GARJAVI TOMAŽEK IN PRIJATELJICA Videvam ju, kako strumno vsak dan koračita iz Otoka v š^lo. Njuno prija- teljstvo je tesno, saj sta skupaj hodila že v vrtec, takrat že z roko v rokci, sedaj pa sta prvošolčka, pa se kaj ta- kega ne spodobi! Družile so ju skupne igre na dvorišču, praznovanja rojstnih dnevov in tako je bila vez med otro- koma vedno večja. V šoli sta se vsedla skupaj in tovarišica ju ni ločila. Pa so se Tomažku na glavi naredile hraste. Mati ga je peljala k zdravniku ni ugotovil je, da so to garje, bolezen, ki se v zadnjem času pojavlja v šolah in vrtcih. Mati ni vedela ali naj učite- ljici razloži neprijetno bolezen, ali naj molči. Zmagala je trezna presoja in skupaj z učiteljico sta se domenili, da bosta stvar uredili tako, da ho čimanj opazna. Pa vseeno ... Otroci so zvedeli in povedali doma. Nekateri starši so zadevo z razumevanjem sprejeli, drugi pa so dvignili vik in krik. »Da se ja ne boš družil z njim, s tem garjevcem ...« Polonci, ki je sedela poleg Tomaža je mamica strogo prepovedala druženje z njim in tovarišica jo je presedla. Tudi v šolo nista več skupaj hodila, saj jo je odslej naprej spremljala babica. Tomaž se je počutil osamljenega, v šoli in na dvorišču in to zaradi malih živalic, ki mu rijejo pod kožo. Tako mu je vsaj razložil zdravnik. Ni mu Šlo v glavo, da je izgubil sošolce, predvsem pa Polonco. Minilo je nekaj tednov. Nemirne ži- valce pod Tomažkovo kožo so se že zdavnaj umirile. Polonco je v šolo še vedno spremljala babica. Tomažek ji- ma je od ddleč sledil in ni vedel, kako bi se jima približal in povedal, da je že zdrav. Poloncina babica je razumela fantovo stisko in je zaustavila korak. »Polonca, škatlo novih lego kock sem dobil, pa bonbone imam zate.« Polon- ca je pogledala babico, ta pa je pobo- žala Tomaža po glavi in se jima razu- mevajoče nasmehnila. — Lahko pa bi bilo tudi vse drugače ... — Polonca in Tomaž spet hodita sku- paj v šolo. Ne držita se za roke, a njun smeh je igriv in zveneč, kot bi zvončk- Ijali kraguljčki. .. Najprej prijateljst- vo, potlej morda ljubezen. Kdo ve ... NINA Џ Џ jI^ CELJE ZA TRI ODSTOTKE VEČ GOSTOV Po podatkih celjske turi- stične zveze je bilo prve dni junija na celjskem turistič- nem območju nad 1700 go- stov, kar je za 3 odstotke več kot v istem času lani. Največ so jih imeli v Roga- ški Slatini in sicer okoli 850." Pa tudi podatki za prve štiri mesece letošnjega leta so zadovoljivi. Tako je bilo v Celju za 14 odstotkov več nočitev domačih in za 19 od- stotkov tujih gostov, na Do- bru za 14 odstotkov več do- mačih in za 40 odstotkov manj tujih, v Laškem za 1 odstotek več domačih in za 14 odstotkov več tujih, v Ro- gaški Slatini za 16 odstotkov več domačih in za 7 odstot- kov več tujih. V Velenju pa so zabeležili za 80 odstotkov več domačih- in za 17 odstot- kov več nočitev tujih gostov. ALOJZ PAVLIC — V. D. NAČELNIK Oddelek za gradbene in ko- munalne zadeve pri občinski upravi je že od konca janu- arja letos brez načelnika. V tem času so sicer imenovali na to mesto tov. Friškovca pa so ga kma'.iu spet razre- šiiM, ker se novo imenovani načelni).-c ni javil na delo. Odborniki občinske skup- ščine so se tokrat strinjali s predlogam komisije za volit- ve in imenovanja, ki je pred- lagala za vršilca dolžnosti na- čelnika tov. Alojza Pavlica, sedaj zaposlenega v EMO. MAKETA PRED OBČINSKO SKUPŠČINO Na Trgu revolucije pred poslopjem občinske skupšči- ne se ljudje pogosto ustav- ljajo pred čudno kocko, na- rejeno iz lesenega okvira in polivinila. Pozanimali smo se zakaj gre in izvedeli, da predstavlja kocka maketo spomenika narodnemu hero- ju Slavku šlandru, ki ga bodo postavili na tem trgu. Maketa tega spK>menika je dobila na nedavnem natečaju prvo nagrado, njegova avtor- ja pa sta akademski kipar Janez Pirnat in diplomirani inženir arhitekt Dušan Smec iz Celja Spomenik bo izde- lan iz prosojne umetne ma- se, v katero bo vlit kamniten portret heroja Slavka šlan- dra. Z. S. Sprašuje: B. Strmčnik Odgovarja: Viko Senica Ste Zalčan? Da, naša rod- bina spada med najstarejše v Žalcu, saj segajo njeni začetki kar 300 let nazaj. Upokojenec ste, kako je kaj s pokojnino? Ni slaba, kar gre, čisto zadovoljen sem. Bili ste dolgoletni uslužbenec Savinjske posojilnice, kako dolgo? V Savinjski posojilni- ci sem bil zaposlen od leta 1911, v letih od 1933 pa do okupacije 1941 sem bil tudi njen ravnatelj. Koliko usluž; beiicev je bilo takrat zapo- slenih v tej ustanovi? BUo nas je i)et, s tem da sta dva delala še za hmelj amo. Sam sem bil upravitelj hmeljarne od 1919 do 1941, ko so me 19. aprila Nemci zaprli, od- peljali v Stari pisker, od tam pa sem bil julija izseljen v Srbijo. Katera leta so bila največje hranilne vloge za ča- sa vašega . službovanja v tej banki? To je bik) v letih med 1923 do 1926, ko je bil hmelj štiri leta zapored po 100 di- narjev. Koliko je bilo vlaga- teljev? Veliko, nekaj tisoč smo jih imeU, banka pa je poslovala po dve uri tudi ob nedeljah, da so lahko kmetje opravili svoje denarne zade- ve. Koliko ste imeli v tistih letih plače? Oh, 2.500 dinar- jev, ni bilo slabo. S čim se ukvarjate sedaj? Imam malo zemlje in tudi manjši sado- nosnik. Ste še vedno vlaga- telj? Da, to pa na vsak na- čin; »šparam« za stara leta! Koliko jih pa pravzaprav že imate? Samo 77 let! In zdrav- je? Hvala, za enkrat kar v redu. Kaj bi svetovali današ- njim bankirjem? Da bi vpe- ljali tekoče račune posamez- nikov in čekovno službo, to bi zelo izboljšalo Ukvidnost in manj denarja bi bilo de- zavriranega doma. Kaj vas v Žalcu najbolj moti? Morda še najbolj to, da se vse pre- malo industrijsko razvija, hi- treje bi morali napredovati, dobro gospodarstvo je zače- tek in konec vsega, tu se najbolj vidi, kako nek kraj na- preduje. če hi bili še enkrat mladi, kaj bi bili? Verjetno to kar sem bil, končal sem meščansko šolo, trgovsko šolo in trgovsko akademijo v Grazu. Va.še življenjsko na- čelo? Delaj, zbiraj, vlagaj! Hvala za razgovor. Prosim, prosim, nič težkega ni bilo! DVOJNA ŠTEVILKA REVIJE «OBRAZI« Pred dnevi je izšla dvojna številka časopisa za kulturo n literaturo »Obrazi«, če se »pomnimo začetnih poskusov nladih hteramih ustvarjal- 3ev, ki so se zbrali pred leti :>koli revije in kaj so v tem Sašu uspeli napraviti smo lah- ico navdušeni. Revija vse lx)lj dobiva neko obliko s tehtno vsebino in ciljem. Vledtem ko so še nekatere težave & teksti, ki niso ved- no enotni v hotenju uredni- štva pa so izjemen dosežek dosegli z naravnost vzorno urejenostjo in opremljeno- stjo revije. V novi številki je razmerje med poezijo in prozo enakomerno, precej prostora pa je odmerjenega budi recenzijam, tazmišljajo- čim zapisom in podobno. To- krat objavljajo: Jana Božič, Janez Daniel, Viktor Adel- stein, Vladimir Gaj šek, Ifi- genija Zagoričnik, Anton Pe- vec, Miljana Prestor, J. L. Sorel, Bojan Kavčič, Nataša Golob, Andrijan Lah, Drago Medved, Marko Globevnik in Milena Moškon. tv RAZISKOVALNA DELA NA GRADU Te dni so začeli na starem celjskem gradu s pripravljal- nimi deli za začetek široko zasnovanih raziskovalnih del, ki jih bo ob sodelovanju Ole- pševalnega in turističnega društva Celje ter Pokrajinske- ga muzeja vodil Zavod za spominsko varstvo. Podjetje Remont, ki je prevzelo skrb za izvedbo teh del, je te dni pričelo z izdelovanjem ramp, kjer bodo deponirali izkopa- ni material in ga nato sproti odvažali. Dobro kamenje bo- do porabili za obnavljanje najbolj ogroženih grajskih se- stavin, grušč pa bodo porabi- li za posipanje ceste, ki jo bodo pričeli popravljati v teh dneh. Julija naj bi se na gradu pričela sistematska ra- ziskovalr^ dela, ki bodo ob- segala sondiranja v predgrad- ju ter odkop nasutih plasti med palacijem in notranjim jarkom do prvotnega nivoja. I SLOVENSKE KONJICE SEMINAR ZA SEKRETARJE Pri komiteju občinske or- ganizacije Zveze komunistov v Slovenskih Konjicah pri- pravljajo poseben seminar za vse sekretarje organizacij ZK v deloл'nih organizacijah in krajevnih skupnostih. Na se- minarju bodo obravnavali najaktualnejša družbeno poli- tična vprašanja v občini ter naloge komunistov pri njiho- vem reševanju. Seminar bo predvidoma koncem meseca jimija, to je še pred dopu- stniškim obdobjem, da bodo sekretarji lahko čimprej pre- nesli ugotovitve med najšir- še članstvo celotne organiza- cije ZK v občini. -bes GOSTOVANJE V STRANICAH Mladinski aktiv v industrij- skem kombinatu Konus v Slovenskih Konjicah je na- študiral pod režiserskim vod- stvom Francka šeliha sodob- no burko v dveh dejanjih avtorja MARCA CAMOLET- TIJA »Strogo zaupno«. Z uprizoritvijo so se že predsta- vili domačemu občinstvu, minulo nedeljo pa so z upri- zoritvijo gostovali še na Str- nicah. Prizadevnim mladin- cem, ki svoj prosti čas izko- riščajo z udejstvovanjem na kulturno prosvetnem področ ju gre vse družbeno priana- • nje. SLOVO 01 ANICE ČADEJEVE Komaj petin.š\iri(j ! let ji je bilo. Tako j i bi še živela, živela za i ža in dva otroka, živel dom in družino, zatoi bi še naprej hodila v« nine, se vzpenjala nap me gore. T Bilo je lepo, s sotA posejano popoldne, vi v Bukovici so tihoT meli, v Migojnicah pjJ je zbralo pred Cade hišo mnogo ljudi, i prijateljev in znance» ' dejeve Anice. Poravnan < bila vrsta planincev, i ožji prijatelji, plan ' so položili krsto na i i ški voz, okrašen z v( | in cvetjem. ' Libojska godba na p f la je zaigrala žalostii d njen vodja, tovariš K« Í Franček je spregovori P Anici, o vztrajni plane o ženi, ki je poleg y • drugih dolžnosti še ve našla čas za hojo po ših gorah. Povedal je, , ko neizrecno si je žd da bi jo pospremili zadnji poti planinci, planinski tovariši, s k > rimi je stopila skoraj j sleherno slovensko g«. Goreča želja, da bi ji lezen prizanesla, da bi ! končala slovensko pia ; sko transverzalo, da v bodoče pomagala prii stojanki na Homu —f ni uresničila; ргеш smrt je prekrižala to I mo pot tihih želja. Ui ničila pa se je posled prošnja Čadejeve Ani Naj bo civilni pogreb, grebejo naj njene posn ne ostanke s planinski ' častmi. Dolga je bila vi ; planincev in drugih cev, godba je igrala ] ninsko žalostinko, bo so oznanjali grozljivo vihto v vrhovih gora. Član upravnega odb« PD Zabukovica, katen član je bila Anica od v ga začetka, je pri gre orisal pot njenega ži^ nja. Bilo je kratko in « dar tako bogato. Bila otrok proletarske dru^ med vojno je pomap našim borcem, po vojni delala skoraj v vseh ot| nizaci.jah: ZB, ZK, B SZDL in tudi pri PD 1 bukovica je bila vrsto v odboru. Delala .je in jala zgled mlajšim. Uči Ijica, tovarišica Premi! va se je zahvalila Anici nesebično delo pri org» zaci.ii Rdečeea križa. Vrhove Bukovice, G^ nika, Kamnika in H« so objemali žarki zali» jočega sonca, širom po' patisca v Grižah pa so P ii akordi žalostinke, f svečeni ČADEJEVl Al* CI iz Migojnic. Anica, f čivaj v miru! GASILSKE PRIREDITVE Gasilsko društ\"0 iz Sl^* skih Konjic je organi^ mimjlo soboto in praktične vaje. V sot^ na področju mesta priP^ ob 19 uri praktično w nedeljo pa je bilo ob^ tekmovanje pionirjev in še posebno meddrus^ hitrostno tekmovanje. ^ so razglasili rezultate t^ vanj a. SEJA OBČINSKj KONFERENCE S^J v torek je bila v ^^ skih Konjicah I. seja ^ ske konference Social^^ zveze delovnih ljudi. poročilo o dosedanje!^ GLASBENA ŠOLA VABI OTROKE Celjska glasbena šola je te dni objavila razpis za spre- jem novih učencev; šola je namreč na voljo slehernemu otroku, ki ima po naravi do- volj razvite glasbene sposob- nosti. Letošnji rok za vpis je Od 19. do 22. jimija, spre- jemni preizkusi za novince pa bodo 21. m 22. junija ob 9. in 16. uri. Vpis za kateri- koli instrument je vezan na sprejemni preizkus, medtem za vpis v pripravnico ni spre- jemnega izpita. METK TEKSTILNA TOVARNA IN KONFEKCIJA CELJE razpisuje ŠTIPENDIJE za šolsko leto 1971-72 1. DVE ŠTIPENDIJI na Fakulteti za naravoslovje in tekstilno tehnologijo tekstilni odsek, višina štip. 600.— din 2. ENO ŠTIPENDIJO na Ekonomski fakulteti v Ljubljani višina štipendije 600.— din 3. ENO ŠTIPENDIJO na VEKŠ v Mariboru Komercialni oddelek, višina štip. 600.— din 4. ŠTIRI ŠTIPENDIJE na Tehniški tekstilni šoli Kranj konfekcijski oddelek 2 štip., višina 500.— din apreterski oddelek 1 štip., višina 500.— din tkalski oddelek 1 štip., višina 500.— din Kandidati za štipendijo morajo prošnji priložiti: a) dokaz o učnem oz. študijskem uspehu; b) potrdilo o premoženjskem stanju staršev; c) potrdilo o vpisu v šolo. Vloge sprejemamo do 15. julija tega leta. Odgovori na vloge pa bodo dani do 31. julija 1971. Razglaša prosta delovna mesta za: 2 KEMIJSKA TEHNIKA ALI TEKSTILNA — apreterske smeri 2 ELEKTRIČARJA 2 KLJUČAVNIČARJA