija), sanitarni in požarni inšpektor, po potrebi še nekatere druge organizacije in graditelj. Pri ogledu komisija ugotovi, če je potrebno mnenje sosedov, v tem primeru jih kasneje povabijo zraven oziroma na razpravo. Na terenu se zapisniško ugotovijo želje, možnosti in se uskladijo, hkrati pa graditelj tudi podpiše naročilnico za izdelavo geodetskega posnetka , (izmere potem opravi Projektivno podjetje Kranj) in naročilnico za izdelavo lokacijske dokumentacije. Izdela jo Arhitektbiro Kranj in pošlje graditelju po povzetju. Graditelj mora sam pridobiti potrebna soglasja komunalnih organizacij in morebitna druga ter jih potem skupaj z lokacijsko dokumentacijo in zemljiškoknjižnim izpiskom predloži upravnemu organu. Le-ta ugotovi, če je vsa potrebna dokumentacija usklajena, pridobi soglasje požarne in sanitarne inšpekcije in nato izda lokacijsko odločbo. Za izdajo gradbenega dovoljenja mora graditelj narediti vlogo, predložiti načrt v treh izvodih, priložiti elektroenergetsko soglasje, izjavo o strokovnem nadzoru, potrdilo o plačilu prispevka za spremembo namembnosti zemljišča, potrdilo o plačilu prispevka za zaklonišče. Upravni organ preveri, če so izpolnjeni vsi zahtevani pogoji pridobi soglasje požarne in sanitarne inšpekcije ter izda gradbeno dovoljenje . (5e se graditelj odloči za tipski projekt (Arhitektbiro Kranj. Zavod za urbanizem Bled ) m če je tudi sam zares aktiven, dobi gradbeno dovoljenje v dveh do treh mesecih. Zadevo pa lahko zavleče .zmera. če je bila vloga dana recimo [eseni ali pozimi ko delo na terenu ni možno. A Zalar ' IIP**! mmg'r - r.\»\v\ u* Želja po enostavnejših postopkih Informacij . ki smo jih dobili glede postopkov za pridobitev lokacijskih in gradbenih dovoljenj,nimamo tokrat namena komentirati. Pojasniti želimo, da je novi zakon o varstvu zemljišč za zdaj utečene postopke v marsikaterih primerih v občinah zavr' in čakajo na uskladitev z zahtevami zakona oziroma na spremembe in uskladitev® rbanističnih dokumentov. Povedati tudi velja, da je bila prav pred, dnevi v republiškem izvršnem svetu razprava o osnutku zakonskih predpisov s področja urejanja prostora, urejanja naselij in drugih posegih v prostor ter področja stavbnih zemljišč. Ti dokumenti, ko bodo sprejeti, naj bi na področju prostora marsikaj današnjemu času primerno posodobili in uredili. Še bolj pomembno s stališča graditeljev pa je. da.naj bi po novem zakonu o urejanju prostora občinske uprave skrbele z? pripravo prostorskih dokumentov, soglasij in dovoljenj ustreznih organov. Takšnp zbiranje gradbenih soglasij in vseh potrebnih dokumentov na enem mestu pa bo graditeljem nedvomno olajšalo delo, morda pa tudi skrajšalo čas in postopek Ob vsem tem pa nam je vzbudil pozornost že sedanji postopek v radovljiški občini. Menimo, da je že zdaj zelo blizu težnjam bodočega novega zakona. Zato smo o njem povprašali predsednika korruteja za urejanje prostora in varstvo okolja pri skupščini občine Radovljica Andreja Golčmana: »Sedanji poenostavljeni postopek velja v naši občini od novega leta in je popolnoma v skladu že s sedanjim zakonom Prejšnji postopek je bil v nekaterih primerih še bolj razdrobljen, dolgovezen in utrujajoč, kot so danes v nekaterih občinah Pobuda po spremembi je nastala v našem upravnem organu. Sprememba je v tem, da se že na samem začetku v postopek vključijo vsi in potem sodelujejo. Prej se je dogajalo, da je bilo to vključevanje postopno, prihajalo je do časovnih in vsebinskih neskfadij. težave so nastajale pri inšpekcijah, pri pritožbah sosedov, pri čemer pa je čas tekel in so stroški za graditelja naraščali. Zdaj pa se zadeva začne v upravnem organu in se po zakonu šteje v upravni postopek. Tako smo skrajšali čas za pridobitev dovoljenj, olajšali delo graditelju in mu s tem zmanjšali stroške in kar je prav tako pomembno: komunalne in druge organizacije (oziroma vse. ki sodelujejo pri tem) smo zavezali k večji strokovnosti. Zdaj so na primer normativi za različne priključke točni prej pa je bilo vse skupaj bolj načelno in marsikdo si v tem predhodnem postopku ni kaj dosti belil glave, ali posamezni priključek odstopa npr 20 centimetrov navzgor ali navzdol, v levo ali v desno. Pomemben je bil bolj podpis in žig in seveda vplačan prispevek za soglasje." A. Zaiar GLAS 6. STRAN GRADIMO—GRADIMO—GRADIMO TOREK, 14. JUNIJA 198 trgovino Loka in okolice, pa seveda iz centra Kranja in iz naselij ob Savi. Že prvi pogled v trgovino, eno ali drugo, daje vtis, da sta dobro založeni. Tudi skoraj enak prodajni program imata. Pri obeh dobi kupec ves gradbeni material, ki ga potrebuje za gradnjo hiše, za adaptacijo stanovanja in podobno. Naj začnemo kar z opeko, betonskim železom, armaturnimi mrežami, cementom, apnom, pa izolacijskimi materiali kot so stiropor, tervol, kombi plošče, siporex in podobno. Tudi vse za hidro-izolacijo imajo: smole, ibitol, izotekt, strešno lepenko in drugo. Pa seveda dimnike, od najbolj enostavnih do najbolj zahtevnih za centralne kurjave. Največji oddelek je pri obeh prodajalnah namenjen gradbenemu materialu. V obeh trgovinah, tako v »DOMU« kot v »GRADBINKI« so dobro založeni z vodoinšta-lacijskim materialom. Trenutno sicer manjka polcolskih cevi, vendar obetajo, da bo kmalu tudi teh dovolj. Vsa oprema za vodo je na voljo: ventili, pipe, vodni priključki, fitingi itd. In vse za centralno kurjavo, od cevi do peči. Radiatorjev sicer trenutno res ni na izbiro, obljubljeno pa je, da bodo kmalu tudi ti v prodaji. V »GRADBINKI« in v »DOMU« imajo tudi bogato izbiro sanitarij in obložnih ploščic. Za stene in tla. Takoj lahko ujame- Obiskali smo vašo MERKUR kranj »GRADBINKA« PRIMSKOVO te pravi ton za kopalnico, za tlake V »GRADBINKI« so dali velik poudarek tudi elektrooddelku, kjer dobite vse od grobih električnih inštalacij do enostavnih svetil. Lestence pa imajo še vedno v bogati izbiri pri Merkurju v GLOBUSU. Tudi elektromotorje imajo. Morda je malo manj znano, da jih imajo tudi v »GRADBINKI«. Od 0,55 kW pa do 4 kW jakosti jih imajo trenutno naprodaj, včasih pa tudi do 11 kW. Tudi črpalke za vodo, za centralno kurjavo boste našli tu. Pa seveda kontaktorje, stikala vseh vrst, baterije, kabelske rolete, drobno orodje za električarja in podobno. Na oddelku orodij boste v obeh prodajalnah našli vse orodje, kar ga zidar potrebuje pri gradnji, od lopate, krampa, žebljev, do žage, kladiva, kor-cev za malto, zidarskih konic, dlet in škripcev. V glavnem je prodajni program »GRADBINKE« in »DO- MA« enak. Vse za gradnjo. Le v toliko se razlikujeta, da v »DOMU« v Naklem dobite še stavbno pohištvo in les za oblaganje sten, pa belo tehniko, kar »GRADBINKA« nima v svojem prodajnem programu. Večji poudarek je v »DOMU« dan tudi okovju, kajti tu dobimo prav vse vrste okovja za stavbno pohištvo ter žičnike in vijake. Morda še to: pravkar imajo v »DOMU« postavljeno na ogled stavbno pohištvo in stenske obloge od »LESNE« Slovenj- gradec. -Nekaj časa smo se jezili, ker v poznih popoldanskih urah »GRADBINKA« ni bila odprta. Zdaj so se tudi tu prilagodili potrebam kupcev. V obeh prodajalnah, tako v »DOMU« kot v »GRADBINKI« je delovni čas od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. V vsaki od teh prodajaln okrog dvajset delavcev skrbi, da kupec odhaja iz njihove trgovine z željenim blagom, zadovoljen. KRANJ - PRIMSKOVO OBVESTILO Pravočasno si zagotovite: — gradbene materiale, ODAIHTEI II ~ stavbno pohištvo, IlIlMUl I ELJI — izolacijske materiale, — žagani les in trame, — klasični in lamelni parket, — opaž in ladijski pod. Na zalogi imamo tudi novo Izolacijo KRKA NOVOTERM, ki je namenjena za termo izolacijo notranjih stanovanjskih prostorov vse vam nudi lesnina — les kranj , Odprto: ponedeljek, sreda, petek od 7. do 17. ure i | i | torek, četrtek od 7. do 14. ure '——«— soboto od 7. do 12. ure PRODAJNI PROGRAM POHIŠTVO Dnevne sobe, spalnice, kuhinje, mladinske sobe in velika izbira sedežni^ garnitur DEKORATIVA: Preproge razne kvalitete in velikosti, posteljnina, reklamna cena in zadnje novost!, zavese Gnilane, Jarše in Velana, blazine, ostanki itisona, predpražniki, prešite odeje, pregrinjala, brisače in serveti. POSEBNE UGODNOSTI: Bombažne rjuhe po 229,00 din, velika izbira posteljnine in brisač II. klase. ELGO: M MM Camp oprema: zložljive mize,-stoli, ležalni stoli, senčniki, čolni, blazine, roštif) ter ostala drobna camp oprema. .t™ r. u* * Bela tehnika: Gorenje Titovo Velenje, LTH Škofja Loka, ITPP Ribnica, ELMA Črnuče Na zalogi imamo tudi pralne stroje, štedilnike, hladilnike, hladilne skrinje, štedilnike na drva in velika izbira gospodinjskih aparatov. UGODNOSTI: Brezplačna dostava, brezplačna montaža (razen kuhinj), potrošniški krediti Obiščite nas in prepričali se boste o veliki izbiri blaga! lip bled lesna industrija 64260 bfed ljubljanska c. 32 telefon: 064-77 661 telegram: lip bled telex: 34525 yu lipex POSLOVALNICE — LIP Bled na Zagrebškem velesejmu Bulevar Borisa Kidriča 2 — telefon: (041) 523-066 _ lip Bled na Rečici - Bled - telefon: (064)77-161 lip Bled v Murski Soboti, Cvetkova ~ la __ telefon: (069)22-941 - tel: (069) 22-942 nam je Merkur na Primskovem, torej še vedno v mestu, odprl novo veliko prodajalno gradbenega materiala »GRADBINKA«. Tudi tu z lahkoto pridemo zraven z vsakim tovornjakom, z osebnim avtomobilom. Dovolj je parkirnih prostorov, prav nič te ne ovira pri nakupu. Zdaj so se kupci Gorenjske nekako porazdelili. Zgornji konec Kranja in kupci z gornje Gorenjske, s svojimi željami prihajajo v poslovalnico »DOM« v Naklo, v »GRADBIN-KO« pa kupci s preddvorskega konca, iz Kamnika, iz Škofje DOM" NAKLO Že pred petimi leti, ko je v Naklem začela s poslovanjem Merkurjeva trgovina z gradbenim materialom »DOM«, se je gorenjskim graditeljem, še najbolj pa kranjskim in okoliškim, pošteno oddahnilo. Končno smo le dobili trgovino, kamor boš nemoteno lahko prišel z avtom, parkiral, izbral, kupil in odpeljal željeno blago. Nič več se ni bilo treba drenjati pri Merkurju v Kranju ali pa v jami pod nekdanjo Savo. Vse vza gradnjo je imel Merkur tedaj naprodaj na enem mestu! Pravkar pa mineva leto, ko V Jelovici poudarjajo, da je največ zastojev, ker kupci ne naredijo pravočasno hiše do prve plošče. Sicer pa je dobavni čas kratek in je odvisen od tlorisa in notranjih sten. Povprečni izdelovalni čas pa je od 2,5 do 3.5 ure na kvadratni meter. Kupec se lahko odloči tudi za različen način montaže: z ekipo Jelovice ali pa tako, da dobi od Jelovice le inštruktorja, sam pa mora zagotoviti 3 kvalificirane delavce, ki potem pod vodstvom .inštruktorja opravijo montažo hiše. Prav sedaj Jelovica gradi skupaj s stanovanjsko zadrugo Železar sta- novanjsko naselje na Jesenicah. Skupaj z graditelji so se dogovorili o najbolj optimalnih rešitvah in računajo, da bodo naselje prihodnji mesec zaključili. Na splošno pa je Gorenjska do montažne gradnje dokaj mačehovska. Montažna gradnja se le počasi uveljavlja. V Škofji Loki pa so pravkar sprejeli odločitev, da bodo v naselju Pod Plevno zgradili 25 montažnih hiš. Odpirajo se tudi možnosti za gradnjo v stanovanjski zadrugi Černetov vrt v Kranju in sicer v Kranju in v Tržiču in za izgradnjo posameznih montažnih stanovanjskih hiš in tudi plomb. Prilagodljivost montažnih hiš in zunanji izgled sta namreč takšna, da se lahko prilagodi prav vsem arhitekturnim in stavbnim značilnostim. Vse informacije o nakupu in gradnji montažnih hiš dobi kupec v Je-lovški strokovni službi. Jelovica tudi kreditira vsakega kupca s 30 odstotki nakupne vrednosti hiše za dobo pet let po veljavni obrestni meri. Hiše dobavijo v dveh mesecih od dneva podpisa pogodbe, hišo v velikosti 100 kvadratnih metrov pa postavijo v 300 urah ali 8 dneh. JELOVICA VARČEVANJA NE PRIDEŠ DO STANOVANJA ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj Trgovska delovna organizacija nama KUJ Ljubljana - dssd Zrno na zrno pogača, dinar na dinar — NOVO POHIŠTVO! od 13. do 30. junija od 3 do 40 % popusta pri nakupu pohištva jSjOVO: poseben popust pri montaži TDO ffl veleblagovnica Škofja Loka, blagovnica Cerkno KIT — Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske, Kranj TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ, n. sol. o. Skladišče gradbenega materiala HRASTJE, tel.: 26-371 OBVESTILO GRADITELJEM! Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — stavbno pohištvo INLES — OKNA KOMBIVAK — parket — cement — hidrirano apno — Schiedel — YU — dimnik — modelarno opeko — strešno opeko — kombi plošče — betonske mreže — betonske mešalce 100 litrov malt/t hidravlično vezivo za pripravo malt za zidanje in omete. Nabavite ga lahko v vseh večjih trgovinah z gradbenim materialom in naši trgovini na drobno v Anhovem, telefon (065) 51-030, 52-030 SALONIT ANHOVO TOZD BLAGOVNI PROMET Kidričeva 20 65001 Nova Gorica, p.p. 68 Telefon: (065) 24-411 83§BEK, 14. JUNIJA 1983 ___GRADIMO—GRADIMO—GRADIMO 7. STRAN HIŠA V OSMIH DNEH m JELOVICA škofja loka Jeloviška tovarna montažnih hiš e pripravila vrsto zanimivih novosti ' zboljšav svojih montažnih hiš. ki sodo prav gotovo razveselile bodo-. 2 graditelje. V kratkem bo izšel tu-: nov prospekt, kjer bodo prikaza-r /se novosti in možnosti nakupa " gradnje Jelovških montažnih hiš. >e za predstavitev 16 tipov stanovskih hiš v štirih različnih površini oziroma izvedbah: na enakem -snovnem tlorisu je možno kupiti in zgraditi hišo s kletjo in-pritličjem le ično hišo, pritličje in mansardo i >!•"!> 1 •• Enostopenjska izvedba tesnilne ravnine med krilom in okvirom je taka, da je konstrukcijsko ločeno tesnjenje za vedo in veter, kar zagotavlja odlično tesnjenje okna in poznejšo enostavno regulacijo nalaganja krila na okvir oziroma teslijenja. Zasteklitev Okna so zastekljena z izolacijskim steklom 20 mm (steklo 4 mm, medstekelni " prostor 12 mm, steklo 4 mm), ki je elastično obojestransko vpeto v za-steklitveno brazdo s posebnimi podložnimi tesnilnimi trakovi in letvico, ki je na notranji strani okna. V ležišču izolacijskega stekla oziroma v zasteklitveni brazdi so prezračevalni kanali z odprtinami za odtekanje eventualne kondenčne vode in izenačevanje parnih tlakov. Takšna izvedba zasteklitve zmanjšuje nevarnost poškodb oziroma rose-nja izolacijskega stekla. Odvod vode Izdelki INOVAK programa imajo vse izpostavljene robove posnete, izpostavljene površine pa izdelane s poševnino 15° in na spodnjem prečniku vgrajen poseben aluminijski odkapnik s plastičnima končnikoma. Vse to zagotavlja dobro odtekanje meteorne vode in nudi optimalno konstrukcijsko zaščito okna. Okovje Novo nosilno enoročno zapiralno okovje v obrtno-nagibni izvedbi ima izboljšala izvedbo nagibnih škarij za regulacijo po-vesa krila, ojačan kotni tečaj z možnostjo dviga krila ter nove nastavljive zapiralne čepe za enostavno regulacijo nalegarija krila na okvir oziroma tesnjenja. širina 61 60 < z S 8 8 59 inc 81 101 121 80 100 120 79 99 119 121 120 119 i I mm rv 10/9 'rv 12/9* _ | Jo8/9 INO 10/ ino 12/" T rv8/12 RV 10/12 RV 12/12 rv 12/12 ino 8/12 ino 10/12 n—i i-r rv 8/14 rv 10/14 INO 12/12 RV 12/14 in012/12d rv 12/14 14f 141 181 211 140 140 180 210 139 139 179 209 rv 14/9 T i no 14/9 rv 14/12 rv 18/12 ino 14/12 ino 18/12 rv 14/14 rv 14/14 rv 18/14 rv 21/14- A zidarska mera B modularna mera C proizvodna mera A -—y r zapiranja okoli . navpićne osi A / \ odklopilo /spiranje olklopne zatvaitn« zatvaranja oko vartlkalne osovina kombinirano zapiranje kombinotano zatvaran/* odlična zrakotesnost — grupa C-P odlična vodotesnost — grupa C-P toplotna izolacija - k-2,6 W/m2 K koeficient zračne propustnosti a = 0,1 m7hm __ J OREK, 14. JUNIJA 1983 ŠPORT IN REKREACIJA 9. STRAN O L, A 8 \Iednarodna veslaška regata na Bledu Mednarodni veslaški praznik Bj pij - Blejski veslaški delavci so irideset let niči V/ Slovenijo, petin mdesetletnici ljubljanske Savice ob tridesetletnici prirejanja vesla-f.ih regat na Blejskem jezeru onanirali res kvalitetno in kakovostno ve--sko prireditev, saj je v t. oh dneh nabilo nad petstopetdeset veslacev m •siaeic i/ desetih evropskih držav. --:ski organizatorji so se izredno pobili saj so v vseh teh treh dneh ledna rodnega veslaškega praznika * tri regate, četveroboj in dve medeni regati, organizirali res brez akeca spodrsljaja. Ta trodnevni mednarodni veslaški ■*iznik se je začel že v petek, ko je bil .sporedu članski četveroboj. ki je v sinjih letih iz troboja prerasel v ce-'roboj V tem četveroboju, v katerem nastopili reprezentančni veslači iz »•strije CSSR. ZRN in Jugoslavije, so i najboljši veslači iz zrn. ki so v smih disciplinah osvojili kar štiri pr-: mesta Tesno ob bok so se jim zo-*rstavili predstavniki ČSSR. saj so v hipnem tekmovanju za zmagovati 4 le bore dve točki in pol..Jugoslo-^rski veslači niso veslali slabo, a ven-i * morali zadovoljiti le s tretjrm T«tom. Naš zvezni kapetan ni najbo- lje sestavil posadke, saj je bil na primer blejski četverec brez krmarja, ki jo veslal kot ekipa H. bol jši od ekipe A. Edino zmago sta v tem četveroboju dosegla Stanulov-Pančič v dvojnem dvojcu. Kkipni vrstni red - 1. ZRN .54. 2. ČSSR 31,5, 3. Jugoslavija 22,5. 4. Avstrija ir>.r>. Rezultati — četverec s krmarjem — 1. ZRN 0:48.86, 2. ČSSR 0:55.08, 3. Jugoslavija 7:01.77. dvojni dvojec — 1. Jugoslavija 6:58, 39. 2. ZRN 7:03,78, 3. ČSSR 7:09,45. 4. Avstrija 7:15,86. dvojec brez krmarja — 1. Avstrija 7:34,67, 2. ČSSR 7:35.73. 3. Jugoslavija 7:40,10, 4. ZRN 7:48,43. skif - 1. ZRN 8:17,77, 2. Avstrija 8:23.35. 3. Jugoslavija A 8:23.35, 4. CSSR 8:24.17. 5. Jugoslavija H 8:42,70, dvojec s krmarjem - 1. ČSSR 7:44,85, 2. Jugoslavija 7:45,83. 3. ZRN 8:42,70. 4. Avstrija 8:11,60. četverec brez krmarja 1. ZRN 6:22,39, 2. ČSSR 6:25.33, 3. Jugoslavija B 6:45,62, 4. Avstrija 6:49,83, 5. Jugoslavija A 7:01,00, dvojni četverec - 1. ZRN 60:10,07, 2. ČSSR 6:11,45, 3. Jugoslavija B 6:23,21. 4. Jugoslavija A 6:32,83, 5. Avstrija 6:44,74, osmerec — 1. ČSSR 5:55.17. 2. ZRN 5:57,35, 3. Jugoslavija 6:14.93. 4. Avstrija 6:23,47. i TTTrTT^NJA OB JUBILEJU - Vse od petka pa do ne-DRŽAVNA ob tridesetletnici VZ Slovenije, petinsedemde-delje je BICJskuj:,.„ Savice in ob tridesetletnici prirejanja veslaških ^letnici l)ublJf^ dlo nad 550 veslače v iz desetih držav. Pokrovi-prirediteu rla Bleau^prinditvami je prevzel IS skupščine SR teljstvo naa it' dse(lnik js Vladimir Klemenčič je na slovesnosti v Slovenije, t oap ' resiaškim delavcem državna odlikovanja pred-Vili Bled ^ocd peU sQ dobm _ Ste/a Hočevar - red zaslug za na-»edstva z>t r J Ludvig Zorga — red dela z zlatim vencem, rod s srebrnim^ven ^ ,a naro(/ H srebrno zvezdo, Anton Stare -\lado Janezic ' - •■ ■ ~Stunko slivnik in Jaka Viclic medaljo za-red dela s »rebrnim ve^ medalj(J delo. Poleg teh državnih xlug za deio .,,/„,/. \ z Slovenije Herman Savec podelil še osem-od liko va. n_J Je j^Julf VZ SI oven i je. (-dh) - Foto: F. Perdan-najst zlatih patur , jubl)unt.Unov /• posredova ^k' 'Triglavani igrali od pet- >PraV intte z igralcem vec. v n""u . j; -.iBiiirnii- ^^^'Hodmkzaradi namerne-? nurT,rtt liučil 1'ejoviča, so gostje • udarca 'Z,VIJ < /enačili- . jstmetrovk so Po strel J ^ "J1 „omota.š, Ingla-j, oSločihu strel Pavli-i saj je 1 • niča vratar Beton brez težav ukrotil. Za domačine ni bil uspešen Murnik. pri gostih pa je strela z bele točke Djekiča in Pavi i niča vratar Beton ubranil. -d h Sava obdržala prednost KRANJ — V predzadnjem kolu plav-olla v občinski nogometni ligi Kranja je-Sava zmagala na Kokrici. Naklo pa je že četrtič v prvenstvu premagal borbene Podbrežane. Triglav B kljub zmagi nt> more več prehiteti Trboj. I/.idi -- Kokrica : Sava 0:2, Pod-brezje : Naklo 0:1, Triglav B : Trboje 2:0. ' Vrstni red — Sava 24, Naklo 23. Pod brez je 18 itd. V ligi B je Šenčur z zmago v gosteh nad Zarico potrdil, da se zasluženo vrača v A ligo. Izidi — Zarica : Šenčur 0:1, Hrastje : Visoko 3:1, Preddvor : Britot 4:2. Vrstni red — Šenčur 30, Zarica 23, Preddvor 20 itd. Mladinci Naklega so zabeležili še deseto zmago v prvenstvu. Izida — Zarica : Naklo 5:7. Kokrica : Trboje 0:3. Vrstni red — Naklo 21. Primskovo 17 itd. Pri pionirjih je Šenčur v odločilni tekmi za prvaka sicer premagal Britot". vendar bo zaradi protesta domačinov zadnjo besedo imela tekmovalna komisija. Izidi — Britot": Šenčur 1:2, Kokrica : Naklo 3:0. Sava : Primskovo 2:5. Vrstni red — Šenčur 23. Britot" 21. Sava 17 itd. D Jo št ALPETOUR TOZI) Tovorni promet objavija javno licitacijo TOČILNO hladilnega pulta r.fna 80.000 din Izklicna ^ m:] ob 12 urj v prostorih ALPETOUR A Licit.aci.iji delavnice Škofja Loka (Trata). TOZD C) ul() pred pričetkom. Licitacija bo potekala po <*»«■ i,'";:,prtih kuvert. sistemu ----------- V I)\"KH R KG ATA H NAŠI SOLIDNI V sobotni mednarodni regati so nastopili mladinci, članice in člani. V teh nastopih so bile pri članih najboljše posadke ZRN in ČSSR. ki so osvojile na jveč najboljših mest. I* mladinski konkurenci so se odlično odrezali tudi domači veslači, saj je dvojec zmagal z veliko prednostjo pred drugouvr.ščeno posadko Lokomotiva-Klektrarna. V tekmi mladinskih skifistov je bil prvi tudi /a-drčan Valčič. .v četvercu brez krmarja je slavil četverec Istre i/. Pule. V moški-konkurenci so naši niso dobro odrezali, saj sta le Stanulov in Pančič v dvojnem dvojcu imela več moči kot nasprotniki in z lahkoto osvojila prvo mesto. Nekoliko slabše je v tem finalu veslal blejski četverec, ki je bil četrti. Dvojec brez krmarja je slavil na nedeljski regati pri mladincih, prvo mesto tudi kombinirana posadka v dvojnem dvojcu Danubius-Trešnjevka. Odlično je veslal tudi Valčič iz Zadra, saj je v skifu obračunal z vsemi ostalimi. Vse te naše zmagovite posadke so si preveslale tudi vizo za mladinsko svetovno prvenstvo. V moški konkurenci sta spet v dvojnem dvojcu slavila Stanulov-Pančič, ki sta bila v treh dneh teh mednarodnih bojev naša najboljša moža. Zmago smo zadnji dan dosegli tudi v dvojcu s krmarjem. Ce-lenta-Ivančič iz Gusarja (Split) sta sicer zmagala, vendar tokrat na startu ni bilo sobotnega zmagovitega čolna Du-kle iz ČSSR. Vse kaže, da naš dvojec s krmarjem ni najbolje pripravljen in pozna se mu tudi.da nima lastnega trenerja. d. Hume, foto: F. Perdan Sporočili ste nam Starman prvak med veterani — V športni dvorani Poden v Škofji Loki je bilo v soboto občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za veterane. V nekoliko okrnjeni konkurenci je zmagal Janez Starman, član Športnega društva Kon dor iz Godešiča. V finalu je z 2:0 premagal tekmovalca LTH Janeza Bohinca. Tretji je bil Hafner (Karlove) in četrti Mrežar (Polet). Prvenstvo je uspešno izvedlo Športno društvo Kondor. - J. S. Zmaga ostala doma — V krajevni skupnosti Predoslje že več kot deset let deluje odbojkarska skupina z imenom Odbojka, ki prireja turnirje ob praznikih, sodeluje na tekmovanjih za pokal Kranja, v trimski ligi in na tekmovanjih na Jezerskem, v Adergasu in v Žireh. Pred kratkim so priredili turnir v počastitev dneva mladosti. Med štirimi ekipami je brez izgubljenega niza zmagala prva postava domačinov pred odbojkarji Podljubelja in ekipo Adergasa, ki je doslej dvakrat zapored osvojila prehodni pokal. Četrta je bila druga postava Predoselj. 24 ekip na občinskem prvenstvu — V škofjeloški občini je veliko zanimanja za igranje namiznega tenisa, kar dokazuje tudi število sodelujočih ekip v letošnji občinski ligi. Razdeljene so bile v tri skupine. V A razredu, kjev so nastopale najboljše ekipe, so zmagali namiznoteniški igralci Kondorja pred ekipama LTH in Poleta. Četrti je bil Alples. peta Jelovica, šesta Gorenjska predilnica, sedma ekipa Embalažno grafičnega podjetja in osma druga postava Karlovca. V B skupini je slavila Termika pred Gaberkom in drugo Kondorjevo postavo in v C skupini ekipa Podlubnika pred igralci Centra slepih in drugo Poletovo postavo. — J. Starman Pionirji Jelovice republiški prvaki V Škofji Loki in Ljubljani sta bila sklepna turnirja letošnjega slovenskega rokometnega prvenstva za pionirje in pionirke, na katerih so velik uspeh dosegle tudi gorenjske ekipe. V športni dvorani Poden. kjer so tekmovali mlajši pionirji, je prepričljivo slavil gostitelj — ekipa Jelovica, ki je vse svoje nasprotnike gladko premagala. V prvi skupini je najprej ugnala rokometaše Usnjarja s 15:11 (7:4), pionirje Nove Gorice's 14:11 (6:5) in Velike Nedelje s 15:11 (7:5). V odločilnem srečanju za naslov republiškega prvaka so se mladi škofjeloški igralci pomerili z zmagovalcem druge skupine, ekipo Šoštanja. Jelovica je bila tudi v tej tekmi učinkovitejša od nasprotnika in je zasluženo slavila z 12:9 (7:6). Tekmovanje je pokazalo. da v rokometnem klubu .Jelovica zelo dobro delajo z mladimi. Ekipe pionirk so se zbrale na sklepnem turnirju v ljubljanski hali Tivoli. Zmagale so rokometašice Olimpije pred pionirkami Titovega Velenja in Iskre. Na odlično četrto in peto mesto so se uvrstile igralke iz Dupel.j in Alples iz Železnikov. V medsebojnem srečanju sta se gorenjski ekipi razšli z neodločenim izidom, zatem so rokometašice Alplrsa premagale Izolo in i/gubile z Velenjem. Dupljanke pa so premagale Velenje. V tekmi za peto mesto so bile pionirke i/. Železnikov za gol boljše od igralk iz Velike Polane. Dupljanke pa so v srečanju za tretje mesto izgubile zgolom razlike s pionirkami Iskre. J. Kuhar PRIJATELJSKA TEKMA V MALEM NOGOMETU V SPOMIN NA NEJCA — Športna dvorana na Planini je v petek gostila člane »Zlate selekcije« in kombiniranega moštva novinarjev ljubljanske televizije, ki je bila v spomin na tragično preminulega kranjskega alpinista Nej-ca Zaplotnika. Nejc Zaplotnik je bil tudi član »Zlate selekcije«. To zanimivo prijateljsko tekmo, čisti izkupiček je bil namenjen za pomoč družini Zaplotnik, si je ogledalo nad osemsto obiskovalcev. Tekmo so z 10:4 odločili v svojo korist člani »Zlate selekcije«, (-dli) — Foto: F. Perdan Kvalitetno atletsko tekmovanje pionirjev Kranj — Na stadionu Stanka Mlakarja je bilo prejšnji teden področno prvenstvo za atletski pionirski pokal Slovenije, na katerem pa so nastopili le predstavniki kranjske in tržiške občine, skupaj okoli 140 tekmovalcev in tekmovalk iz desetih osnovnih šol. Kljub najskromnejši udeležbi v zadnjih letih je bilo tekmovanje kvalitetno in izredno zanimivo, saj so se najboljši posamezniki z obeh občinskih prvenstev potegovali za uvrstitev v republiški finale APPS, udeležena ŠŠD osnovnih šol pa za čim boljšo ekipno uvrstitev. Med posamezniki sta se najbolj izkazala Kranjčana Matjaž Rakovec, ki je 300 m pretekel v 38,6 sek. in Petra Rajgelj (oba z osn. šole F. Prešeren), ki je v skoku v višino preskočila 158 cm. Tudi v drugih disciplinah so doseženi dobri rezultati, ki potrjujejo, da na nekaterih šolah posvečajo delu z najmlajšimi atleti veliko pozornost. V ekipni razvrstitvi je v konkurenci pionirjev premočno zmagala osnovna šola F. Prešeren iz Kranja, v konkurenci pionirk pa prav tako z veliko prednostjo osnovna šola heroja Bračiča iz Tržiča. Rezultati: pionirji — 100 m: 1. Kavčič (H. Bračič) 12,1, 2. Premrl (B. E.) 12,4, 3. Crvenkovič (F. P.) 12.6: 300 m: 1. Rakovec (F. P.) 38,6, 2. Klemenčič 42,0, 3. Pavček (oba H. Bračič) 42,6; 1000 m: 1. Balažič (F. P.) 2:49,6, 2. Ku-kovica (S. Ž.) 2:50,3, 3. Ožegovič (F. P.) 2:50,9: daljava: 1. Koselj (H. Bračič) 586, 2. Hribernik (B. E.) 578. 3. Delič (L. S.) 547; višina: 1, Stavrov (L. S.) 180, 2. Škraba 175, 3. Čurčič (oba F. P.) 165: krogla: 1. Djuran 13,39. 2. Bitenc (oba F. P.) 12.58. 3. Kalan (L. S.) 12.46; 4x100 m: l.OŠ H Bračič 48.9. 2. F. Prešeren 1 49,1, 3. F. Prešeren II 50,3: pionirke - 100 in: 1 Di aksler (I.. S.) 13.7. 2. Je še (K. odred) 13.9. 3. Zupan (H. Bračič) 14,0; 300 m: 1 Hafnar 45,5, 2. Kalan (obe L. S.) 47.2. 3. Meglic (K. odred) 47.8: 600 in: 1. Mali (K. odred) 1:49,0. 2. Valancič (L. S.) 1:49.7. 3. Kra-maric (H. Grajzer) 1:52,0: daljava: 1. Meglic (H. Bračič) 49,6, 2. Brešar (B. E) 465, 3. Vitas (F. P.) 460; višina: 1. Rajgelj 158, 2. Rozman (obe F. P.) 140. 3. Piškur (H. Grajzer) 140; krogla: 1.Žumer (M. V.) 10.70. 2. Oranič (K. odred) 10.10. 3. Slatnar (H. Bračič) 9.21; 4x100 m: 1. H. Grajzer 56,7, 2. K. odred 56.9, 3. L. Seljak 57.6. Vrstni red ekip — pionirji: l.OŠ F. Prešeren (Kranj) 308. 2. H. Bračič ( Tržič) 171, 3. Bratstvo in Enotnost (Krani) 73, 4. H. G raj ser (Tržič) «5. 5. M. Valjavec (Preddvor) 55, 6. L. Seljak (Kranj) 53. 7. Kokrški odred (Križe) 52, 8. S. Žagar (Kranj) 22 točk; pionirke: 1. H. Bračič (Tržič) 185, 2. H. Grajzer (Tržič) 118. 3. L. Seljak (Kranj) 114. 4. Kokrški odred (Križe) 99, 5. F. Prešeren (Kranj) 91. 6. S Žagar (Kranj) 28, 7. M. Valjavec (Preddvor) 23. 8. Bratstvo in Enotnost * (Kranj) 14. 9. S. Jenko (Kranj) 11, 10. D. Jenko (Cerklje) 10 točk. I. Kavčič Republiški atletski miting Kranj — Minulo soboto je Atletski klub Triglav organiziral republiški mi^ ting. ki se ga je udeležilo okoli sto tekmovalcev iz Olimpije, Kladivarja. Novega mesta. Domžal. Medvod in Kranjskega Triglava. Med atleti so se tokrat najbolj izkazali tekači — Zičkar iz celjskega Kladivarja je na 1500 m dosegel čas 3:54.1 ter Rudež (Triglav), ki je na 100 metrov tekel 11,1 Rezultati: 100 m člani: 1. Rudež (Tr) 11,1. 2. Žbogar (Nm) 12. 3.-4. Štular (Tr) in Repovž (Domžale) oba 12.3; 400 m člani: 1. Muhič (01) 52,5, 2. Kukovica (Tr) 54,6, 3. Hrastar (Nm) 55,9; 800 m člani: 1. Oblak (Tr) 2:01,3. 2. Gorenjšček (Ol) 2:01,6; 1000 m mladinci: 1. Povirk (Domžale) 2:41,4. 2. Rus (Tr) 2:42.7, 3. Novak (Medv.) 2:42,9: 1500 m člani: 1. Žičkar (Kladivar) 3:54.1. 2. Pivk (Tr ) 4:13,8. 3. Bogdanovič (Tr) 4:21.1: daljava člani: 1 J are (Domžale) 576. 2. Repovž (Domžale) 560; višina mladinci: 1. Rejc 185. 2.-3. Kalan 175 in Hribernik 175 (vsi Triglav): kopje mladinci: 1. Mencinger (Tr) 57.22. 2. Adamlje (Ol) 56.02: krogla mladinci: 1. Peterca (Ol) 14,46. 2. Culig (Tr) 13.47: disk člani: Prezelj (Tr) 44,04, 2. Prezelj Dušan (Kladivar) 41,84, 3. Erceg (Ol) 40.62. 1041 m mladinke: 1. Čop (Tr) 13,6. 2. Hafner (Tr) 14,1. 3. Hafner B. 15.9; 400 m članice: 1. Kmet (Ol) 1:00.2. 2. Stare (Ol) 1:00,0. 3. Pesjak (Ol) 1:01.8: daljava mladinke: 1. Čop (Tr) 489. 2. Hafner I. 429. 3. Pangerc (Tr) 429: višina članice: 1. Hrastar (Nm) 166. 2. Prezelj (Kladivar) 166, 3. Matjašič (Nm) 160: disk mladinke: 1. Zadnikar (Ol) 37.58, 2. Lukašev (Ol) 31.46. 3. Jeretina (Tr) 27.16. L. Kogovšek Maraton Franja Kolesarstvo Ljubljana — Pod pokroviteljstvom republiškega odbora zveze združenje borcev NOV Slovenije prirejata ljubljanski Rog in Nedeljski dnevnik v petek. 22. julija, kolesarski maraton Franja. dolg 155 kilometrov. Start bo ob 7. uri pri izobraževalnem .centru ONZ v Tacnu, kjer bo ob 16. uri tudi cilj. pot pa bo kolesarje vodila skozi Ljubljano, Brezovico, Vrhniko. Logatec. Idrijo, Cerkno, Kladje, Škofjo Loko in Vodice nazaj v Tacen. Udeleženci bodo razdeljeni v tri skupine: v prvi bodo moški do 40 let. v drugi veterani nad 40 let in v tretji ženske. Kolesarji z licenco nimajo pravice sodelovati v konkurenci. PRIJAVNICA ZA 2. KOLESARSKI MARATON »FRANJA- 22. julija 1983 Priimek in ime .....................................................................-.................................... Stalno bivališče ........................................................................................................ Leto rojstva .............................................................................................................. Društvo, KS. TOZD ................................................................................................. Na osnovi poslane prijavnice vam pošiljamo startno številko po povzetju. Prijave pošljite do 10. 7.1983 na naslov: »ROG« Ljubljana, Trubaneva 72, tajništvo GLAS 10. STRAN OGLASI, OBJAVE, OBVESTILA TOREK, 14. JUNIJA 1983 ZVEZA OBRTNIH ZDRUŽENJ SLOVENIJE Miklošičeva 4, Ljubljana Komisija DS za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge TAJNIKA Obrtnega združenja Jesenice, Cesta železarjev 14 Pogoji: — administrativna, upravna ali ekonomska smer V. stopnje, — najmanj 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih delih, — 2 meseca poskusne dobe Poseben pogoj: — obvladanje strojepisja, organizacijska sposobnost Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. OD po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov SDS ZOZ Slovenije. Pismene prijave z opisom dosedanjih zaposlitev in z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Obrtno združenje Jesenice, Cesta Železarjev 14, Jesenice. GASILSKO DRUŠTVO RADOVLJICA objavlja prosto mesto HIŠNIKA v Gasilskem domu v Radovljici. Hišniška dela se opravljajo v prostem času, prednost bodo imeli kandidati, ki bodo zagotovili večjo prisotnost v domu. Za opravljanje hišniških del nudimo koriščenje dvosobnega stanovanja v Gasilskem domu in vrta: ostali pogoji za sprejem so: — da je hišnik član, oz. da postane član gasilskega društva Radovljica, — da ima izpit za voznika C kategorije oz. ima ustrezno pooblastilo za vožnjo vozil za katere se zahteva izpit C kategorije, — da pred nastopom podpiše medsebojno pogodbo o opravljanju hišniških del. Prijave pošljite v roku 8 dni od te objave na naslov: Gasilsko društvo Radovljica, 64240 Radovljica, p. p. 22. Kandidate bomo pozvali na razgovor. O izbiri bomo kandidte obvestili v roku 30 dni. DO »DINOS« LJUBLJANA - TOZD POS Poslovna enota Kranj Savska loka 24 Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge MEHANIKA - REZlLCA (1 delavec za nedoločen čas) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — končana poklicna šola avtomehanske smeri — vozniško dovoljenje C kategorije — 2 leti delovnih izkušenj na področju podobnih delovnih nalog Za navedena dela je predvideno poizkusno delo v trajanju 2 mesecev. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejemamo 8 dni po objavi na naslov »DINOS«, Poslovna enota Kranj, Savska loka 24. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o. o. TOZD Zdravstveni dom Kranj Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za TOZD Zdravstveni dom Kranj 1. SNAŽILKE za določen čas 2. DVEH SNAŽILK za nedoločeiii čas za Zdravstveno postajo Preddvor 3. SNAŽILK^ > za določen čas Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1„ 2. in 3. — dokončana osnovna šola, — poskusno delo dva meseca Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o., Kranj, Gosposvetska 10 — kadrovska služba. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. SŽ TOVARNA VIJAKOV PLAMEN KROPA p.o- objavlja prosta dela in naloge VODJE PROIZVODNJE pogoji: — strojna fakulteta, — 5 let delovnih izkušenj v kovinsko predelovalni industriji, — preizkus znanja iz varstva pri delu, znanje tujega jezika, — smisel za delo z ljudmi KLEPARJA pogoji: — poklicna šola kovinske smeri, STISKALCA V IJAKOV (2 delavca) pogoji: — poklicna šola strojne smeri, — 1 leto delovnih izkušenj Delovna razmerja se sklenejo za nedoločen čas. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati vložijo v roku 15 dni od dneva objave na naslov: SŽ Tovarna vijakov, Plamen Kropa, kadrovski oddelek. Osnovna šola BRATOV ŽVAN GORJE Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA GLASBENE VZGOJE — PA — za nedoločen čas Začetek dela 1. 9. 1983 Prijave pošljite na naslov: Osnovna šola bratov Žvan, Gorje, v 15 dneh po objavi. KONJENIŠKO DRUŠTVO SLOVENIJE PODRUŽNICA ZA GORENJSKO RADOVLJICA, MLAKA 1 • Naproščamo vse interesente, ki imajo konje za pašo na novi KONJSKI PIANINI v Bohinju, da naj prijavijo konje iz področja Bohinja v Kmetijski zadrugi v Bohinju, vsi ostali pa tov. Antonu Bizjaku v Radovljici, Mlaka 1 ali po tel. 74-691. Pašni odbor Osnovna šola JOSIP BROZ TITO Predoslje Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge 1 UČITELJA MATEMATIKE za nedoločen čas, nastop dela 1. septembra 1983 2. UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom), nastop dela 2«. septembra 1983 Prošnje oddajte v 8 dneh po objavi na naslov Osnovna šola Josip Uro/. Tito, Predoslje. MODNA KONFEKCIJA KIIOJ Škofja Loka Objavlja prosta dela in naloge ČISTILKE Pogoji: — nedokončana osnovna šola, — poskusno delo en mesec. S stanovanjem DO ne razpolaga. Rok za vložitev prijave je 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE Kranj, C. JLA 2 TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ oglaša na osnovi sklepa Komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge PRODAJALKE ŽIVILSKE STROKE za samopostrežno trgovino v H rastju Prijave sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Gorenjske, Kranj, Cesta JLA 2, v 8 dneh po objavi. Tovarna obutve PEKO Tržič Delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta dela in naloge v splošnem sektorju PREVAJANJE Pogoji za sprejem: — profesor francoskega jezika ali absolvent romanistike ali najmanj srednješolska izobrazba /. aktivnim znanjem francoskega jezika Nastop dela je možen takoj. Sprejeti kandidat lm /družil delo za določen čas do konca leta 1983. Kandidati naj oddajo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objav i v kadrovskem oddelku tovarne. Vabimo vas, da obiščete naš informativno prodajni center v hotelu CREINA v Kranju. Nad bogato izbiro tkanin za poletne obleke, bluze, srajce, razne komplete in posteljnino, boste prav gotovo navdušeni. Tekstilna industrija TEKSTILINDUS n. sol. In sub. o. KRANJ Lth LTH ŠKOFJA LOKA Kadrovska komisija DS skupnih služb objavlja prosta dela in naloge: VS II prodajni referent montažno servisnih storitev — višja šola elektro ali ekonomske smeri z večletno prakso v komerciali, VS I referent za spremembe v tehnični upravi — visoka šola tehnične smeri, do 3 let delovnih izkušenj, pripravnik za kemijskega tehnologa — zaključena FNT (kemijska tehnologija) II. stopnja, VS I vodjo službe za nagrajevanje v DO — visoka šola ekonomske, pravne smeri, 4 leta delovnih izkušenj. TOZD MONTAŽA IN SERVIS: VS II tehnolog II — višja šola strojne ali elektro smeri, 1 leto delovnih izkušenj. TOZD HLADILSTV0: več KV strugarjev z zajamčenim OD od 15.000,00 do 20.000,00 din — poklicna šola, več PK strugarjev — možnost pridobitve interne kvalifikacije, z delom pridobljene delovne izkušnje, KV rezkalec — poklicna šola. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh na naslov: LTH Škofja Loka, kadrovsko socialna služba. O izidu izbranih kandidatov bomo obveščali v 15 dneh po izbiri. TOZD ORODJARNA: več KV orodjarjev, strugarjev, rezkalcev in brusilcev — pogoj dokončana poklicna šola. Nadalje LTH Škofja Loka ponovno razpisuje kadrovske štipendije za: 5 štipendij za monter hladilnih naprav 2 štipendiji za obdelovalca kovin 1 štipendija za obratnega električarja 6 štipendij za strugar j a 1 štipendija za inženir elektrotehnike elektronik 3 štipendije za kleparja 1 štipendija za ključavničarja 2 štipendiji za ličarja 1 štipendija za metalurškega tehnika 1 štipendija za mizarja 2 štipendiji za dipl. strojnega inženirja 2 štipendiji za strojnega ključavničarja 5 štipendij za varilca Prijave na razpisane štipendije sprejema kadrovsko socialna služba LTH do vključno 25. 6. 1983. ifl inštalacije p. o. ŠKOFJA LOKA prodaja na javni dražbi KOMBI ZASTAVO K-430, letnik 1977, 4 sedeži Javna dražba bo 21. 6. 1983 ob 15. uri na sedežu DO Inštalacije, Kidričeva 55, Škofja Loka. Izklicna cena je 25.000 din. Ogled kombija je vsak dan od 14. do 15. ure. Pravico do udeležbe imajo vse fizične in pravne osebe. Prometni davek plača kupec. Kupljeno blago mora kupec plačati in prevzeti takoj. Prodaja bo potekala po načelu videno — kupljeno. Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE GORENJKA n. sol. o. Jesenice, Prešernova 16 Odbor za "kadre in družbeni standard dodatno razpisuje še naslednje štipendije za šolsko leto 1983/84 - TEHNIKA KUHARSTVA (V. st.) - 2 štipendiji - TEHNIKA STREŽBE (V. st.) - 2 štipendiji - GOSTINSKO-TURISTIČNEGA TEHNIKA (V. St.) -2 štipendiji Kandidati morajo predložiti: 1. prijavo oziroma vlogo (obr. DZS 8,40), 2. potrdilo o vpisu v šolo, .. 3. overjen prepis ali fotokopijo zadnjega solskega spričevala. 4. potrdilo 0 premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Prijave na razpis kadrovskih štipendij naj prosilci pošljejo najkasneje do 15. julija na naslov: HTDO Gorenjka, Jesenice, Prešernova 16, odbor za kadre in družbeni standard. torek. 14. JUNIJA 1983 MALI OGLASI, OSMRTNICE, ZAHVALE 11. STRAN GLAS MALI JLASI 27-960 \ODAM lam suha hrastova DRVA in nov -rstni izruvač krompirja HME-0. Preddvor 10, tel. 45-368 5574 eio ugodno prodam sponske VIJA-; 1 cm Tone Poljanec, Mestni trg 31. bljanska 4, Škofja Loka 5674 KAMIN SOBNI 110x90 cm, skoraj K prodam. Ul. Mladinskih brigad 8, tjj 5766 •ROŠKI kombiniran VOZIČEK in ■PSTELJICO z jogijem in posteljnino, »odam. Blagovič, Planina 4, Kranj D/bo Prodam HLADILNIK gorenje, 180-li-"xski. Stanjko, Kranj, Gorenjskega ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika) pro-fem. Telefon 24-880 od 8. ure dalje 57 /u Ugodno prodam mahagoni VRATA s »dboji in 100 PUNT. Jama 33, Mavčiče 5771 Poceni prodam ACRVNOLIT za fa-vado. Telefon 27-241 , b Prodam KABINO za traktor fergu- son. Ljubno 27, Podnart Prodam SURE delfin. Ifl/otocn.k Partizanska 32/B. Bled, tel. 77-926 5774 Prodam 14 dni starega BIKCA si-mentalca. Zadraga 18. Duplje 5775 Prodam OSTREŠJE, OKNA s polk-ai VRATA POGRADE in dvižna gara-ina vrata za vikend 6,5 x 5 m. Nadižar- ieva 13, Kranj . J'/D i JARĆKE, rjave, odlične nesnice do-Ibite v Srednji vasi 7, Gorice, Golnik ^Prodam AVTO-RADIO z ojačeval-\ m Novica Sošic, Škofjeloška 29 I tt D I (O Ugodno prodam 120 m^ STIROPORA km). Kobe. Podbrezje 4, Dupl e 5779 1 Prodam malo rabljeno KOSILNICO 4 traktor »Tomo Vinkove«. Otoevek ^Prodam PEČ ZA CENTRALNO 25.000 ccal), ZVOČNIKE souncI dyna-»ics lop S in sansui timer AT 15 L Bo ?ataj Trata 30, Škotja Loka 5781 Prodam belo italiiansko^ensko PO-POČNO OBLEKO, st. 36/38 in OIRO 'KO POSTELJICO, Betonova ^M, "Šam 25? PUJSKOV, težkih po ^-rržMAR7; UVČ%ojan Mrak, C. L avgusta^, ^ ČEK temno rdeč žamet, zelo maio ra AS-^EU.CO.na^ Prodam OPAZNE ELEMENTE za izdelavo gnojnične jamu za gnojevko. Jane/. Skumavec. Sp. Gorje 176. Zg. Laze 5790 SMREKOVE DEŠKE, 2,5 cm, suhe, 3 m', prodam. Telefon 61-161 — int. 18 5791 Prodam skoraj nov PUHALNIK TAJFUN s cevmi in BOČNO TRAKTORSKO KOSILNICO GERABALDI za univerzal EIAT. Košnjek, Spodnja Bela 6, telefon: 45-304 Črnega KODRA, čistokrvnega mladiča, z rodovnikom, odličnih staršev, prodam. Pire, Partizanska 42, Škofja Loka 5819 KUPIM Kupim HLADILNIK, dvo ali tridelno OMARO za spalnico in otroško KOLO za triletnega otroka. Telefon 27-329 v delavnikih popoldan 5764 Kupim SAMONAKLADALKO od 10 do 15-kubično. Janez Godnov, Potarje 6, Tržič 5792 Kupim dobro ohranjen OBRAČALNIK za seno (160). Plačam takoj. Katarina Vidoš, Kropa 7, tel. 79-627 5793 Kupim ŠPORTNI VOZIČEK in NAHRBTNIK za dojenčka. Telefon 064-65-092 5820 Nujno kupim SANDOLIN št. 9, PA-LISANDER in RUSTIKAL št. 710. Telefon 064-62-972 5821 VOZILA ifiSSS in posteljnino terbeloZI-^LKO Simčič Cankarjeva 40. Rado- tam kravo s teletom. Meglic, 1 Krovce in letve za Prodam n 5787 .ToMm7"pWSCE (5 cm) prodaj črne KODRE, čistokrvne ..K™ MM i *V. Vidmar. Kebetova 20, Kranj m m Prodam nov TRAKTOR ZETOR 5011. Primskovo 65 Prodam dobro ohranjen OPEL ADMIRAL. Štulpr, Šorlijeva 18. Kranj, tel. 28-427 od 17. do 21. ure 5613 Prodam MINI COOPER, cena 5 SM. Šenčur, Mlakarjeva 68. Ogled vsako popoldne 5620 Prodam avto LADA rover diesel. Klemen, Valjavčeva 4, Kranj, tel. 23-114 ' 5619 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750 special, letnik 1978. Rehberger, Mandeljčeva 8, Kranj 5715 ČZ enduro 175, malo rabljeno, prodam. Dolenc, Srednja vas 19, Poljane 5794 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1975, registrirano do 5. 5. 1984. Zg. Bes-nica 91. Ogled popoldan 5795 Prodam ZASTAVO 750, celo ali po delih. Fatimič, Groharjevo naselje 4, Škofja Loka 5796 Prodam avto ZASTAVA 101, letnik 1975. Betonova 56, Kranj, tel. 25-754 5797 Prodam TOMOS elektronic 90, letnik 1979, za 3 SM ali menjam za drugega. Kranj, Reševa 9, tel. 26-154 5798 Prodam KOMBI IMV. celega ali po delih. Informacije po tel. 064-22-783 5799 Prodam osebni avto ZASTAVA 1300, letnik 1978. Informacije po tel. 21-104 vsak dan od 16. do 17. ure razen sobote in nedelje 5800 Prodam DIANO, letnik 1980, razstavljeno. zaradi popravila, nekaramboli-rano, in RADIO iskra HI-FI stereo. Informacije po tel. 23-923 vsak dan od 16. do 17. ure 5801 Prodam AMI 8 break, vozen, celega ali po delih. Medvešček, Mencingerje1 va 3, Kranj 5802 Sporočamo žalostno vest, da je v 34. letu preminil naš dragi mož, oče, sin, brat vnuk, svak in bratranec POLDE OBLAK poslovodja v DOM Naklo O ^h nokoinika bo v torek, 14. junija 1983, ob 17. uri izpred hiše žalosti v Britofu 321 na pokopališče v Predoslje. -»ai IJ JOČI: žena Vanda, hčeri Lučka in Maja ter drugo ŽALUJ ' sorodstvo Kruta usoda je prekinila mlado življenje MILANA GLOBOČNIKA učenca 3. razreda podružnične šole Voklo Ohranili ga bomo v lepem spominu! atrmrt in kolektiv osnovne šole janko učenci stanko mlakar šenčur Prodam OPEL' KADETT, letnik 1976, dobro ohranjen. Telefon 26-639 5803 Prodam osebni avto GOLF, letnik september 1981. Informacije po tel. 67-105 5804 Prodam obnovljen VW 13J10. Ogled vsak dan. Salko Bačič, C. Železarjev 19, Jesenice 5805 Proda m R-5, letnik 1974. Informacije po tel. 57-138 5806 Prodam FIAT 600. vozen, neregistriran. Informacije po tel. 061-265-647 po 17. uri 5807 Prodam LADO za 2 SM, letnik 1973, vozno, delno karambolirano, lahko tudi po delih. Savo Štožinič, Sovodenj 32 5808 Prodam odlično ohranjen osebni avto ZASTAVA 101 confort, letnik 1980. Stane Škantar, Bled, Finžgarjeva 6 STANOVANJA Iščem GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju. Plačilo vnaprej, zaželjen telefon, samski, nekadilec. Ponudbe pod šifro: Gorenjec 5810 V najem oddam STANOVANJE v pritličju stanovanjske hiše. Naslov v oglasnem oddelku. 5811 Trisobno centralno ogrevano STANOVANJE (tri sobe) z lastnim vhodom v Stražišču oddam samskim osebam. Ponudbe s ceno pod: Trimesečno predplačilo 5812 ZAPOSLITVE_ Zaposlim dva mlajša delavca z odsluženim vojaškim rokom. Tone Poljanec, SITOTISK - PLASTIKA Mestni trg 31, Poljanska 4, Škofja Loka 5661 Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. OD po dogovoru. Telefon 064-23-143 5741 Zaposlim nekvalificiranega DELAVCA. Informacije po tel. 064-22-783 5813 OBVESTILA_ GRADITELJI! Nudimo vam kvaliteto, ugodno ceno in hitro izdelavo kompletnih načrtov za vse vrste gradenj. Telefon 061-322-502 5554 IZDELUJEM in MONTIRAM vrtne lope. Klemen, Valjavčeva 4, Kranj, tel. 23-114 5743 - MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3 Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporočam! PRIREDITVE NOGOMETAŠI NAKLEGA prirejajo v soboto, 18. 6. KRESNO NOČ s pričet-kom ob 19. uri, v NEDELJO, 19. 6., ob 17. uri pa VRTNO VESELICO. Oba dneva bo igral priznan ljubljanski ansambel 12. NADSTROPJE s pevko ROMANO. VABLJENI! 5814 GASILSKO DRUŠTVO VOGLJE pri Kranju prireja v nedeljo. 19. 6. 1983, s pričetkom ob 15. uri VELIKO VRTNO VESELICO, za razvedrilo bo poskrbel ansambel IVANA RUPARJA s pevci. Prirejamo tudi KEGLJANJE. Pridite, dobro boste postreženi! Vabijo vas VO-GLJANSKI GASILCI! 5815 NAJDENO Našli smo MOŠKO ROČNO URO na obzidju cerkve v Mošnjah. Dobite jo na Brezjah št. 68 5816 OSTALO Potrebujem OBIRALCE VRTNIH JAGOD. Marija Šušteršič, Šenčur, Mlakarjeva 75 5817 Dobrim ljudem oddam 9 mesecev staro PSIČKO, križanec terier — ovč-jak. Nadižar, Smledniška 22, Čirče 5822 Sporočamo žalostno vest, da nas je v 79. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta MARIJA NAHTIGAL roj. ŠIBERLE Pogreb pokojnice bo v sredo, 15. junija 1983, ob 17. uri na pokopališče Zg. Jezersko. Do pogreba leži v domači hiši ŽALUJOČI VSI NJENI Zg. Jezersko, Visoko, Naklo, Križe, Železniki, Ljubljana, Kranj, 13. junija 1983 Sporočamo žalostno vest, da je preminila naša sodelavka SILVA ŠTUPNIKAR in hčerka TINA Ohranili ju bomo v trajnem spominu! KOLEKTIV.ZDRAVSTVENEGA DOMA ŠKOFJA LOKA ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta, brata in svaka MARJANA FLORJANČIČA se iskreno zahvaljujemo celotnemu osebju Internega in Kirurškega oddelka Bolnišnice Jesenice za ves trud ob njegovi težki bolezni. Enako iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem Savskih elektrarn Moste in Ljubljanske banke Jesenice, znancem za izraženo sožalje, pomoč in podarjeno cvetje. Iskrena hvala govorniku za besede slovesa ob grobu, pevcem ter g. župniku. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Žirovnica, Jesenice, 9. junija 1983 ZAHVALA V 74. letu nas je nenadoma zapustila draga mama, stara mama* sestra in teta MARIJA PRIMOŽIČ roj. GOLOB V i \ V . ■ o >b ;v Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in vence, za poslovilni govor Zinki Slabe in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. . . v. k ' -}7>..;'nq [čr; itr;bri, ŽALUJOČI: sinova Mirko in Janko z družinama in drugo sorodstvo ZAHVALA Tiho.in mnogo prezgodaj je odšel od nas dragi mož, ati, sin, brat in stric BOŽO LIČAR iz Radovljice Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, sočustvovali z nami, darovali cvetje in ga tako številno spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujerno vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavcem TOZD Orodjarna, IO sindikata in folklorni skupini SŽ Veriga Lesce, vsem sodelavcem in IO sindikata Almira iz Radovljice, sodelavcem Splošne bolnišnice na Jesenicah, stanovalcem in sosedom Gradnikove ulice, vaščanom Posavca, WZ Radovljice, godbi na pihala, pevcem bratov Zupan, govornikoma: predstavniku Verige Lesce in tov. Žibertu za poslovilne besede. Nadalje se zahvaljujemo dr. Praprotnikovi za potrpežljivo lajšanje bolečin, vsem zdravnikom Splošne bolnišnice Jesenice in Onkološkemu inštitutu Ljubljana. Hvala tudi g. župniku za lep pogrebni obred. VSEM SKUPAJ IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Francka, sinova Peter in Klemen, ata, mama, sestra Janja in brat Lojze z družinama Radovljica, Posavec, Kranj, 4. junija 1983 V centru za obrambno usposabljanje teritorialne obrambe Gorenjske je spet živahno — Večdnevno urjenje škofjeloške enote — Zadovoljni z delom starešin in vojakov Ivan Franko-Iztok je teritorialce seznanil s političnimi razmerami v svetu Vojaško urjenje je najbolj intenzivno spomladi in na začetku poletja, ko preverjajo že pridobljeno znanje in starim veščinam dodajajo nove. Zato je tačas zaživel tudi gorenjski obrambni renter, kamor prihajajo Čiščenje orožja je vsakdanja skrb vojaškega obveznika S SODIŠČA na usposabljanje enota za enoto. Letos je bila prva na vrsti škofjeloška enota teritorialne obrambe. Glavni cilj večdnevnega urjenja je, kot smo zvedeli od vodstva škofjeloških teritorialcev, usposobitev celotne enote za pripravo na taktične vaje in izvedbo takšnih vaj. Da bi urjenje uspelo, so pred njim opravili temeljite.priprave starešin v teoretičnem in praktičnem pogledu. Zato so prišli v tabor že nekaj dni pred drugimi obvezniki. Ob njihovem prihodu so se lotili organizacije delovanja celotne enote na terenu in izpolnjevanja več načrtovanih nalog. Najpomembnejša je bila spoznavanje orožja v enoti in streljanje z njim. Imeli so tudi pouk o delovanju posameznih zvrsti pehote in predavanja o taktiki. Vrhunec usposabljanja je bilo razvitje enote na terenu, kjer mora delovati v različnih situacijah. »Tako obvezniki kot starešine,« je ocenil starešina v vodstvu enote Vladimir Čeplak, »delajo disciplinirano in z Veliko mero volje. K temu v veliki meri prispeva tudi dobra organizacija življenja v taboru. Pestro je politično-informativno in družabno delovanje. O vseh pomembnejših stvareh se po osnovnih enotah dogovarjajo na aktivih članov Zveze komunistov. Za obveščanje skrbimo ? delovanjem razglasne postaje, urejanjem zidnega časopisa in izdajo biltena. Prosti čas zapolnjujejo športne, kulturne in družabne aktivnosti. Med drugim pripravljamo tekmovanje za najboljšega strelca z zračno puško in taborni ogenj s kulturnim sporedom, v katerem bodo nastopili tudi osnovnošolci z Bohinjske Bele. Poleg navezave stikov s tukajšnjo krajevno skupnostjo moram omeniti obiske več gostov v našem taboru. Enoto sta obiskala general Rudolf Hribernik-Svarun in nekdanji poveljnik TO Gorenjske polkovnik Ljubo Kržišnik, politično situacijo v svetu nam je predstavil Ivan Franko-Iztok, o dogodkih iz NOB pa bo govoril prvi komandant Škofjeloškega odreda Ivan Javor-Igor. Za delo pripadnikov so se med ogledom enote zanimali tudi predstavniki škofjeloške občinske skupščine.« Živahni vrvež v centru obiskovalec opazi šele od blizu. Uniformirani ljudje med vrstami šotorov in na delovnih točkah po centru potrjujejo domnevo o vojaških aktivnostih, ki so jo sprožili odjeki strelnega orožja že od daleč. Predstavo o resničnem dogajanju med urjenjem pa izpopolni pogovor s teritorialci, ki izpolnjujejo različne naloge. Na strelišču nas je sprejel starešina iz vodstva enote Janez Ziherl, ki je pojasnil, da vsak obveznik strelja s svojim orožjem, vežidel streljanja pa imajo z avtomatsko in polavtomatsko oborožitvijo. Kot je še dejal, so rezultati streljanja nekoliko nad poprečjem; tudi na drugih področjih pouka dosegajo načrtovane cilje. Med počitkom ene od osnovnih enot je starešina Fani Špoljar povedala, da so jo kljub njenemu sprva skeptičnemu pričakovanju pripadniki enote dobro sprejeli. Za vodenje enote je, kot je naglasila, dobro usposobljena, sicer pa se na izpolnitev določenih nalog sproti pripravlja pred poukom z obvezniki. V taboru smo srečali tudi obveznika Franca Miklavčiča, ki'se je prvič udeležil daljše vaje z enoto. Take vaje so, kot je ocenil, koristne, saj omogočajo poglabljanje vojaškega znanja, z njimi pa se utrjuje tudi tovarištvo med pripadniki enote. S. Saje Preprodaja kave Na zaporne in denarne kazni ter na odvzem premoženjske koristi je bila pred temeljnim sodiščem v Kranju obsojena šesterica — Radojica Milanovič je v poldrugem letu nakupil kar 868 kg kave Kljub temu, da so mu v novembru leta 1981 cariniki v Sežani zasegli 299 kg kave in 43 parov hlač, pa Radojica Milanovič, 33-letni nezaposleni glasbenik, ni odnehal. Na razne načine je še poldrugo leto nabavljal in preprodajal kavo, tako da je količina zdaj. ko se je moral zagovarjati zaradi kaznivega dejanja nedovoljene trgovine pred temeljnim sodiščem v Kranju, narasla kar na 868 kg kave. Milanovič je imel dolgove, menda kar okoli 21 milijonov starih din, od tega je kar polovico izgubil pri kartah. Del dolgov je zato skušal porav-' na ti tako, da se je začel ukvarjati s preprodajo kave. Razen tega, da so ga odkrili v Sežani, pa so večje količine kave tudi kasneje našli pri njem na stanovanju v Kranju, pa tudi pri njem v avtu. Kljub temu, da mu je bil zaradi tihotapljenja kave potni list odvzet, pa je kavo kljub temu še dobival in prodajal naprej. Čeprav je bil od junija lani brez potnega lista, pa so mu na primer preiskovalci v stanovanju našli januarja letos kar 71 kg kave. Šele v začetku aprila.letos, ko šo miličniki postaje milice Radovljica ustavili avtomobil, ki ga je najel Milanovič in v njem našli tri nahrbtnike s 105 kg kave, se je kavna »zveza« razkrila. Milanovič se je namreč lani v jeseni na Smar-jetni spoznal s Friderikom Novakom. 25-letnim delavcem z Jesenic in se z njim dogovoril, da mu bo ta prinašal kavo. Ta mu je res nekajkrat pretihotapil kavo, nato pa je sklenil odnehati, toda Milanovič ga je vedno znova pregovoril, da je spet nakupil zanj kave. Tako je najmanj devetkrat ilegalno prestopil mejo ter prenesel najmanj 285 kg surove in pražene kave, za kar mu je Milanovič plačal 70.000 din. Zadnjikrat je peljal po ilegalni poti čez mejo se dva in sicer Kadenkoviča Miroljuba in Branislava Brajkoviča, oba pa mu je pripeljal Milanovič. Radenkovic je bil očitno kupec kave, ki jo je preprodajal Milanovič, saj je že lani junija od' njega kupil 50 kg kave. Skupina se je s polnimi nahrbtniki kave vračala skozi železniški predor pod Karavankami, avto poln kave, pa so kasneje ustavili miličniki. Milanovič je pred sodiščem pri- znal, da je kupil za preprodajo pri nas več kot 800 kg kave. Ko ni mogel več sam v tujino, še maja lani je na primer imel v potnem listu kar po 30 žigov, pa je za nakup kave nagovoril Novaka in kasneje še Radenkoviča in Brajkoviča. Zaradi kaznivega dejanja nedovoljene trgovine in napeljevanja h kaznivemu dejanju je obsojen na enotno kazen 3 leta zapora in na 40.000 din denarne kazni. Sodišče je tudi ugotovilo premoženjsko korist, ki je nastala pri prodaji kave v višini 94.500 din, ter mu to odvzelo. To, da je Friderik Novak priznal svoja dejanja in s tem tudi veliko pripomogel k razjasnitvi zadeve, je sodišče sicer štelo kot olajšilno okolnost. Sodišče pa je moralo upoštevati tudi to, da je bil redno zaposlen in se torej /.a tihotapstvo kave ni odločil iz finančne stiske. Obsojen je bil za troje kaznivih dejanj tihotapljenja in pomoči pri kaznivem dejanju na enotno kazen 2 leti zapora in denarno kazen 25.000 din. Prav tako mu je sodišče odvzelo premoženjsko korist v višini 70.000 din. Druge štiri obtožene pa je sodišče prav tako "spoznalo za krive in jih obsodilo na zaporne in denarne kazni, vendar pa je zaporne kazni izreklo pogojno. Tako je bil Miroljub Raden-kovič obsojen na 1 leto zapora pogojno za tri leta, plačati pa mora 10.000 denarne kazni, prav tako pa mu je odvzeta tudi premoženjska korist v višini 10.000 din. Branislav Brajko-vič je bil obsojen na 11 mesecev zapora pogojno za 3 leta. Čedomir Ibi-ševič, nezaposleni glasbenik, ki je od Milanoviča lani na avtobusni postaji v Ljubljani kupil 70 kg kave, pa na pol leta pogojno za dve leti. Enako pogojno kazen in še 5000 din denarne kazni pa je dobil Srečko Tomažič z Jesenic, ker je Novaka in še dva z Novakovim avtomobilom peljal do Raven, kjer je potem trojica peš ilegalno prestopila mejo. Sodba še ni pravnomočna. L. M. Kava skrita v prikolici pogojno zaporno kazen in na denarno (nepogojno) kazen je zaradi tihotapljenja kave obsojen avstrijski državljan Pomanjkanje,kave pri nas in zaradi tega pomanjkanja tudi izredno vi- Na bil IZ C dil soke cene pri prodaji »na črno« očit no izkoriščajo tudi tuji državljani. Tako je bil lani v septembru na mejnem prehodu Jezersko odkrit avstrijski državljan Josel Linhardt, 39-letni raznašalec časopisov. Ko je s počitniško prikolico pripeljal na mejni prehod, ga je carinik povpra-čal, če ima kaj prijaviti in če ima kaj kave. Vendar pa razen osebnih predmetov, kot je Lindhardt povedal, naj bi imel drugega. Zato se je cari-odločil za podrobnejši pregled avta in prikolice, vendar ni našel običajnih predmetov, ki jih sicer imajo turisti, ko gredo na dopust. Pač pa je v prostoru za jeklenko v prikolici otipal kavo. Vso količino, bilo jo je 45 kg, so mu seveda zaplenili, prav tako pa tudi 13.000 din, ki jih je imel pri sebi in jih prav tako ni prijavil. Med dokumenti pa je imel tudi potrdilo o zasegu 195 kg kave v avgustu lani v Ključu. Pred temeljnim sodiščem v Kra-e konec maja letos na obravna-Linhardt notrdil, da vse navedbe ne nik niu obtožnice držijo, vendar pa je trda se ne ukvarja s tihotapljenjem kave in da se mu je to zgodilo le dvakrat, tolikokrat pa je bil tudi odkrit. Sodišče pa v celoti takemu zagovoru ni verjelo, še posebej zaradi podatkov o zadolženosti in očitne finančne stiske, v kateri seje znašel, saj je zaposlen le on, skrbi pa še za dva otroka. To pa seveda še ni opravičilo, da je najmanj dvakrat skušal prenesti kavo čez mejo ter se pri tem tudi izogniti carinskemu nadzoru. Sodišče mu je izreklo kazen enega leta zapora, vendar pa mu je določilo dobo dveh let, da se kazen ne bo izvršila, če v tem času ne bo naredil novega kaznivega dejanja. Med olaj silnimi okolnostmi je namreč sodišče upoštevalo, da Lindhardt doslej še ni bil kaznovan, da je v finančni stiski in pa skrb za otroke. Prav gotovo pa je že uvedba sodnega postopka tudi zagotovilo, da se ne bo spuščal,več v takšne posle. Sodišče pa se je odločilo tudi za nepogojno denarno kazen v višini 15.000 din plačljive po pravnomočnosti sodbe. L. M. Najboljši kosec z Jesenic, najboljša grabljica iz Tržiča ■P^iSi Poljane - V nedeljo popoldne je bilo v Poljanah tradicionalno tekmovanje koscev in grabljic, ki ga že vrsto let pripravlja in organizira aktiv mladih zadružnikov pri Kmetijski zadrugi Škofja Loka. Najprej so tekmovali le mladi zadružniki in zadružnice iz škofjeloške občine, v zadnjih letih pa je tekmovanje postalo regijsko. Hkrati je prireditev priložnost, da se mladi med seboj pogovorijo o kmetijskih problemih. Kosa je najbolje rezala Stetanu Hribarju, drugi je bil Jože Valen-čič in tretji Maks Rupmk. Med grabljicami pa se je najbolje odrezala Maja Perko, druga je bila Karolina Marenšek in tretja Ivanka Draksler . Izvedli so tudi šaljivo tekmovanje — tek v vrečah. košenic še pokositi s koso, zato sem košnje vajen. Do kmetije imam veselje. Sicer pa je tako, če si rojen na kmetiji, če že od malega delaš, potem ni težko prevzeti. Največji problem, ki nas pesti že kar nekaj časa, je slaba preskrba z gnojili in krmili,in cene, ki vedno capljajo za drugimi podražitvami. Maja Perko je doma iz Seni- čnega: Doma imamo kmetijo, za-' poslena pa sem v Peku v Tržiču. Rada delam na kmetiji in ker sem tudi zaposlena, vem, da ni vse le tovarna. Tudi tam je treba delati, da se zasluži denar, ne le na zemlji. Že sedaj vem, da bom prav gotovo kmetica. Doma imam sicer še sestro, vendar pa ima fant kmetijo in tako bom prav gotovo ostala na zemlji. Menim, da sicer ni še vse urejeno tako, kot je zapisano v zakonih, vendar pa ima kmetijstvo in delo na zemlji prihodnost in se od tega da živeti. Štefan Klinar je doma v Plav-škem rovtu nad Jesenicami: »Po poklicu sem kmet. Leto dni je, kar sem prevzel kmetijo, ki meri 40 ha. Največ se ukvarjam z živinorejo in ker smo v hribovskem področju, je treba kar polovico Mednarodno srečanje Kranj — Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov iz Kranja so se pred nedavnim kar z dvema avtobusoma odpeljali na 11. srečanje mednarodnega združenja poklicnih voznikovEvrope, ki je bilo letos v zahodnonem-škem mestu Medlingen. Med strokovno ekskurzijo so si ogledali tudi tovarni Man in Audi, tehniški muzej in olimpijsko vas v Munchnu ter muzej koncentracijskega taborišča Dachau. -Mednarodno srečanje voznikov poteka vsako leto v drugi državi članic združenja. Med manifesta-tivnim delom prirejajo sprevod voznikov v uniformah in s prapori, spremljajo ga tudi narodne noše. Nato sledi strokovni posvet delegatov o problemih prometne varnosti in predlogih za enotnost cest.nopromet.ni h predpisov ter Maks Rupnik je doma v Stari Oselici: Imamo okoli 40 ha veliko kmetijo v hribovskem področju, vendar v glavnem vse delamo strojno. Poravnali smo meline in obrunke in tako za ročno košnjo ostane zelo malo. Imamo specializirano proizvodnjo črnobelih telic za Ljubljanske mlekarne. Sicer sem pol leta kmet, pol leta pa sem zaposlen v ' sovodenjskem Termopolu. Pozimi hodim na delo v tovarno in sem tam zavarovan, poleti pa delam doma in sam plačujem prispevke. Menim, da ima tudi kmet prihodnost in se zato za ta poklic odloča vse več mladih. Problem pa je pomanjkanje gnojil in krmil.« L. Bogataj voznikov zakonov. Ta srečanja zato vsestransko pripomorejo k spoznavanju in zboljševanju razmer v zahtevnem ter odgovornem vozniškem poklicu. Jože Homan Izlet po Poti prijateljstva Kranj — Planinsko društvo iz Kranja prireja v soboto, 25. junija letos, izlet na enega od vrhov na Pot: prijateljstva, na 2145 metrov visoko Monte Zermulo v Italiji. Na turi bo približno 7 ur in pol hoje; ker bo potekala po visokogorskem svetu, je zanjo potrebna primerna planinska oprema. Za izlet, ki ga bosta vodila vodnika Janez Ravnihar in Rudi Burgar, sprejemajo prijave v društveni pisarni do zasedbe mest v avtobusu oziroma do vključno 15. junija. Cena izleta je 700 dinarjev. jSi Gorenjska nočna kronika VSEM NI BILO DO SMEHA Nič hudega sluteči občan se je v nedeljo zvečer zatopil v časopis, pa ga je nenadoma zmotil neznanski trušč. V njegovo hišo se je s povsem novim fičkom zaletela šesterica mladeničev. V nezgodi jim ni bilo nič, zato so se na ves glas smejali. Enemu samemu ni bilo do smeha, lastniku fička namreč. OHIAJENA IJUBEZEN Zakonca s Trubarjevega trga v Kranju očitno ne poznata meja zasebnega. Ljubezen si izrazata tako ognjevito, da sosedom pokajo ušesa. Zato jim je bilo zadnjic za d pst i in so ju prijavili. Plame-nečo ljubezen sta si zakonca vso noč hladila v kleti postaje milice. DVAKRAT V ROŽICAH /r cvetličnega vrta v Škofji Loki je bilo neko noč slišati čudno godrnjanje. Gospodinja je premagala strah m šla pogledat, l rožah je ležal moški, ki so ga tjakaj položili maligani. Gospodinja je klicala miličnike, naj možaka, kije bil že kar dvakrat v rožicah, spravijo na ustreznejši prostor. MAŠČEVANJE JE SLADKO Sestnajstletnik iz Žirovnice je kradel rože in razdejal telefonsko govorilnico, vrh vsega pa je še maščevalen. Občanu, ki ga je zaradi omenjenih dejanj prijavil zdaj zlepa ne da miru. Vsakič, kadar se srečata, negodnež na vse pretege trobi in z motorjem pelje tako tesno ob njem, da je vse skupaj že nevarno. nedovoljena košnja Občan s Hudega je prijavil soseda, češ da mu je pokosil del njegovega travnika. Menda ga je oškodoval za košnjo na površini 20 krat 60 metrov. Zato naj pričakuje, da bo imel opraviti z miličniki.