Klekl Jozsef: Salve Regina . . . . (sj.) : Zakaj szi na szveti ? .... Bozsics........... Szvéti rniszijon v Beltincih .... Bassa Ivan : Iz zgodovine materecerkve Sz.....cs : Kaj je szociäldemokräcia . R. J. : Neszpameten je, ki preklinja ! . S. J. : Cstenje dobri knig .... Drobizs. — Gläszi....... Rednikov odgovor ....... Ki sesé liszt «Ižiblati, naj za njega dve koroni posle na ime: Klekl Jozsef pleba-nos pri szv. Szebestjanl, posta Battyänd, (Vasm.) Sziromäki, ki liemorejo zdaj vcsaszi placsati, kak vszako leto tak i letosz leliko po veeskrätnili stimali, ali pa, kda bodo meli naednok plAcsajo ! a^ffil» «>(> iž^rjjj^ Csiszti dohodki iiszta sze obrnejo na zidanje ednoga szamosztana (klostra) v krajini Szlovenszkoj na Vogrszkom, Preminocse leto je osztalo nanjega 400 koron. Zdaj zse marno 800 koron. «<®>» *>,§><§><•> "^g^ràJS^^cj'^1' TAX III. loto. 1907. 12. st. Deeeiubr. Salve Regina. ^H^ozdravlena bodi szladkoszt nasa zaisztino lehko velimo Mariji. Lehko sze nam szrcé od radoszti gible vu tolazsbi topi, cse szi na njo miszlimo. Szlädek je njén szpomin szladka je miszel na njo szladko je njeno ime szladka je njéna pomocs, szladko je njej szliizsiti, nàjsz- läjse je pa li njo, kak mater sz detecsim szrcom labili. Vredno jo za szladkoszt pozdrävlamo, da njeno szladko-eso v tak velikoj meri nevredni vzsivamo. Zse doszaj szmo szi nistere zroke premiszlili, za volo sterih je Marija nasa szladkoszt, pa escse keliko jih mämo. Vsze zgrüntati szmo niti ne mogocsi. Dozdaj szmo vidili, ka je Marija nasa szladkoszt, 1) ar nam je porodila Jezusa Krisztusa, ki je zrok vszeh nevol, to je greh, zbri-szao z etoga szveta ; 2) är nam da pomocs v naših te-zsävah ; o) äi je Jezusa Krisztusa porodila najszläjso hrano nase düse, stero pri szv. precsiscsàvanji vzsivamo. Zdaj szi szmiloscsov Düha Szvetoga premislävajmo nadale, ka je Marija za volo toga zroka tüdi szladkoszt nasa, är je 4) szvetoj mesi mocsno prikapcsena. „Premiszlite sze — prävi szv. Peter Damjanszki — kaksov zahvalnoszt szmo duzsni Mariji, i kak jo moremo zkäzati, ar je to ono iszto telo Jeezusa Krisztusa, stero je Marija rodila, v utrobi noszila, sz deviškimi prszami nadajala, brezi dvojbo szmo togo tela delniki mi tüdi pri oltari ; pijemo tam njegovo krv. Na to nasz vcsi ka-tolicsanszka vera, na to nasz opomina sztalno katolicsanszka matericerkev." Pri szvetoj mesi sze ta velika csüda godi, ka sze krüh i vino na Jezusovo, najszvetese telo i krv szpre-meni, pri szvetoj mesi nasztäne telo i krv Szina Bozsega hrana i pitvina za nase lacsne i zsejne düse. Szveta mesa! Oh ti vretina, stera sze nikdàr ne preszüsis, oh ti kincs najvéksi oh ti mocs i miloscsa brezi meje — ona je ponavlanje krizsne szmrti Jezusova i nam deli tiszto vsze, ka je na krizsi vcsinjeno : odküplenje celoga szveta. Ali ne pozabimo, kda, kda je Szin Bozsi na krizsi za näsz mirao, te je Marija pod krizsom za näsz vu dühi miräla, szinovino trplenje za näsz ocsi nebeszkomi velikodušno goridarüvala i tak vredna posztanola, naj bode „kralica mantrnikov", i tak miloscso' dobila, naj posztäne zsalosztnih i trpécsi trostarca i szladkoszt. (Knoll 117.) Pri krizsi je Marija sztala, od mirajocsega za nasz szina je ne odtrgnjena ni edili megnjero. Vsze je presz-tala, vszo zsaloszt i britkoszt, naj bode znala naso pre-razumeli i poszladiti. Vidite düse drage koliko je ta dobra mati presztala, naj bi posztala szladkoszt nasa. Lehko premiszlimo kak nezahvalen je, ki ne prestima njéne bolezni, nego szamo njeno szladkoszt zsele vzsivati. Irpeti szmo duzsni zanjo, na njeno trpljene szi vecskrat miszlite, od njega premis-lävati poszebno pred szvetov mesov. Szveta mesa je ponavlenje našega odküplenja, pri sterom je ona tüdi nazoesi i delnica bila zato szvete mesa, vredno poszlüsanje je eden tih najdragsib darov steri sze njoj li more prikazati. Szvéta Maticérkev nasz szama opomina na to, i nam vzgled dava, kda pri vszakoj szvétoj mesi petkrat naprej prinaša njéno szladko ime, kakti 1. vu Confiteori toje ob-csinszkoj szpovedi pri zacsétki szv. mese, 2. vu Credo-i to je v vere vadlüvanji, 3. pri darüvanji v molitvi „Vzemi gor szv. Trojsztvo ..." 4. pred podigavanjom, kda sze z bozsih szvétcov szpomene i 5. po Pater noster-i to je ocsa nasi vu molitvi stera sze zaesne „Odszlobodi nasz ..." Njéno szladko pomocs proszi za nasz szvéta maticérkev ; duzsni szmo jo mi tüdi. Njeno szladko pomocs nam zsele szv. maticerkev szpraviti, zselimo szi jo mi tüdi. Njene britke pod krizsom za näsz polejäne szuzé szo escse i zdaj v zsivom szpornini pred dragim szinom, Jezusom Krisztusom ; na njé miszlécs nam vsze da szvo-jim bratom i szesztram, zato vnogi i vnogokrät, kda le priliko marno, prihäjajmo k szvetoj mesi, miszlimo szi pri njoj na Marijino zsaloszt, darüjmo njéne szuzé, njeno . trplenje dobiomi Jezusi, ka od njega tak miloscso, toläzsbo dobimo, ka nam Marija po szv. mesi tüdi zaisztina szladkoszt posztäne i osztäne. Kak lubléno i prijetno delo je zato szv. meso poszlüsati, naj sze Mariji sztem dopadnemo, nam szle-decsa zgodba dokazse. Baronius zgodovinar pise od Roberta francozkoga kräla. ka je on pod szvojo obläszt seseo szpraviti I. 998-ga poleg Anzsu meszta lezsécsi väros Szv. Germain. Da sze je zse preci dugo zamüdo prinjem brezi toga, kabi ga mogeo dobiti i zvün toga varasanci szo sz szvojov batrivnov vojszkov njegov preci obskodüvali, zato sze je razszrdo i naszlanjavsi sze na szvojo i no na bozso raocs, zapovedao je varos obszeszti i po obcsinszkom napodi oszvojiti. Varasanci szo v toj velikoj szili k Mariji sli po po-raocs i na tanäcs ednoga redovnika njoj na cseszt, vszi edno szveto meso poszlüsali i to szmileno mater za mi-loszt i obranbo proszili. Po szvétoj mesi je tak velika megla nasztanola okoli grada, ka je kraleszka vojszka nikaj ne vidla i nikaj ne mogla delati ; varasanci szo pa z grada lepo csiszto vi-dili za nepnjatela i ga z sztrelbov odplodili. Jezus je ednok szv. Alani, gorecsemi csasztiteli Marcinomi ete recsi pravo: „kak je Vekivecsna Modroszt. szamo edno devico zato odebrala, naj porodi zvelicsitela, szveta, ravno tak je ona szamo dühoven red nasztavila, naj on na veke deli odküplenjä kincse szveti pomoesi szvesztv i szvete mese, ka Mariji poszebno veszélje szprävi." Vu irneniivanoj zgodbi szo sze té recsi poresznele. Marija sze je veszelila tisztoj szvetoj mesi i iz toga ve-szelja je rada pomogla njo na pomocs zazävajocse. Nikaj je ne tak dragi dar pred njov, kak szvéta mesa — ne csiszlo, ne litanije, ne poszt, ne nikaj drügo är pri szvetoj mesi vidi jedino szvoje dete pred szvetom. Je szvet darüväno, kak nikda na krizsi, zato po szvétoj mesi nam lüdi näj raj pomäga, po szvétoj mesi nasz näjbole toläzsi, po szvét j mesi, poszebno cse je sz szve-tim precsiscsävanjom szdrüzsena, cse njenoga szi neka k szebi vzémeno, te nam nàjvékso szladkocso vleva vu düso ; däva vu szrce. Zato le k mesi po trost i pomocs Marijino ! Ida teliko szvetih més mämo z veszeljom velimo ; „Pozdrävlena bodi szladkoszt naša." Klekl Jozsef. (Dale). Zakaj szi na szveti ? akaj szte na szveti ? pitao je duhovnik trgovca, sterim szta sze zse dugo vozila na zseleznici. Trgovec premislävle ka bi odgovoro, na zadnje pa pravi : „Zato naj szi szprävlam péneze." (Drob tinice, letnik 19.) Ti drägi cstévec pa znaš, ka te G. Bog ne szamo zato sztvoro, dabi szi szpravlao péneze na tom szveti, goszpodärsztvo poveksävao i szamo szvet vzsivao. Bog te je zato sztvoro, najga na tom szveti csasztis, lübis i njemi szlüzsis, po szmrti sze pa prinjem na veke veszelis. Zato je najbole potrebno znati, zakaj szi na szveti, är od toga viszi tvoja vecsna szrecsa ali pa nesz-recsa. Zato szi zdaj dobro premiszlimo k dokoncski sztäroga i k zsacsétki novoga leta. Zakaj szmo na tom szveti? Bog je csloveka sztvoro, da bi ga na tom szveti vszigdar bole szpoznavao, csasztio, lübo i njemi szlüzso, po njegovi szvetib zapovedah zsivo i ednok knjemi v ne-besza priseo. Kak je szunce sztvorjeno da szveti, ogen, da szegre-vle, ravno tak i escse bole je cslovek sztvorjeni, da Boga csaszti, i to edino je potrebno, kak je szam Krisztus pravo szv. Märti : „Märta, Märta ! szkrbliva szi i szi doszta prizadevles, pa li edno je potrebno." (Luk. 10, 41—42.) Na tom szveti szi teda zato, da Bogi szlüzsis i ga csasztis, tak kak on zapovedävle, da zsivis po bozsih i cerkvenih zapovedah i na tenko szpunjavas duzsnoszti szvojega szlana. Ne szi zato na szveti ka bi sze lepo obläcso, szamo dobro jo, pio i sze veszelio, zakaj Krisztus szam pravi : „Ne szkrbite teda rekocs: Ka ino jeli, ali ka mo pili, ali szkém mo sze oblacsili ? Ar po tom vszem szpi-tävajo neverniki." (Mat. VI. 31, 32.) Na tom szveti ne szi, da bi péneze szprävlao bo-gasztvo poveksävao, zakaj „nikaj ne szmo prineszli na te szveit : gotovo pravi szv. Paveo (I. Tim. 5. 7.) Najmenje szi pa na zemli, kabi delao greh, i to ti pravi zdrava pamet, ka je greh za tébe naj véksa neszrecsa. „Boga sze boj i szpunjävli njegove zapovedi, zakaj to je vszeh liidih duzsnoszt." (Pridig. XII., 13.) Boga sze bojati i szpunjävati njegove bozse zapovedi more vszaki cslovek, goszpod i kmet, bogat i sziromäk, goszpodär i hlapec; to je prva i glavna pravica nase szvete vere. Gda szi vsolo bodo, szi dobro znao, sto te je sztvoro, i zakaj szi na szveti ; gda szi pa odraszeo, szi nato pozabo. Ka bode ednok z nami ? Szveti Filip Nerij je szrecsao mladenca i ga je pitao: „Ka miszlis zdaj csiniti ?" Mladenec njemi odgovori: „Zdaj bom sze vrlo vcsio-" Ka pa zatem, ? zatem bom pa cseden. Ka pa zatem? „zatem do .me pa vszi csasztili i hvalili." Ka pa zatem? „Zatem sze pa bogato ozsenim." Ka pa zatem? „Zatem bom pa szrecsno i veszeló zsivo." I ka za tem? — Mladenec ne ve; ka bi odgovoro, da ga pa szveti Filip le dale pita njemi nevolno odgovori: „Mro bom." Ja mro bos, i tiszti csasz, da sze bo tvoja diisa locsila od tela, bo za tébe konec veszelic, plesza, norcsüvanja, spilanja, kincsanja pénez i goszpo-därsztva, telo bodo pokopali, tvoje diise pane bo konca ona je vecsna, ne sztvorjena za te szvet, liki za nebésza, ka bi tam Boga na veke glédala i vzsivala. Na tom szveti szi zalo, da delaš za zvelicsanje szvoje diise, i to je tvoj drügi namen zakoj szi sztvorjeni. Kak pa v tom zsivlenji Bogä csasztis, lübis i njemi szliizsis, tak tüdi delaš za zvelicsanje szvoje düse. Kak velka neszrecsa je za tebe csi zdaj ne csasztis Boga i ne zsivés kak pravi krscsenik ! „Ka pomaga cslo-veki, csi celi szvet pridobi, szvojo düso pa pogübi ?" (Mat. 16., 26.) Fa de ti pomagalo, csi szi meo skrinjo puno pénez? „Szvet, prejde i njegovo pozselenje" (I. Jan. II., 16,) 1 pogübleni szami pravijo: „Ka nam je preszvet-noszt pomagala, ali stimanje z blagom ka nam je prineszlo ?" (Modroszt. 5., 8.) Csi ne zvelicsas szvoje düse ti vsze nodc nikaj pomagalo; csakala te pa dve vecsnoszti vnebeszah ali opekli; vedno ali v drügo prideš po szmrti zdaj szi scse lehko szam zeberés — Kak zdaj Bogi szlü-zsim, kak na tom szveti zsivém, takse placsilo me csaka v vecsnoszti : Bog me je sztvoro, da bi njemi szlüzso v tom kräfkom zsivlenji, po szmrti pa knjemi priseo vnebésza i sze prinjem veszelio celo vecsnoszt. Db pa zsivem na tom szveti szamo ednok, morem tüdi szamo ednok. Bogi szlüzsiti i delati za szvoje zvelicsanje, i csi zdaj ne delam za nebésza, po szmrti nebom mogeo vecs; nebésza bodo za méne zgüblena i za celo vecsnoszt. Zato sze ti szto-krät zahvalim, o moj Bog, ka szi mi dao csasz i priliko premislävati to naj bole potrebno pravico. Po »Cvetji« (sj.) Bozsics. o bozsicsi, steroga zlätovüsztni szv. Jänos za mater vszeh szvétkov imenüje, Maticérkev szvakom leti ponovi szpomin szkrovnoszti vcslovecsenjä i uarodjenjä Szina bozsega, naj bi z tem naso vero pokrepila, lübezen ozsarila is naso pobozs-noszt vuzsgäla na to, ka bi szpoznali i zvisàvali modroszt, dobroto i szmilenoszt bozso, stera nam je odposzläla Jezusa, Zvelicsitela našega. Bozsics je tak szvétek hvälodävanja za vsze one neszkoncsano Vnoge dàri, stere je bozsa lübezen cslovecsänszkomi närodi po Jezuseki ponüdila. Zàto szo krscseniki zse od sztarinszkoga vremena mao z velkov pobozsnosztjov obszlüzsävali té szvétek, gda je „Vecsna Rejcs" proszto cslovecso podobo na szébe vzéla, gda je Szin bozsi za nasz grešnike nevolno, gingavo dele poszlano. „Edno dete sze nam je narodilo — veli szv. Ambrus — szam Szin bozsi je ono, steri je dele posztano, naj bi tebé za popolnoga csloveka vcsino. Vu plenice sze je dao on poviti, naj bi sze ti odszlobodo z mrejzs vrajzsih, na zemlo je on dolisztopo, naj bi ti vu nebészah rneszto zadobo . . . Kak velka je lübezen tvoja ob Bog, ki szi Szina szvojega dao, naj bi näsz szluge tvoje odszlobodo." Jezus sze je ponizo, ali po njegovoj poniznoszti sze je uärod cslovecsänszki vu nébo podigno. Gdakoli szi je szv. Bemät na vu jaszlicali lezsécse bozsänszko detece zmiszlo vszigdar je vrelo njegovo szrcé od veszeljä. Zbüdte sze — veli ou — zbüdte sze, ki szpite ino sze radüjte; prihäjao je vracsitel k betezsniki, odszloboditel k voznikom kazacs k bloduikom, ozsivitel k mrtvim, är je on priseo, ki vu morszko globocsino pogrozi nase grehe, ki zvräcsi nase rane, ki nam nazäjszprävi naso prveso csészt, stero szmo pred grehsnim szpadä-jom meli." Kak szo nigda pasztirje na angelszki gläsz pravili : „Hodmo vu Bethlehem i poglednimo ono delo, stero nam je Bog nazvejszto tak szo i sztarinszki krscsenicje tüdi radi vu Betlehem romali i ober one stalé, gde sze je Jezus narodo, szo kapelico zozidali. Ali Hadrian caszar, naj bi sze krscsenikom ona meszta pregrdila, je tä ednoga hollivoga poganszkoga boga dao posztaviti. Oszkrunjeno je pa bilo to szv. meszto do Konstantin caszara. Toga caszara pobozsna mati szv. Jelena je dala porüsiti bol-Vrtnszki szteber i na njegovo meszto je däla lepo cerkev podignoti. Meszto pa Krisztusovoga narodjenjä je bila edna votlina, stero szo tekaj za stalo rabili nadjo je podignjena lepa cérkev tak ka oltär rävno nad votlinav sztoji. Bethlehemszke jaszlice, stere szo leszene bile, szo vu széchnoj sztotini vu Rim väras pripelali, gde szo zdaj vu szrebernoj skrinji zaprete na szrambo polozsene vu cérkvi „Maria Maggiore." Zdaj zse szamo nisterni falat leszä jeszte, stero vszako leto na bozsicsne szvétke szkoz glazsa lei ko lüsztvo vidi i postüje. Bethlehemszka votlina, vu steroj je Jezus na szvet. priseo, je 12 meter i 64 cm. duga, 3 meter i 79 cm. široka, 2 meter 84 cm. viszoka. Z cérkvi, stera je ober njé zozidana, dvoje sztube dol vu votlino pelajo. Szertél votline je sz marmorom polajstäni, sztené i feub tüdi marmornaLi. Mä tri oltäre. Eden je na jüträsnjem szträni, tam kak dvoje sztube natlaj vküppridejo. Te oltär je eden marmornati sztol, gde 305 lampasov gori. Pod tém oltärom je ono meszto, gde je Maria Jezusa porodila. Na tom meszti jeszte eden napiszek : Eti sze je narodo Jezus Krisztus od Device Marie. Od toga meszta na stiri sztopäje vu malo nizsise meszto tri sztube dolipelajo, gde szo nigda jaszlice sztalé, vu stere je polozsila Maria szvoje bozsanszko detece. Jaszlice szo zse netam, nego na meszti njihovih eden marmornati kamen lezsi na podobo zibela vözdubleni Na ovom kräji sztoji oltar trojih modrih kralov. Z votline sze dvera odpérajo vu drüga szv. meszta. Tam jeszte kapelica z oltärom drobne dece, grob szv. Hieronima, szv. Paule itd. Szv. Vince je vu ednoj szvojoj bozsicsnoj predgi naszlediivajocso zgodovino napreprineszao ; Eden pobozsen tragovec je meo to navado, ka je na bozsicsne szvétke edno sziromasko dete, edno sziro masko zsenszkoj ednoga sziromaskoga moskoga vszako leto k szvojemi sztoli pozvao Tak je steo proti mälomi Jezusi, BI. D. Marii i szv. Jozsefi na te den poštenje szäkazati. Na szmrtnoj poszteli sze njemi szkäzsejo Jezus, Maria i József i etak szo k njemi gucsali: „Da szi tak vuogokrat gosztoliiben bio proti nam na bozsicsne szvéLke, ovo ini zdaj tebé tüdi pozovemo vu nebesza, na nase vecsno goszcsenje !" Pobozsen trgovec, ki sze je med szvojimi zemelszkimi szkrbmi ne szpozäbo z szvoje düse, je veszélo zäpro ocsi szvoje. Ti tüdi krscsanszka düsa bozsänszkomi deteti kaj dopadlivesega vcsiniti nebos mogeo, kak csi vu podobi sziromäkov njega nahraniš, oblecsés. Pelbärt cerkveni pizatel nam pripovedäva od edne pokorocsinécse zsenszke naszledüvajocso zgodovino. Tä neszrecsna zsenszka je vu szvojoj mladoszti prevecs razvüzdano zsivela i szvojo düso z vnogitni grehami obtehzsila. Najednok je pa szamo bojazen od pridocse szodbe na potrto pokoro nagnolo njeno szrcé. Naj bi vsze gvüsnese pri Bogi szmilenje najsla vu szamosztan je sztopila, gde je osztro pokoro csinila. Ali pokoja je nikak ne mogla najti. Vecskrät sze njoj je tak vietilo ka je vsze zobsztom ona pri Bogi szmilenja ne näjde. Csi sze je na nébo zglednola, vcsaszi njoj je na pamet szpadnolo, ka tä szamo esisztoga szrcä lüdje pridejo. Csi szi je od Kriszlusovih mok preinislävala, vcsaszi je njo dusnaveszt tozsila, ka je ona z szvojimi grehami Jezusove moke povéksàvala. Gda szi je pa na to zmiszlila, ka on Jezus, koga je ona telkokrät zbantüvala, bode ednok njeni Szodec. te je malo ne vu dvojnoszt szpädnola. Vu taksih duhovnih szküsävah je mino ednok advent i priseo je bozsics. Od vnogoga dela trudna sztoji vu cérkvi za ednim sztebrom znova britke szkuze tocsécsa. Ali näjednok je zäcsalo edno dobroLivno csütenje szegrevati szrcé njéno; vu dühi vidi betlehemszko stalico, vu njoj Devo Mario, na njenih närocsah edno lepo detece, stero sze je na njo szmileno zglednolo. Edna szkrovna moes njoj je prävila, ka bi od toga deteta szmilenje proszila. Zäto sze ona etak moli ; „Po tvojem detiusztvi, vu sterom szi za grešnika na szvet priseo, szmiluj sze meni!" I molitev njena je poszlühnjena. Njé na zsaloszt sze je na trosta puno vüpanje i veszeljé obrnola, stera je njo vecs do szkrädnje vöre ne odsztävila. Vüpajmo sze mi tüdi, csi szmo glih gresnieje, vu bozsänsz-kom Deteti, stero je na ete szvet prišlo, naj bi näsz od grehsnih zank odszlobodilo. Pokoro drzsécsi pravmo mi tüdi; Po tvojem szv. detinsztvi proszimo te szmiluj sze nam ! Szvéti miszijon v Beltincih. saszt tisztomi, ki je csaszti vreden ! Precsasztni goszpocì plebänos beltinszke fare szo vredni velike csaszti i zahvàlnoszti od szvojih farnikov. Oni szo te prvi na vogrszko szlovenszkom, ki szo szvojim färnikom szveti miszijon drzsali. K tomi je med našimi okolscsinami trbelo edno veliko porcijo dilsevno inocsi, batrivnoszti. Zacsétek je pri vszakom deli najtezsävnejsi. I beltin-szki miszijon je bio zacsétek. Ar na vogrszko-szlovenszkom je escse nigdär ne bilo szvétoga miszijona. Pa ne zäto, kak da bi szlovenszki duhovni pasztérje ne znali, kak veliko duševno dobro je krisztjanom szvéti miszijon, pa tüdi ne zäto, kak da bi oni ne steli té dobrote szvojim ovcam prikazati ; nego zäto je ne bilo do zdaj pri nasz szveloge miszijona, ar med vogrszkimi rniszijonarami nega taksih duhovnikov, steri bi znali szlovenszki govoriti. Iz szoszedne stajarszke drzséle je pa niscse ne vüpao pozvati szlovenszkih miszijonarov, stere nasi liidjé zse dobro poznajo. Vszaki sze je bojao, ka do ga prevrocsi vogrszke domovine, domoljubi potvärjali,k a je nezveszti szin vogrszk i ar z liidszkoga orszäga pozäva miszijonare. To hamicsno bojaznoszt szo potrli bellinszki goszpod plebänos. I rävno oni szo na to kaktì odlocseni bili. Ar od njih vszaki, ki jih pozna, dobro znä, ka szo navdušeni vogrszki domoljub. I tak nyih niscse nemre potvärjati, ka bi oni sz pozvän-jom szlovenszkih miszijonarov kakse domovini protivne uarodno-politicsne namene steli naprejpomägati. Zacsétek je tak vcsinjeni. Iz toga zacsétka pa vszaki lehko previdi, ka je .o vsze edno, jeli misszijonarje z Budapesla ali pa z Celja pridejo. Ar miszijonar je ne vogrin, ne nemec, ne szlovenec, ne francoz, ne italijanec ; nego miszijonar je szamo miszijonar. Miszijonarje sze ne mešajo vu politicsne i drüge drzsävne poszle, ne govorijo od szvetszke posztave, ne od jezikov, nego ggvorijo od zvelicsänja düse — po onom jeziki, po sterom je lüdje razmijo. Szvéli miszijon je düsevno delo, düsevni poszeo. Zäto sze ni edno szpametno szvetszko poglavärsztvo ne mesa vu szvéti miszijon i ne njemi je protivno; ar dobro znä, ko je to drzsävi tüdi na hbszek, csi sze lüdje po szvétom miszijoni pobolsajo. I tak precsasztni goszpodje szlovenszki plebänosje potomtoga brez vsze boJaznoszLi lehko pozovéjo celjszke goszpode miszijonare vu szvoje fare szveti miszijon drzsat. Szrecsna beltinszka fara, stera je med vogrszkimi szlovencih ob prvim dobila miloszt szvetoga miszijona? Predugo bi bilo vsze po drobnoma popiszati, kak sze je zvrsävao szveti miszijon. Naj bo zadoszta eto. Miszijon je drzsao 9 dni. Gda szo färniki z vedili ve-szélo novico, ka bodo vu szvojoj domäcsoj cerkvi meli szveti miszijon, vsze sze je je radüvalo. Za dosztojno priprävlanje szo drzsali devetdnevico k preszvétomi Szrci Jezusovomi. Na-devéti den té pobozsnoszti vecsér szo sze pripelali precsasztiti goszpodje misszijonarje : Kla-ucsnik Mihal, voditel i Krivec Vinko z Celja, Dobzsek József z Maribora i Smid J. z Grädca. Okoli cérkvi je velika vnozsina csäkala, naj more viditi i pozdraviti dobre goszpode miszijonare. Taki je obszlüzsävana pobozsnoszt szv. Rozsnogavenca i potom szlednja pobozsnoszt devét-dnévnice. Zacsétek szvetoga miszijona je bio 26.-ga oktobra rano ob 6. vöri. Teda szo štirje miszijonarje i trije bel-tinszki dühovniki pred oltar sztopili i na pomocs zazväli Düha Szvetoga. Potom szo g. plebanos prek dali voditeli miszijona szivo stolo k a k t i obläszti dühovne znamenje i szvéto razpetjé. Sz tem szo voditel na predganico sztopili i drzsali zacsétni govor od cila szvétoga miszijona. Vszaki den szo bile tri pedge. Obilne szkuzé poszlü-sävcov szo kazale, ka recsi miszijonarov vu rodovitna szrca käplejo. Däj Bog, ka bi té szkuze ne zaman tekle, nego vszem szpravile pobolsanje i vecsno zvelicsanje. Ka je genjenoszt ne szamo zvünesnja bila, toje viditi bilo pri szpovednicaj. Vszaki den rano od 5. včre vecsér do 8. vöre je szpovedävalo najmenje 6 duhovnikov, 3 dni je pa 9 szpovednikov bilo. Taksega szteszka pa ne pomli niscse, kaksi je !ü bio. Vnogi szo 3—4 dni vudné-vnocsi nepresztanoma tam sztäli pri szpovednicaj, naj morejo na vrszto priti. 3500 domäcsih farni kov je dovršilo mi-szijonszko szpoved. od jezero vecs jih pa ne moglo na vrszto priti. Keliko zvünszkih 1 üdih sze je szpodrivalo k szpovednicam i opravio szpoved. toga je na tenko ne mogocse znati. Törjanszki färniki szo najbole szilni bili. To je pa ne lepo. Ar té miszijon je bio drzsan za bel-tinszko faro. Törjanszki färniki naj proszijo szvojega gosz-poda plebänosa, naj k leti oni drzsijo szvéti miszijon. Vrli goszpod njim to gvüsno radi vcsinijo. Tak färnikom ne de trbeló v drügoj fari szitnoszti delati. Na Vszihszvétcovo szo prišli na pomocs z Celja g. miszijonar Podgoršek Ferenc. steri szo do konca tü osztali. Vrhunce vszeh predg je bila szloveszna szpräva pred izposztävlenim najszvetejsim Szakramentom na Vszihszvét-covovo poldné. Taksega pläkanya i jokanja je scse bel-tinszka cérkev nigdär ne csüla. Konec ali szklep szvétoga miszijona je bio 3.-ga novembra po poldné. Teda szo naime g. miszijonar Krivec po prelepom govori iz predganice podelili vszem blagoszlov szv. Ocsé papé i blagoszlovili rozsnevence, krizsece, podobe, kepe i medälije. Taki potom je bilo szloveszno blagoszlävlanje miszijonszkoga krizsa i na to velikanszka processija z miszijonszkim krizsom, steroga szo trije vrli mladenci neszli. Pred Krizsom szo sle belo oblecsene i ovencsane deklice pod voditelsztvom szesztér szvetoga Krizsa. Vu processiji sze je vdelezsilo 10 jezér lüdih. Dobri goszpodje miszijonarje sze esese v pondelek, 4.-ga novembra pred poldnom do 10. vöre szpovedävali ; potom szo sze pa odpelali v Radgonjo na zseleznico. Milosztivni Jezus njim naj poplacsa za njihove lepe navuke i vnoge trüde. * * * Iz dobrovelnih därov, stere szo färniki za missijonszki krizs i drüge potrebe vküp däli, je notrprislo 408 Kroni 42 f. 1. Iz Bel Linee..................97.30 kor. 2. „ Adriänec..................77.70 „ 3. „ Ganicse..................47.76 „ 4. „ Izsakovec..................42.60 „ 5. „ Lipovec .................40.24 „ 6. „ Melinec..................39.86 „ _ 7. „ Bratonec..................25.30 „ & 8. „ Doklezsovja................26.64 „ g> — 0d LiPe • • • .......i-oo » m Vküp = 408.42 kor. N7Ì Sztroski : 1. Missijonszki krizs..............50.00 kor. 2. Foringa za misz. krizs v Radgonja . 8.00 „ 3. Podoba Krizztusova na krizs . . . 40.00 „ 4. Kista i zseleznica za podobo . . . 10.20 „ 5. Trijé iiakarje v Radgonjo .... 27.00 „ 6. Dve foringi v Gsrenszovce za szpoved- nice...........4.00 „ 7. Precsaszt. goszpoduma, Bassa Ivan plebänosi i Tüll Geza kaplani za pot. 40.00 „ 8. Drobne recsi: koesisi na sztrosek, t.is-larszko delo i dva zselezniva panta pri gorposztavlanji krizsa, telegram i. t. d...........9.22 „ 9. Precsaszt. goszpodom miszijonarom za pot 100.00 „ 10. Precsasst. goszpodi plebänosi za srtoske 120.00 „ Vküp = 408.42 »Yindex. m Iz zgodovine szvete materecerkve. — Duhovni red. — r v i dühovnicje szv. matercerkve szo apostoije bili. Oni szo meli popu no obläszt cliihovuoga reda od zacselka, zato szo oni od zacsetka püspecje bdi. Njim je naime pravo Jezus: „Kak je poszlao mene Ocsa tak, pošlem jasz vasz . . . Vzemite szvetoga Düha . . . Idte po čelom szveti ino glaszite moj evangelium." Jezus je pa popuno oblaszt meo, kak szam szvedocsi rekocs : „Meni je dana vsza oblaszt na nebi i na zemli." Szamo ka szo apostolje esese vekse oblaszti, ali bole povedano: vnoge milosese meli, stere szo drü gim ne mogli prek dati, stere szo k njihovim personali! bile privezane, kak je bila milosesa csüdodelnoszti, mi-loscsa, ka szo sze vu veri ne mogli vkaniti i krivo vesiti. Zvün ovih zvünrednih milosztih stere szo szamo apostolom bile dane, szo apostolje vszo szvojo oblaszt prekdavali tiidi driigim, stere szo greski za episzkoposz, ali kak mi navado mamo praviti za piispeke, biskupe, škofe zvali. Recs szama telko pomeni, kak opaziteo, ki pazi na pravo vero szv. materecerkve. Okoli püspekov, ali škofov szo bili od zacsélka mao dühovnicje tüdi od apostolov nasztavleni, steri szo vu vszi verni krszcsenicje ino püspecje od zaeselka mao s 'poznali. Rimszki püspek kak poglavar szv. matercerkve i vu-esiteo vszeh narodov je znamenje i fundament jedinoszti nase, je on temelitni [fundamentalni] kamen, od steroga Krisztus gucsi, na steroga csi sto szpadne sze razdrobi. Vu tnszto letah je sztao naszredi Rima vu vszem preganjanji te sztolec szv. Petra pa sztoji deuesnji den pa ga peklenszka vrata ne obladajo nikdar, csi bi ga li vsza njegova deca zaosztavila. Postüjmo szv. ocso papo, kak namesztnika Krisztusovoga ; püspeke, kak nase najvisise dühovue pasztere ; dühovnike, kak nase najbogse prijatle, ki prie vsze zavrzsejo na tom szveti, kak bi szvoje ovce i njih düsno zvelicsanje zaptisztili. Vcsenje, zebiranje, in krüh duhovnikov. Ka sze vcsenja onih ticse, ki szo sze na dühovni red pripravlali, to vcsenje je bilo z csiszta driigo, kak je déndenesnje. Najveksi deo dühovnikov i püskekov je laksih bilo vu zacsetki, ki szo vu pobozsnoszti i lübez-noszti poszebno napredüvali ineg Krsztsenikami. Mogli szo znati szv. piszmo csteti mo razlozsit.i ino cerkveno opra-vlati. Szvetszko znanje je szv. maticerkev te od szvojih duhovnikov ne zselela. Bili szo zato taksi vnogi, ki szo zse prie esese kak poganje, ali zse kak Krsztsenicje iz bogatese rodovine zhajali ino kak taksi tüdi doma vucsi-tele meli kak deca, nego za duhovniški sztan je püspek vesio. Zse od apostolov esterno, ka szo ravno tak, kak Jezus szam, vucsenike szi szpravili me Krsztsenikami, ki szo z njimi bodili ino stere szo med szvojimi polüvanjaini vcsili.Sola je bila edna glaszovilna za vcsenje v Alexandriji, da pa tamo je vszaki ne mogeo idti. Szamo znanje pa tüdi ne zadoszta bilo za dühovnisko, ali skofovszko csaszt.. Zse apostolje szo tak zebirali dia-kounse, ka szo lüdsztvo opilali, jeli szo vredni, jeli ne szo taksega oponašanja, ka bi tomi sztalisi na szramoto bili pa szo je szamo lak poszvetili, csi je lüdsztvo szvedo-csausztvo dalo od njihovoga postenoga, pobozsnoga oponašanja. Püspeke szi je tüdi lüdsztvo zebiralo, ar szo oni kak sze za mesnika poszveti. Za to csi na priliko vecs dühovnikov szlüzsi pri szv. mesi, onoga, ki je na pravoj sztrani mesnika za diakonusa, ki je na levoj za subdia-konusa, ki pa kadilo noszi za akolitusa zavemo. Tih me-sih redov szlüzsbo zdaj cerkveni szlüzsabnicje opravlajo vu ednoj personi, ar za vszako szlüzsbo ne bi mogle fare zadoszta lüdih braniti pa tüdi ne ide telko mladencov na dühovniski sztan, sole szo tüdi drüge i to szo zroki, ka zdaj vsze te rede naednok — ali vu nisternih dnevaj dajo onim, bi scsejo dühovnicje biti. Püspecje szo na düsevno obläszt gledocs vszi ednaki, bili ; nego kda sze je zse szv. vera z veksih meszt vu vesznice tüdi silila, te szo ta tüdi mogli poszlati diakona, ali mesnika; csi pa stera vész velka bila, ali je velko okolico mela, te szo pa püspeka poszvetili ino ga ta posz-1 ali. Te skof je teda szamosztalno ravnao szvoje lüdsztvo, nego za szvojega prednjega je li onoga drzsao, ki ga je ta poszlao i tak je ov mesztsanszki püspek kakti poglavar tih drugih posztano, zato szo njega za metropolito, nadškofa, nadpüsdeka, ali érseka zvali. Oblaszti je ne meo taksi nadškof ober lüdsztva drüge püspekijo, ali škofije, nego csi szo skofevje vküpprisli, te je on bio pred-szednik vu njihovom szpraviscsi. Vecs taksih nadškofov, ali ednoga veksega dela szveta škofov, csi je vküpprislo, szo pa meli ednoga med sze-bom, ki sze je za patriarcho, ki je tüdi tak bio med njimi, kak nadškof med skofami. Ednoga drzsanja püspecje pa csi szo sze zisli szo meli i majo med szebom primasa, ki tüdi ne ima drüge oblaszti med njimi, ali visenjih, szamo to, ka neprejszedi ino na red njihovoga szpraviscsa goripazi, ar skof, ali püspek szam vu szebi ma vszo obläszt dühovno od apostolov dobleno. Nad vszemi püspekami szveta je pa poglavar szv. ocsa rimszki papa, ki je naszlednik szv. Petra apostola, kak prvoga pape, ki ravna szv. matercerkev od zacsetka mao, i ki je zdaj jedini med püspekami, steri kda nasz vu veri i vu jakoszti vcsi, sze nemore vkaniti. Püspecje to milocscso poszebi neimajo, nego szamo z rimszkim papom navküper. Od toga je zse bio gucs vu etom csa-szopiszi letosz, ka szo to njegovo oblaszt ino miloscso imeni škofa krsztili, predgali, szpovedavali i t. d. Ete duhovnike szo za „sztarese" zvali, ki szo kakti szfaresi bili med krsztsenikami na znanje i pobozsnoszt gledocs. Skof je meo vszaki szvoj odmenjeni kraj, vu sterom szo vszi krsztsenicje njemi podlozsni bili, kak déndenesnji vszaki ima szvojo püspekijo, ali škofijo. Ti drügi dühov-nicje szo pa okoli njega bili na njegovo pomocs, nego szamosztalno ravnali vu szv. malericerkvi szo ne meli pravice, kak szv. Paveo pise škofom : „Pazite na vase lüdsztvo, med sterim vasz je szv. Düh Bog posztavo za škofe, ka te dobro paszli csredo bozso." Szv. Ignac pa pise od mesnikov : „Ne je dopüsztseno brezi püspeka krsztili, niti mesüvati." To je : mesnicje szo od skofa dobili oblaszt pa szo z lov oblaszljcv delali : delili szak-ramente, mesüvali ino predgali, nego za mesnika je szamo püspek szmeo koga poszvetiti, kak szv. Hyeronim (Oremus) pise : „Kak dela püspek, ka mesnik tüdi ne bi znao, zvün poszvecsüvanja mesnikov." Z teh recsih sze tüdi to szpozna, ka je püspeka i mesnika oblaszt vu ti-szlom csaszi ravno taksa bila, kak je denesnji den. Szv. termo naime denesnji den tüdi szamo püspecje delijo ; nego kde je velka potrebcsina, tam proszti mesnik na to tüdi dobi oblaszt. Zvün mesnikov znamo, ka szo bili tüdi diakonusje. Zse apostolje szo zebrali 7 mozsov, stere szo za diako-nuse poszvetili z polozsenjom rok ino molitvov, ki szo njim na pomocs bili vu raznotälanji almostva, vu pred-ganji, pri szv. krszti i precsisztsavanji. Taksi je bio na pr. szv. Stevan prvi manternik, szv. Lovrenc i drügi. Bili szo tüdi subdijäkonusje na pomocs diakonusom; lektorje, ki szo szv. piszmo i cerkvene knige csuvali pa goricsteli pri bozsoj szlüzsbi, akolitje (dvorbenicje,) ki szo o)tare, cerkveno pranje poszkrbeli ino pri szv. mesi dvorili ; exorcisztje, ki szo z molitvami i posztom hüdoga düha z obszedjenih vögonili ; osztiarisnje (vratarje), ki szo na csisztocso cerkve goripazili pa na red, pa vu csaszi preganjanja szo szkrivoma pozvali krszcsenike k bozsoj szlüzsbi ino pri vrataj pazili, naj pogan ali neprijateo notri ne pride. Vszeh tih redov zdaj zse poszabi ne naidemo, nego vszaki dühovnik je me more vsze po redi gorivzeti prie, mozsje navadno szpoznani bili pred vszov obcsinov, steri szo pod zebiranje prišli. Z kaj szo pa zsiveli dühovnicje? Szveti Pavel apostol pise „kräh szam szi szam zaszlüzeo : ne szain vara na teher bio." Nego to je szarao te mogocse bilo, kda sze je duzse na ednom meszti Zdrzsavao. Csi je okolihodo, je iz älmostva krsztsenikov zsivo poleg recsi Krisztusovi : „Ki oltäri szlüzsi, naj s oltara zsive!" Pa tak szo bili tüdi drügi dühovnicje: Ki je meo kakso szlüzsbo, mestrijo iti., on je to duzse pelao, dokecs je mogeo ; kde szo pa vecs ne mogli tak zsiveti dühovnicje, ali za volo preganjanja poganov, ali za volo vnogoga dühovniskoga opravila, tam szo meli te tretji deo z daritve krsztsenikov, od steroga je gucs bio pri piszmi szv. Jusz-tina pa vu vnogom meszti szo krscseniki deszetino davali, kak je zse vu sztarom zakoni zapovedano bilo izraelszkomi narodi. Szledkar — vu 3-tjem sztoletji je szv. maticerk.ev zse prepovedala duhovnikom drüge szlüzsbe zato, ka szkrbi duhovnikove szvetszke ne bi düsam na kvär bile — od tisztoga mao szo z csiszta z deszetine i älmostva zsiveli. To je tüdi szrok, ka je te pomali v navado i szledkar v zapoved prišlo, ka sze dühovniki naj ne zsenijo, naj csiszto zsivejo, i naj tak od vsze zemelszke Szkrbi odsz-lobodjeni z düsov z telom düsevno zvelicsanje szvoje obcsine obdelavajo. Lepi je bio i je duhovni red ino vu csaszli vszikdar vu szvetoj materi cerkvi. Poslüvanja je vreden, ar te red je on, steroga je Bog nasztavo düsam na pomocs, kakti za sker, stero vszaki te lehko nüca na szvoj haszek, kda scse. Odvezani vszege vezalja i szkrbi zemelszke, naj vszikdar kredi bode onim, ki scsejo njegovo pornocs, naj sze ne boji poti, ne tezsave, ne betega, niti szmrti, csi sze szamo vüpa, ka Krisztusi z tem düse pridobi. — Molte za szvoje dühovnike, lübi cstevci ino je poszlühnite ; bog-sih prijatlov szi na szveti tak ne najdete, kak szo oni, ki sze vam za düse szkrbijo. Bassa Ivan Ka je szociàldemokràcia? Kaj je prävi ciò szociäldemokrätov? josztakrät celo pošteni, rédni i csedni lüdje, ver-I vajocsi Kriszljani sztopijo med szociäldemokräte, j ar verjejo njihove lazsi. Ar szociäldeinökräli I iz celoga grla gläszijo, ka je njih ciò ne drügo, kak delavce do bolsega, lezsejsega zsitka pomocsti. Ali iz onoga, ka szam do zdaj vu etom liszteki szpi-szao od szociàldemokràcije, more vszaki cseden szlovenec previditi, ka je prävi ciò szociäldemokrätov ne to : pomä-gati delavcom, nego odszträniti, vöztrgati iz szrcä lüdih krscsanszko vero ! Da, to je prävi cio szociäldemokrätov : lüdsztvo raz-dräzsiti proti dühovnikom i proti szvetoj Matericérkvi ! Ar to pela k nevernoszli. Zäto gucsijo vszigdär, ka popi, baratje i nüne zaman zsivejo, ka nikaj ne delajo, szamo dobro jejo i pijejo ; ka praj popi lüdsztvo nehajo vu nez-nanoszti, naj tak morejo dale z lüdsztva zsiveti. Kelko recsi, telko làzsih ! Sto je pa vcsio ludi od zacsétka krs-csanszke vere do najnovejšega vremena piszati i csteti, csi ne popi i barätje ? Sto je pa posztavo prve sole, csi ne szveta Maticerkev ? Szociäldemokrätov je escse dugo ne bilo na szveti, gda je zse poleg vszake cerkvi sola sztäla. I sto je piszao nigda, pa pise tüdi dnesz den csedne knige za lüdsztvo, csi ne popi ? Ali szociäldemo-krälje morejo lagati proti popom, är ovak nemrejo lüdsztva med szvoje skrämple dobiti ! Da, t.o je pravi cio szociäldemokrätov : szvéti hizsni zakon i krisztjanszko solo odszträniti ! Ar dokecs sztoji krscsanszki hizsni zäkon, tecsäsz necsisztnike vszaki pošteni cslovek zo psze drzsi ; to pa szociäldemokrätom jäko boli, oni bi radi brez viizde zsiveli. I dokecs sztoji szve'i hizsni zakon, tecsasz sze deca od ocsé i od materé po-bozsnoszt, bogabojaznoszt, molitev vcsijo. To pa tüdi pe-csé pzociäldemokräte ; ar oni bi radi bili, csi bi drügi tüdi ne molili Boga, ne hodili k szvetoj Mesi, k szpovedi i precsiscsàvanji. — I dokecs deca vu krisztjanszko solo hodijo, sze tam vcsijo Krisztusove navuke vekivecsne bozse resznice ; i tak szociäldemokräti morejo prie veliki trüd meti, dokecs té szvete navuke vöztrgajo iz szrca lüdih. Oni bi pacs najraj bili, csi bi gotove pogane dobili. Zäto zselejo, naj sze deca v soli ne vcsijo krscsanszkoga na-vuka, katekizmusa i biblije, naj nikaj ne csüjejo od vecs-noga zsitka, od kastige i najema. — Ali zaman zakrivajo szociäldemokrätje szvoje hüde nämene, dnesz den zse vszi csedni lüdje znäjo, ka oni nikaj dobroga ne namenijo. Kaksa lazsi szleparija je te. gda szociäldemokrätje gläszijo, ka oni scséjo sztälis delavcov popraviti, njim bolso pläcso i lezsejsi zsitek szpraviti : to szvetlo vidimo z loga, ka sze oni proli posztävlajo vszakoj taksoj prävdi, stero vläda na pobolsanje delavszkoga sztäna scsé posz-taviti. 1893.. leta je nemška vläda drzsavnomi zbori pred-lozsila novo pràvdo ali torvérij za aszekuräcijo betezsnih i obsztaranih delavcov. Poleg té prävde vszaki betezsen i obsztarani delavec dobi pošteno pläcso z stere vu dné-vaj betega i sztaroszti lehko zsive ; szamo sze more zapi-szali dati vu to orszäcsko delavszko kaszo i vszako leto edno màio däcso notripläcsali. Drzsäva pa toj kaszi vszako leto vecs millionov pomocsi dä. To je edna pràva krs-csanszka prävda za delavce. Ali miszlite, ka szo szociäldemokräti z veszeljom pozdrävlali to novo i dobro pràvdo ? Ne ! Nego proti njoj szo govorili, piszali, na drzsävnum zbori szo pa proti njoj däli volume ! Sz tem szo pred vszem szvetom pokàzali, ka szo oni ne prijatelje delavcov, ar szo ne steli dovoliti té dobre prävde, ne szo voscsili delavcom na sztàre dni i na csasz betega vszakdanesnjega krüha ' Szrecsa, ka je na nemskom drzsävnom zbori vecs katolicsanszkih posztancov, kak szociäldemokrätov ; i ka-tolicsanszki poszlanci szo to pravdo dovolili. Ravno tak sze je godilo zimosz v Budapesti. Vlada je predlozsila novo pravdo, poleg stere drzsina na maro-faj more dobiti vékso placso i konvencio z najlepšega zrnja i vszaki zäkonszki par za szebe edno hizso. Poleg té pravde szo tüdi vszi polodelavci, ki naimre drügim polszko delo oprävlajo, aszekurerani na vremen betega i sztaroszti. I szocialdemokràti szo sze z té pravde norca delali, proti njoj govorili i gläszili. Ar oni nescsejo, ka bi marofszkoj drzsini i drügim polodelszkim delavcom dobro slo. Ar znäjo, ka jih tak ne bodo mogli k szociäldemo-kräciji zapelati. Ki novine csté, tiszti znä, ka je to: „börze". Börze je za kmete najvéksa neszrecsa; ar na börzi delajo ceno za szilje. Zrok toga, ka je szilje zse vecs let tak malo ceno melo, je to, ka szo bogati zsidovje na börzi na fai ceno delali kontraktuse, Börze je plač ali szenje za pe-neze; tam sze odäjo i küpijo cìrzsàvni duzsni liszti, akcije, loži ali szrecske i tucii tam sze küpi i oda pšenica i drügo zrnje po szto i jezero vagonah, — ali to szamo na pa-péri, v piszmi. Ar ki tam pšenico odäva, tiszti na vékse niti ednoga zrna neima. Tä küpcsija je szamo za to ka csi pšenica za eden meszec, ali za vecs csasza vékso ceno dobi, kak jo je eden na börzi v kon-traktusi naprejodao, te on more ovomi, steri je naimre od njega küpo, razlocsek cene pläcsati. I tak sze na börzi veliki „gseffi" delajo. Tam vnogi v ednom dnévi bogateč, drügi pa sziromäk posztäne. I gda je nemška vläda prävdo predlozsila proti krivicam, stere sze na börzi proti kmetom delajo i poleg stere pravde bi börze tüdi mogla drzsävi däcso placsüvati, szo szocialdemokràti znovics proti toj novoj prävdi gläszili. Zakaj ? Zäto, ar oni to zselejo, naj kmétszki sztan dolpride, är tak oni tiszte na nikoj szprävlene lüdi lezsej k szebi zapelajo. Najbole grdo je pa to, ka csi steri szociäldemokrät potrebuje delavce, njim rävno najbole szlabo pläcso däva. Vnoge példe mam. pred szebom, ali tü nega meszta, ka bi je popiszao. Té példe käzsejo, ka rävno szociäldemo-krätni fabrikanti, meisztri i trgovci najbole gülijo szvoje delavce. I tej vüpajo predgati, ka oni scséjo delavcom sztan pobolsali ! Nadale naj pokäzsejo szociäldemokrätje szamo eden spita! ali szirotinszko hizso, stere szo oni za szvoje pe-neze posztavili ? ! I gde. v slerom spitäli hranijo szociäl-demokräti betezsnike tak, kak na priliko szmileni bratje, ali nune — brez pläcse ? I gde, v steroj soli vcsijo szociäldemokrätje deco, kak na priliko katolicsanszki redovniki i nüne-brez pläcse ? Ne szociäldemokrätje szo ne tis z ti liidje, steri bi komi pomägati steli ! Vu njihovom nevernom szrci ne rasztéjo rozsice krscsanszke szinilenoszti ! 1901. leta je na Nemskom jäko osztra zima bila i poleg toga szo vnogi delavci ne dobili dela. Teda szo dobri dühovniki za szlrädajocse delavce vu cerkvah milo-däre nabirali, klostri szo pa vnogim delavcom obed dä-vali. Na to je edna szociäldemokrätna novina (Augsbur-ger Volkszeitung) et.ak piszala: „Nehajte je glad trpeti! Tak njihov düh najde skér i priliko, stera je k bolsemi sztäni pripela!" Tak! To je konec szociäldemokrätne modroszti : „Nehajte je glad trpeti", sziromäke i sztrada-jocse, naj tak njihov düh najde pot k bolsemi sztäni, naimre k szeciäldemokräciji ! No i sz kern vtisajo szociäl-demokräti njihov gläd ? Sz tem, ka Boga bläznijo i celi szvet ogrizävajo ? Ali ka -csinijo tei glaszni predgarje bratovszke lübavi, ka csinijo oni za obtersene mäle kmeLe, ka za delavce i ka za szträdojocse ? Ka csinijo szociäldemokrätje ? To, ka od zapelanih sziromaskih lüdih velike sume penez pobirajo za drüzstveno däcso ! 1901, leta —tak pise njihova novina — szo nemški szociäldemokrätje szamo v meszeci Auguszti notrzéli 381,520 koron, vö szo pa däli 330,145 koron ! Vu 1891. leti szo vszi nemški szociäldemokrätni delavci 1.340,000 koron pläcsali za drüzstveno däcso. Vu 1899. leti sze je tä szociäldemokrätna däcsa zse na 9,224.000 koron zdig-nola. I tak szo szociäldemokrätni voditelje na Nemskom vu 9 letaj vsze vküp 38 million i 400 jezér koron pobrali od sziromaskih delavcov ! Z té velike drüzstvene däcse je leta 1901. na vszakoga delavca prišlo 15 koron i 60 filerov. Nemška drzsäva szamo polojno telko däcse pobira od delavcov. Pa nisteri delavci escse vecs placsü-jejo szvojoj drüzstvi, kak na priliko stamparje na vszako leto 68 koron, to je : deszétkrat telko morejo placsüvati szociäldemokratnonii drüzstvi, kak orszägi ! Pa ka dela szociäldemokrätno voditelsztvo sz telkimi penezi ? Jeli z toga sziromaski, sztradajocsi i betezsni delavci kaj dobijo ? Kaj pa ne ! ? — Z teh penez szi naj-obprvim voditelje veliko pläcso vzemejo. Eden szociäldemokrätni voditeo na leto 5—6, pa escse 10 jezer koron pläcse vlecse od drüzstva. Jeli, za to je vredne Iärmati i pope simfati ! Zäto szo sze escse vszi voditelje szociälde-mokrätov, vszi njihovi piszätelje i agenti obogatili ! Obdrügim obräcsajo té peneze na szträjke, to je ; vcsäszi vu ednoj fabriki, ali vu ednom čelom värasi hen-jajo vszi delavci delati, ar njim fabrikanti ali njihovi gosz-podje nescsejo pläcse podignoti. Dokecs trpi szträjk, dobijo delavci od drüzstvene kasze pomocs, naj morejo zsiveti. No, csi je szträjk pravicsen, csi delavci zaisztino bozsno pläcso mäjo, csi je fabrikanti i njihovi goszpodje vu isz-tini gülijo. tak proti tomi mi nikaj negovorimo. Ar delavci tüdi mäjo pravico za szvoje delo pošteno pläcso zseleti, proti krivici sze pa braniti. Obtrétjim obräcsajo té peneze na drzsävne volitve. Z toga pa znovics voditelje mäjo dobicsek ; ar delavci njé zvolijo za szvoje poszlanike (követe). To je pa dober „gseft", ar eden drzsävni poszlänec na Nemskom i öszteräjszkom mä na leto 10 jezér, na Vogrszkom 8400 koron pläcse. I obstrtim obräcsajo té peneze na novine i lisztnike. Vnogo novin i lisztnikov posilajo med lüdsztvo. Vu vszeh teb szpiszaj zvisävajo szociäldemokräcijo vise vszega, obe-csüjejo lüdem, ka njim oni — csi na obläszt pridejo — szprävijo lehki, bläzseni zemelszki zsitek, ka ne bode trbelo vecs porcije placsüvati, ka ne bo vecs goszpodov i popov, nego vszi lüdje bodo ednäki delavci. Zapelano lüdsztvo té i szpodobne navuke, té vélke lazsi vszaki den csté, zäto je na szlednje veije. Sz—es. (Uale.) ------- Neszpamenten je, ki preklinja! fi na pravom meszti mä glavo, necsini nikajoredna dela, vszakse njegovo csinejnje na niksi cio käzse, vu szaksem je to ka : „zakaj:" Pitaj tol-vaja, zakaj krädne? On ti odgovori, naj szi peneze szpravi, i vrednoszt, naj szi leko zsiv-lejnje zagvüsa : ovo tolvaj ma szvoj cio. Zakaj delaš vu szvétesnyi dnévaj? Ka bi szi vecs mogeo szpraviti. Blodiš zagvüsno ; ali znas niksi cio pokazati? Detas, zakoj, Sz ednov recsjov, kamakoli sze ober-ném, od vszaksega csüjen kakse zroke, vszigdär vidim kaksi cio. Ali oh ti preklinjavec ti neimas cila zakaj raz-levles tvoje püszte recsi ! Morebiti po preklinjanji de p zsep pun zlätom? Preklinjajocs ti bole ide tvoje delo ? Szrcsnejsi najem dobijo tvoja opravila? Ne. Ka szi szprä-vis ztemi lagojimi recsmi? Nikaj. Zakaj szo teda te teli-kajse püszte recsi? Neves odgovoriti, mucsis, pa bi zdaj mogeo gucsati. Drügi hip mucsi te, kda szi inda preklinjao i osztänes szpameten cslovek. It. J. Cstenje dobri knig. ragi cstevci, celo leto szmo zveszéljom csleli Marijin lìszt steri nam je doszta lepi navukov prinäsao za nase csaszno, i vecsno zsivlenje. ZaLo szi ga je mogocse, ka szi ga pàli na rocs imo za drügo leto, i širimo kelko tüdi drügi narocsijo zato vam scsém napiszati, kak jako hasznovito je za csloveka cstenjé dobri knig. Cstenje dobri knig je jako hasznovito, àr razveszti razum i nagible volo za dobro. Sz katekizmusa znämo, da krszcsänszka pravica sztoji vu toni : ogibli sze hiidoga i delaj dobro. I csi scsés zsiveti po krcsänszkoj pravici, mores znati razlocsiti dobro od hüdoga, hüdo je greh : szloba nagnenja nasa pokvarjena natura szküsävänje hüdoga düha, stere nasz vszigdär napelävlejo v greh ; med dobro pa szpadajo csednoszti, i od taksi recsih pišejo dobre knige. Gda cstés takse knige vuzsgé sze poszvét v tvojoj düsi i vu toj szvetlobi dobro vidiš odornoszt greha i lepoto csednoszti. Sto ne csté taksi knig neve : kak jako szovräzsi i kastiga G Bog grehe, i kak jako ]übi i kak obilno placsüje csednoszt. Cs Lidi vati sze zato nemremo, da teko lüdi blodi po grešnih potaj i zakaj ; Ar ne cstéjo dobri knig. Cstenje dobri knig je po recsäh szv. Gregora Velkoga gledalo vu sterom gleda düsa szvoj sztän. V toni gledali dobroga cstenja zapaziš na szvojoj düsi esame piknje grehov, ali pa naj lepše cvetlice krscsanszki csednoszti. Cstenje dobri knig razszvejti csloveka, i ga nagible za dobro. Ar dosztakràt cstenje dobri knig zbüdi tnläcsnoga krscsenika i ga nagne, da zapüszti szvoje grešno zsivlenje i zacsne zsiveti po bozsi zapozedah. Cerkvena zgodovina nam to potrdjavle. Cstenje dobri knig je szpreobrnolo szv. Augustina, szv. Ignacija, szv. Trezo i escse doszta drugi pobozsni mozskov i zsenszek, mladencov i deklin. Tüdi tebi de hasznilo csi bos rad csteo dobre knige, csi dober ali lagojih, ocsa ali szin vucsiteo ali vucsenik. Haszni vszakomi, steri prav cste dobre knige. Cstenje dobri knig priporacsajo naj bole szlävni cerkveni vucsitelje : szv. Ambrozs, Augusztin, Hijeronim, Ferenc Szaleski i Alfonz Ligorszki. Tüdi jesz vam priporacsam, dragi cstevci cstenje dobri knig poszebno pa Marijin liszt, sterih je za volo nasz piszani. Ar dnesz den sze vszi narodi vcsijo, zato tüdi mi szlovenci neszmimj za osztati za drügimi. Ar nevednoszt je velka neszrecsa za csloveka na telo i düso gledocs. Zse csi je kaksi cslovek neveden pri vesztvi kak szlabo njemi ide na szvejti ka pa csi je sto neveden pri szvojoj diisi. kak zsalosztno je za njega. Zato je pa dobro csi vecskrät esterno dobre knige. ar tam sze navesimo naj bole kak moremo zsiveti csi sesemo ednok szrecsno mrejti. I tüdi sze navesimo G. Boga i Marijo lübiti, ali to je ne zadoszta csi mi Boga lübimo, moremo tüdi szvojega blizsnjega lübiti. Katekizmus pravi ka te gda za njegovo düso szkrbimo. Z blizsnjega düso rao naj bole szkrbeli csi rao sirili dobre knige, poszebno Marijin liszt. To pa tüdi znamo ka je G. Bog obecsao placsilo, csi blizsnjemi damo kupico vodé, ali kelko vékse placsilo mo lehko csakali csi mo za njegovo düso szkrbeli. Vej pravi szv. piszmo. „Sto povrne grešnika od njegove krive poti, odszlobodi njegovo düso szmrti i pokrije velki racsun grehov." (Jak. 5, 20.) „I szv. Krizosztom pravi csi bi razdelo vsze szvoje vérsztvo szirómakom denok je to ne telko, kak csi szpreobrnes szamo edno düso." Zat.o pa dragi cstevci estimo radi. Marijin liszt, i kelko je mogoese širimo ga med drugimi naj szi ga tüdi drügi neroesijo. Ar je zsalosztno to ka nasz je na vogrszkom vecs kak szedem-deszet jezer szlovencov katolicsauszki i denok tak malo na-rocsuikov ma Marijin liszt. Zato pa proszim naj bole pre drage moje poznance naj bi veeskrat preporaesali lüsztvi Marijin liszt naj bi szi ga vszaki narocso csi je li kolicskaj um-gocsi. Velka szrecsa de za nasz vsze csi rao radi csteli dobro koige. Ar te sze ozsivi vu nasz prava vera, raocsno vupanje, i vrela lübezen do G. Boga i blizsnjeg. I szrecsni mo eti naszvejti, i szrecsni ednok vnebészaj. Ar to miloscso nam szproszi Marija csi mo razsirjavali njeno csasztenje. Zdoj pa na zadne vszem narocsnikom i cstevcom zselim veszéle Bozsicsne szvétke i szrecsno novo leto. S. J. I>inbi/s. — <■ l:ìs/i. V Bodonci. (Szebestjauszka fara) sze je lepa szläv-noszt, vršila novembra 17-ga Te den je naime blagosz-lovleni novogoriposztavleni krizs na pokopaliscsi po precs. g. Bednarik Rudolfom plebanosom od Grada, ki szo te trud dobrovolni bili na szebe vzeti meszlo g. okroglin-szkoga esperesa, ki szo zadrzsani bili. Zdomacse cerkvi je velika precesija sla k lepo okin-csanomi krizsi, stero szo meszto betezsnoga plebanosa g. Lenarsich Mirko tisinszki kaplan vodili. Lepo je bilo viditi v belooblecsenih deklin veliki sereg, kak sze je z ovo v vnozsinov lepo molecs i popevajocs po bregah in dolah oddaljavao od doma med zvonjenjom in sztrelbov ino priseo na zselno meszto, kde je zse vsze natlacseno bilo katolicsanszkih ino nekatolicsanszkib lüdih. Po blagoszläv-lanji je bredga bila, stero szo g. Kuhar Alojzij kaplan od Grada meli, v njej lepo szlavecsi Krizsauoga. Da je te den zse prekeszno bilo sz precesijov domo priti, na drügi den szo toj cluzsnoszti bodoncsarje ino färniki zadosztavcsinoli hvalodävajocs Bogi za to veliko miloscso. Da zaisztino velika miloscsa je to, ka tam, kde je ed no ti najvéksih krivoverszkih pnezd, kde je porüsena katolicsanszka kapela, kde je zse zacsela katolicsanszka vera vümirati, är je zse szkoro szto let niksega znamenja tam najti ne bilo, ka Jezusovi prävi verniki tam tüdi sztanüjejo, tam sze zdaj na ednok prebüdi mala katolicsanszka csredica i szi gorposztavi znamenje Zvelicsitela, naj je to znamenje, te krizs glaszno opomina : katoli-csanci szte, Jezusova draga detca szle, raj mreti, kak vero pravo zatajiti. Jezus je tüdi ìàj mro, kak biz nébe prineseno jedino pravo vero katolicsanszko za volo besz-nih zsidovov zatäjo. Komaj 15 bizs i szo szi itak tak lepi szpomin szpra-vili, vredni szo zäto hväle i naszledüvanja od szträni vszeh katolicsancov. Darüvali szo na krizs : Imänje Szäpäry-ovo iz Kräjne bräszt ; Drobec Jozsef, Vlah Mihäl, Janzsa Stevan, Klekl Jozsef 10 K ; Vlah Jozsef 8 K : Dündek Mihala dovica, Ketis Alojzij, Schnofl Kärol, Vucsak Stevan, Vlah Kàrol, Keréc Ana 6 K ; Szakovics Mihäl, Obäl Jula 5 K ; Bokan Lena 3 K ; Ciglar Matjas, Drobec Imri, Szakovics Margeta, Ferkacs Jozsef 2 K; Vlah Miklos, Vogrincsics Aleksij, Gelee Jozsef, Csrpnjäk Lena, Koväcs Rozalija, Szlamar Lena, Vogrincsics Adela, Vucsàk Mihäl, Talijan Marija 1 K : Dravec Treza 1 K 20 f ; Jerjék Jänos, Jerjék Lena, Vucsàk 20 f; Szakovics Eva 40 f; Dvà ofra 19 K 44 f. Vküp 135 K 64 f. Vszem Bog plati ! Vszem za trüd zadäre naj pläesa bo, ka sze je tak lepo po blagoszlävlanji popevalo : Oh szveti krizs zsivlenja lües Oh szveti krizs nebeszki klües . . . Vszem naj nebo odpré krizs i vekivecsno zsivlenje dà! Dr. Franc Ivanóczy tisinszki esperesi plebanos szo za csasztnoga kanonika imenüvani. To ne iszkano, ali zse davno zaszlüzseno cseszt je vredna oszeba dobila. Iz szrca njim vosesimo : na vnoga leta ! Pri Szvetem Szebestjani je z velikov szlovesznosztjov obhäjano tekoesega meszeca 8-ga dné blagoszlävlanje : orgol, podobe skapulerszke Device Marije, Szv. Szebestjana patrona farne cerkve, i dvä angela sztojecsiva na velikom oltäri Blagoszlovlene szo zvün toga szlike na szteni, kakti : szv. Rozalije, szv. Terezije, szv. Mihaela, szv. Jänosa, Jezusa Vucsitela, szv. Ivana Krsztitela, szv. Frančiška i szv. Apostolov Petra i Pavla. Blagoszlävlanje szo v. cs. goszpod kanonik i esperes tisinszki Dr. Ivanóczy Franc opravili, kakti i predgo. Vecser je velikanszka precesija i edno vüro trpecsa molba oltärszkoga szvesztva dokoncsala szlovesznoszt. Ta molba, szloveszno preszvetlenje cerkvi i precesije, genljiv'e peszmi, gorecse molitvi ka drügo szo pomenili, kak zah-valnoszt iz szrca kipécso, ka sze je färnikom po dobrom Jezusovom Szrci, po pomocsi Marijinom i pod varsztvom szvetoga Jozsefa poszrecsilo zapiiscseno cerkev ponoviti. Na okincsanje cerkveno i to szlovesznoszt je dano z Proszécske vészi 25 K 23 f. z Dankovec 7 K 40 f ; z Macskovec 5 K 27 f ; z Sala meneč g K 40 f ; z Bodo-nec 4 K 40 f ; od Szv. Sebestjana 36 K 10 f. Vküp 88 K 05 f. Bog plati. Jezus v okincsanoj cerkvi i v našem szrci naj zsive ! Vszem piszatelom i narocsnikom zselem iz szrca veszele bozsicsne szvetke i blazseno novo leto i proszim podporo za Marijin liszt od vszeh sztranih v tom novem leti znova v imeni Marijinom. Br. Tadens Varazdin. Ne je szprejeto 1) är je ne naznanjeno, odkod szo zgodbe vzeli ; 2).wär zsivlenje szv. Antona nam lepše predposztavla od piszanih : B) är je ne szlovenszki presztavljeno. Polovica hrvacki, polovica szlovenszki — Zato nemore v szlovenszki liszt priti V peszni ne ga rythmike. — Lepo je nakanenje ne trbe za volo te szodbe volo zgübiti, nego falinge popraviti i znova szküsavati. N. N. Gavaglia: Zgodba od Trezike je zse vu liszti popiszana. Ovo pride na kratci. Zsivlenje D. Bosco-ja je uredniki kalendara odposzlano. Rednikov odgovor, Szombathely, Cerkvena Stamparija l>Ari na szebestjanszko cerkev. Na podobo skapulerszke Device Marije. Racsun. A) Dohodki : Z Pecsarovec 94 20 Z Mostjanec 2 — Z Bodonec 14 — Z Poznanovec 9 92 Z Dankovec 16 96 Z Macskovec 6 86 Z Proszecske veszi 74 80 Z Salamenec 34 50 Z Raznih kräjov i N. N. 16 10 Vküp 269 34 B) Fotroski : Za podobo 100 — Za vecsni poszvet 33 80 Za podlogo pod podobo 36 — Na orgole 55 08 Vküp 224 88 269 34 — 224 88 44 46 osztane na ponävlanje velikoga oltara. Xa ponävliiiije velikoga oltüra. N. N. z Topolovec — 40 Zsöks Miklos z Salamenec 2 — Bokan JeleDa z Bodonec 1 — Verner Jula z Dankovec 1 — Kerec Viktor z Proszécske Veszi 1 — Ehman Ana z Mostjanec 2 — V sparavci julija 1-ga 5 16 Jauk Karol z Szkakovec 10 — V sparavci aug. 1-ga 4 — Petrijam Janos od Szv. Szebestjana 5 —• Celeč Karol ,, „ 5 — Santavec Jozsef „ „ 5 — Zel ko Ivan „ „ 5 — Zelko Peter „ „ 5 — Ko min Treza „ „ 1 — Szegeri Treza z Korovec 1 — Varga Alojz z Tropovec 1 — V sparavci szept. 1-ga 8 lo Tkalec Bara z Clevelanda 6 — N. N. z Kanizske Ive 1 — Ofer nov. 10-ga 24 13 Horvat Kata z Püconec 1 — Janzsa Lena z Salamenec 5 — Fujsz Mihal z Proszécske Veszi 1 — Zsilavec Julia od Szv. Szebestjana 1 — Jerjék Ana „ „ 1 — Dee. 1-ga v sparavci 11 38 Jerjék Franc z Poznanovec "1 — Gomboc Franz z Macskovec 2 — Interes od penez 4 66 (Dale.) Lübleni darovniki i nabiralci ! Jezusovo Szrcé vam naj da za milodäre i trüd na tom szveti miloscso, na ovom pa diko nebeszko. Klekl Jozsef, plebanos.