4300 iztiskov
V Gradcu, 1. maja 1911.
60. Letnik.
Št. 9.
List psa gospodarstvo in umno kzmetijstvo.
Izdaja c. k. kmetijska družba na Štajerskem.
Liat Tolja na leto 4 krone.	Udje družbe prispevajo na leto 3 krone. ’ •••	Udje dobd list zastonj.
Vsebini*Od uredništva. — Obligatorično zavarovanje vinogradov proti toči. — O sajenju in rentabiliteti sladkorne pese s posebnim ozirom na Spodnje Štajersko. — Gozd in ravnanje ž^njirn. — Kaj nas uči lanska peronospora? — Kmetje, sadite turško repico ali topinambur! — Naprava za zračsnje hlevov. — Bjavi hrošči so tu! — Obramba pred pomladanskim mrazom. — Zborovanja podružnic. — Iz podružnic. — Uradno. — Tržna poročila. — Zadruga: Poročila Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Oznanila.
Uredništva
raznih listov opetovano opozarjamo, da je ponatiskovanje člankov iz „Gospodarskega Glasnika'1 dovoljeno le, če se navede, odkod so >atUv**Ponatiskovanje brez navedenega vira pa ni le nehonetno, ampak je tudi postavno kaxnjivo.
Uredništvo „Gospodarskega Glasnika".
Obligatorično zavarovanje vinogradov proti toči.
(Sestavil Janko Žunkovič, nadučitelj in posestnik pri Sv. Marjeti niže Ptuja.)
Skoraj vsako leto se pripeti, da toča tu ali tam pobije vinograde popolnoma ali vsaj deloma. Posebno neusmiljeno je razsajala preteklo leto po Gornjih Halozah, po občinah Stoperce, Žetale, Nadole in Sv. Bolfank. Toča je prihrula večkrat zaporedoma ter je padala s tako močjo, da ni uničila samo listje in grozdje, temveč poškodovala je tudi trte (les) v taki meri, da bodo prizadeti posestniki čutili škodo še nekaj let.
Prehodil sem te žalostne po toči poškodovane kraje in prepričal sem se osebno o veliki bedi in strašnem siromaštvu tamošnjih prebivavcev in slišal sem na lastna ušesa tarnanje in vzdihovanje ubogega ljudstva.
Moj Bog! sem si mislil, ali res ni človeka, ki bi imel srce za to ubogo (judstvo ? Ali se res ne more najti uspešen pripomoček, s katerim bi se rešili ti vsega usmiljenja vredni vinogradniki tega obupnega stanja, koje se žalibog več ali manj vsako leto ponavlja sedaj tu, sedaj tam. Ali v resnici ni mogoče, priti tako strašno prizadetim in obupajočim vinogradnikom na pomoč ?
Sliši se tu in tam, da se tudi merodajni krogi začenjajo brigati za to važno prašanje. A kaj pomagajo kmetu le besede! Dejanja hočemo in ničesar drugega.
Govori se, da se namerava uvesti obligatorično zavarovanje vseh posestev proti elementarnim nezgodam vobče, a to gre tako počasi, da tega zavarovanja menda ne bodemo nikdar dočakali. To pa radi raznih vzrokov, ki so kmeto-Vavcem tako več ali manj znani.
K obdelovanju vinogradov je že dandanes radi pomanjkanja delavcev, dragote kolja, trsja i. t. d. treba tako visokih denarnih svot, da jih že y dobrih vinskih letih komaj zmagujemo. In prav ima oni, ki pravi, da je vinograd dandanes nluksus“, ki si ga lahko privoščijo le še premožni ljudje.
Vsled tega mi vinogradniki pač ne moremo dalje časa čakati. Ako nam drugi nočejo ali ne vedo pomagati, si hočemo pomagati sami. Ako flam vinogradi le eno leto odrečejo svoje dohodke, smo že grozno oškodovani. Če se pa to 2godi nekaj let zaporedoma, nam pa vinogradi flaravnost narekujejo pogin in smrt na našem Sospodarstvenem polju. Zgledov za to je dovolj.
Dovolite mi, dragi čitatelji, da spregovorim tukaj na kratko, kako si naj pomagamo sami brez tuje pomoči.
Menda edino sredstvo, katero bi bilo v pomoč in veliko podporo po "toči oškodovanih vinogradnikov, bilo bi zavarovanje vinogradov proti toči.
Sicer že obstojč dandanes take zavarovalnice in znane so menda vsakemu vinogradniku; a te že obstoječe zavarovalnice niso za majhnega vinogradnika velike vrednosti in to že iz sledečih vzrokov:
1.	Ker je zavarovalnina previsoka, navadno 10% — torej že itak toča za malega posestnika.
2.	Ker se po toči storjena škoda prepozno ceni in navadno se še takrat reče od strani pre-gledovavcev, da ni nobene škode in vinogradnik še toliko ne dobi, kolikor je morebiti plačal zavarovalnine i. t. d.
S takim zavarovanjem torej ni nič.
Prav dobro, koristno in kaj umestno bi pa bilo zavarovanje vinogradov preti toči tako urediti, da je zavarovan vsak vinogradnik, da dobi vsak vinogradnik po toči storjeno škodo povriijeno. Tako zavarovanje bi imenovali obligatorično ali splošno obvezno zavarovanje.
Kako bi se pa naj to zgodilo?
Nižjeavstrijski deželni vinorejski ravnatelj Reckendorfer je v letošnjih poročilih o vinoreji in kletarstvu obelodanil načrt, po katerem bi se naj uvedlo splošno zavarovanje vinogradov proti toči. Na podlagi tega načrta hočem tudi jaz našim štajerskim vinogradnikom razložiti, kako bi se dalo prav dobro rešiti to jako važno prašanje.
Na podlagi v deželnem zboru sklenjene in od Njih Veličanstva potrjene postave bi naj bil vsak vinogradnik primoran, oziroma dolžen, da dš svoje vinograde proti toči zavarovati. Zavaro valnina, katera bi bila v vseh delih naše dežele za enako velik kos vinograda enaka, bi se morala kot nekaka doklada za povrnitev po toči napravljene škode pobirati od pristojne c. k. davkarije.
Vse te v enem letu pri c. k. davkariji vplačane zavarovalnine tvorijo deželni zaklad, namenjen v povrnitev po toči napravljene škode. K temu zakladu bi naj prispevala država primerne doneske, katere bi si po takem prihranila pri odpisu davka, kar bi vinogradniki, ako bi bili proti toči obvezno zavarovani, prav lahko in tudi prav radi pogrešali. Enako bi se k temu zakladu lahko priklopili tudi primerni doneski iz že dandanes obstoječega deželnega pomožnega zaklada. — Po takem bi dosegel ta „točin" zaklad v enem letu že precejšnjo visokost in bi bil dovolj velik, da bi zadostoval zahtevam po toči oškodovanih vinogradnikov.
Kdo bi pa naj ta zaklad oskrboval? Ta zaklad bi naj oskrboval deželni odbor in sicer popolnoma brezplačno. Po takem bi tedaj prišla vsa od vinogradnikov vplačana zavarovalnina brez vsakega odbitka zopet njim nazaj v žep. Ako bi pa slučajno eno leto toče ne bilo, se ta vplačana svota prihrani za naslednja leta; zaklad bi se tako pomnožil.
Kdo bi moral zavarovalnino plačati?
Zavarovalnino bi moral plačati vsak vinogradnik od vsake parcele, ki je v zemljiškem davčnem katastru kot vinograd vpisana. Za trs-nico in amerikanske matičnjake bi se zavaroval-
nina naj ne plačevala, če je dotična parcela v katastru^tudi kot vinograd vpisana.
Kako visoka bi naj bila zavarovalnina?
Od vsakega ara zavarovanega vinograda bi se naj plačevalo letno najmanj 30 v, torej od 1 ha 30 JE, od 1 orala 17 K 26 v, od 1 štir-jaškega sežnja 1 v, od 1 wta približno % v.
Vsako poškodovanje po toči bi se moralo v teku 3 dni po toči pri občinskem uradu dotične občine, kjer vinograd leži, naznaniti. Naznanilne pole bi se morale od občinskih predstojnikov vestno in popolnoma nepristransko izpolnjevati in takoj po preteku teh 3 dni, torej četrti dan vposlati naravnost na deželni odbor. Za ta naznanila bi morale biti pripravljene pri vsakem občinskem uradu za to pripravne tiskovine. Na vinogradnika, ki ne pride v teku predpisanih 3 dni naznanit škode, naj se pri povrnitvi škode ne ozira. Tp pa zaradi tega, da se ta v resnici nujna zadeva po zanikarnosti in lenobi posameznikov ne zavleče.
Po sprejemu poročila, poslanega od občinskega urada, bi imel deželni odbor takoj (najboljše brzojavno) ukreniti vse potrebno, da se odpošlje komisija na lice mesta pregledovat škodo.
V tej komisiji naj bi bilo 5 mož in sicer:
o) Eden deželni uradnik, ki je v vinogradništvu natanko poučen, kot vodja komisije;
b)	eden od deželnega odbora imenovan strokovnjak (vinorejski potovalni učitelj);
c)	dva zanesljiva odposlanca dotične občine;
d)	oškodovani vinogradnik.
Ta komisija bi imela na licu mesta dognati:
1.	Kako star je poškodovani nasad. Za eno-, dve- in triletne nasade bi se po toči napravljena škoda naj ne povrnila, ker je v takih nasadih še malo grozdja; pač pa bi se naj takim vinogradnikom tedaj, ako je toča tudi les poškodovala, dala vsekdarprimerna odškodnina, seveda, ako se je vinogradnik oglasil v določenem roku pri občinskem uradu.
2.	Koliko škode je napravila toča v odstotkih.
O tem pa nekaj več. Reckendorfer piše
v svojem članku, naj se komisija ozira na to, kakšna bi bila trgatev, ako bi toče ne bilo; n. pr. prav dobra, dobra, srednja ali slaba in z ozirom na to se naj določi visokost svote, ki bi se naj podelila oškodovanemu vinogradniku. Če bi torej dobil vinogradnik, ki bi imel prav dobro trgatev, za oral 2000 K, bi moral dobiti oni, ki bi imel samo dobro trgatev, samo 1000 K, vinogradnik s srednjo trgatvijo 500 K, oni s slabo trgatvijo le 200 K. Kakšno trgatev bi tedaj imel ta ali oni posestnik, takšna svota bi se mu podelila v povrnitev po toči napravljene škode. Vse to bi naj komisija na licu mesta določila. Tako Reckendorfer.
Po mojem mnenju bi to bilo ne le prav težko dognati, temveč bi bila ta razdelitev naravnost zelo krivična, dasi se morebiti marsikateremu zdi prav pravična. Vsi vinogradniki plačajo po postavi za enako velike kose svojih vinogradov enako zavarovalnino. Toča prihruje, uniči recimo vinogradniku gosp. Geču ves pridelek, ravnotako njegovim mejašem gosp. Vajenk u, Er že nj a ku i. t. d. Komisija pride, pre-
ceni škodo ter pripozna gosp. Geču 2000 K, ker bi bila baje trgatev prav dobra, gosp. Va-lenku in gosp. Erženjaku pa samo 200 JST, ker bi bila trgatev teh posestnikov baje slaba. Vinogradnik gosp. Geč bi dobil na ta način 1800 K več nego gosp. Valenko, oziroma gosp. Erženjak, dasi so plačali vsi trije enako zavarovalnino.
Kaj bi iz takega postopanja sledilo, to prepustim dragim čitateljem v premislek.
Rečem le: Z uvrstitvijo vinogradov v te zgoraj omenjene razrede z 2000, 1000, 500 in 200 K bi imela komisija neizmerno veliko truda-polnega dela, zraven bi pa povzročila toliko nezadovoljnosti in zavisti, besedičenja, obrekovanja in preklinjevanja, kakor se navadno godi pri običajnih podelitvah raznih državnih podpor v v denarju ali poljskih pridelkih. Proč torej s tem razredovaiyem vinogradov!
Reckendorfer piše nadalje: Vinogradniki imajo pravico terjati povrnitev po toči napravljene škode le tedaj, ako je toča klestila med 1. julijem in 31. oktobrom.
Tudi s tem se ne strinjam. Vprašam le, kaj pa tedaj, ako toča prihruje meseca maja ali junija, kakor se je to zgodilo pred nekaj leti. Dne 16. maja je uničila tudi meni ves pridelek. Nabral sem mesto 70 le 3 hektolitre. Ali niso takrat vinogradniki ravno tako, ako ne bolj potrebni podpore ? Od kod pa naj takrat vzamejo denar za nadaljnje obdelovanje svojih vinogradov?! Pravico terjati povrnitev po toči napravljene škode bi naj imeli torej vsi vinogradniki brez razlike. Vsi plačajo primerno enako zavarovalnino in vsem gre po takem 'tudi primerno enaka povrnitev škode. Povrnitev škode se pa ima izplačati brez ozira na to, kedaj je toča uničila vinBki pridelek. Le edino na ta način bi bilo to predlagano zavarovanje popolno in obče koristno.
Določiti se ima samo še, kolika je velikost poškodovanja. Vrednost trgatve na enem oralu bi se naj določila na približno 1000 K ali štir-jaški seženj na 62% o; vrednost 1 ha bi znašala torej 1738 K ali 1 m2 17 v.
Določi torej komisjja, daje toča uničila 75% (t. j. tri četrtine letnega pridelka), tedaj si lahko izračuni svoto, kojo bi moral dobiti* vsak vinogradnik sam. Evo vam primer:
Gospod Jožef Horvat ima n. pr. desetletni nasad v velikosti 1230 štirjaških sežnjev. Ta nasad je poškodovala toča tako, da je 75% (tri četrtine) pridelka uničenega. Koliko dobi povrnjenega?
Rekel sem da pride na 1 štirjaški šeženj 62 y2 v povračila. Vinograd meri 1230 štirjaških sežnjev; torej bi dobil gosp. Horvat, ako bi bil uničen ves pridelek, 1230 X 62% v, to je 768 K 75 v. Ker pa je uničila toča le tri četrtine pridelka, torej 75%, tedaj bi dobil omenjeni vinogradnik samo 75% od zneska 768 K 75 v;
to je: 768*75 X 75 538123 384375
57656*25 : 100 = 576*56.
Gosp. Horvat bi dobil v povrnitev škode 567 K 56 v. Zavarovalnine je pa plačal (od 1 štirjaškega sežnja 1 v) 1230 X 1 to je 12 K 30 v.
Po tem primeru \>i si pač lahko vsak vinogradnik izračunal, koliko bi plačal zavarovalnine za svoj zavarovani vinograd in koliko bi dobil v povrnitev po toči strnjene škode.
Samo na sebi pa se razume, da toča ne uniči vedno 75% (tri četrtine); včasih ti vzame samo eno četrtino, to je torej 25%, drugokrat zopet morebiti polovico, to je 50% i. t. d. —1 V teh slučajih se pač mesto s 75 množi s 25, oziroma 50 in dobi se popolnoma pravilna sveta.
Preljubi vinogradniki! Tukaj sem vam razvil nekak načrt, kako bi se naj uredilo zavarovanje vinogradov proti toči, da bi vam vsaj deloma koristilo in pomagalo v vaši največji sili. Ta načrt so naši Maijetski vinogradniki Bprejeli z velikim navdušenjem ob priliki zborovanja tukajšnje kmetijske podružnice. Iz tega, kakor iz svojih lastnih vsakdanjih skušenj kot vinogradnik sklepam, da bi bilo zavarovanje v • ravno navedenem smislu jv veliko korist in blagor našim vinogradnikom.
Želeti je le, da bi se po vseh krajih naše lepe vinorodne Štajerske vzbudilo zanimanje za to velevažno zadevo ter da bi se povsod soglasno terjalo od naše visoke vlade, naj ustreže vročim željam trpečih vinogradnikov. Ob enem se pa
obrnimo do naših poslancev z najuljudnejšo prošnjo, naj nam izposlujejo to, kar mi vinogradniki tako nujno potrebujemo.
Mi vinogradniki pa se držimo gesla: Vsi za enega, eden za vse! Če bode storil vsak svojo sveto dolžnost, si bodemo priborili kmalu, česar nam je toli treba. — Pomagajmo si sami in pomagal nam bode Bog!
0 sajenju in rentabiliteti slad-korne pese s posebnim ozirom na Spodnje Štajersko.
(Napisal dr. Julij Olschowy, honorarni docent na c. k. visoki Soli za poljedelstvo na Dunaju in konzulent v c. k. poljedelskem ministrstvu.)
(Dalje.)	"
Gnojenje. Sladkorna pesa ustvari v kratkem času veliko množino organske substance in zahteva torej mnogo redilnih snovi od zemlje. Med te redilne snoyi, ki prihajajo pri gnojenju sladkorne pese v poštev, spadajo dušik, fosfor, kalij in apno. Da pa bo gnojenje sladkorni pesi racijonelno, je pred vsem potreba, da poznamo, koliko in kakih redilnih snovi zahteva ta kulturna rastlina in koliko raznega gnoja moramo vsled tega dati zemlji. Preiskave Hellriegla so pokazale, da ima 800 g težka sladkorna pesa 2*9 g dušika, 1*2 g fosforjeve kisline in 1*7 g kalija. Če izračunamo po teh podatkih množino raznih redilnih snovi, ki jo s srednje velikim pridelkom odvzamemo zemlji, potem dobimo tako velike množine redilnih snovi, da je popolnoma nemogoče, te množine spraviti v zemljo s pomočjo gnojil. Sicer pa tako velika množina redilnih snovi tudi ni potebna, ker je v zemlji vedno nekaj redilnih snovi, ki jih pesa lahko vzame in izrabi. Torej bo gnojenje pred vsem pač imelo to nalogo, da bo množino redilnih snovi, ki so v zemlji, dopolnjevalo na način, kakor ga zahteva sladkorna pesa, oziroma z gnojenjem se bo primerno zadoščalo posebnim potrebam sladkorne pese glede krmilnih snovi. Da pa določimo, katera gnojila potrebuje zemlja za sladkorno peso, v ta namen imamo dvoje potov: praktični poskus z gnojenjem in kemično preiskavo prsti.
Kolikor se danes ve, se moramo pri gnojenju sladkorni pesi ravnati po pravilih, ki jih bomo opisali v naslednjem.
o) Dušikovo gnojilo: Sladkorna pesa zahteva med vsemi kulturnimi rastlinami največ dušika ali dušca. Pri poskusih, ki so se v zadnjem času naredili v Lauchstftdtu, seje pokazalo, da je vzela sladkorna pesa iz hektarja zemlje 201 kg dušca, kar je enako približno 13 metrskim stotom dušičastega gnojila (čilskega solitra). Ker potrebuje sladkorna pesa tako veliko množino dušca, bomo pač morali pesi gnojiti pred vsem izdatno z dušikom, da bo lahko dajala primerne pridelke. V prejšnjih časih so se bali zelo izdatno gnojiti z dušcem, ker se je pokazalo, da je vsled izdatnega gnojenja z dušcem poprečna (relativna) množina sladkorja v pesi postala manjša. Danes pa je ta strah že spoznan kot prazen, ker je moderna sladkorna pesa proti dušiku zelo odporna in ker se vsebina sladkorja tudi po zelo izdatnem gnojenju z dušikom le neznatno zmanjša. VLauch-st&dtu se je pri zgoraj navedenih poskusih pokazalo, da ise je vsebina sladkorja znižala pri gnojenju s 400 metrskimi stoti hlevskega gnoja za 0*39 odstotka, pri 400 metrskih stotih hlevskega gnoja (globokega) za 0*57 odstotkov in pri 5 metrskih stotih čilskega solitra za 0*50. Pri poskusih, ki so se naredili na deželi pa je nazadoval sladkor še za manj; poprečno je znašal pri čilskem solitru 0*14 odstotka, pri žveplovo-kislem amonijaku 0*08 odstotka in pri apnovem dušcu celo 0 od sto. Privzeti dušik nakopičuje sladkorna pesa po večini v listih. Od množine dušika, ki smo jo navedli v zgoraj omenjenem poskusu, odpada 112*6 kg na ščavje in 88*4 kg na koren. Dušik se lahko da sladkorni pesi v raznih oblikah in sicer v hlevskem gnoju, gnojnici, zelenem gnoju, čilskem solitru, žveplovokislem amoniju kot apnov dušik.
Hlevski gnoj igra pri gnojenju sladkorni pesi jako veliko ulogo. Mnogobrojni poskusi so pokazali, da se s samimi umetnimi gnojili ne dado doseči najvišji pridelki, ampak le tedaj, če se ob enem daje tudi hlevski gnoj. Sladkorna pesa je za gnojenje s hlevskim gnojem zelo hvaležna in ga tudi zelo dobro izrabi in sicer tem bolj, čim bolj je zemlja že sama po sebi primerna in pripravna za sladkorno peso. Ta ugodni vpliv hlev-
skega gnoja tiči pred vsem v njegovem dušiku, dočim se druge redilne snovi, ki jih ima, razmeroma slabo izrabijo. Koliko hlevskega gnoja moramo dati sladkorni pesi, to je odvisno od dveh reči. Prvič od zemlje, drugič pa od kakovosti gnoja, ki je po živini, krmi, stelji, obdelavi in ežanju gnoja lahko različna. Dokler hlevski gnoj eži, se na raznovrstne načine razkraja, kar povzročajo razne bakterije, ki so v njem in vsled tega se lahko zgubi mnogo organske substance, a tudi mnogo dušika lahko gre s tem v zgubo. Tudi se dušik lahko zveže, ker preide iz lahko sprejemljive oblike v organsko obliko, ki je rastlina potem ne more kar tako lahko asimilirati.
V neugodnih slučajih lahko znaša zguba organske substance do 50%i a tudi izguba dušika (prostega in onega, ki izhlapi z amonijakom) lahko doseže celo 37%, kakor so pokazali poskusi Stutzerja. Ker se te zgube s sredstvi, ki so nam danes na razpolago, ne dado popolnoma preprečiti, moramo v praksi delati vsaj na to, da jih kolikor mogoče zmanjšamo in omejimo. Na to moramo delati tem bolj, ker se z izgubo dušika, najdražje redilne snovi za rastliae in živali, ne izgube velike vrednote samo za posamezna gospodarstva, ampak tudi za narodno premoženje.
Za obdelovanje hlevskega gnoja na gnojišču so se nasvetovala kemična in mehanična sredstva, vendar pa so se kot najboljša in najizdatnejša pokazala le mehanična. Med temi sredstvi hočemo na tem mestu omeniti le eno, ki zadošča vsem zahtevam v praksi in ki se da v vseh slučajih, tudi v malih in srednjih gospodarstvih, z uspehom rabiti. To pa je sledeče: V hlevu se po možnosti porabi toliko stelje, kolikor je je treba, da se vsi tekoči odpadki popolnoma popijejo, na gnojišču pa se mora gnoj stlačiti in ohraniti vlažen. Gnojnica, ki se nabira pod gnojiščem, se nabira v posebni jami in tam jo konserviramo s tem, da ji dodamo nekoliko žveplove kisline. Z gnojnico pa ne smemo zamakati ali škropiti gnojišča, ker izgubi gnojnica pri tem mnogo dušika. Kakor na gnojišču, tako se da hlevski gnoj dalje časa shraniti tudi v hlevu. Globoki hlevski gnoj izgubi, kakor so pokazali poskusi v Lauchstftdtu, le 13% dušika in postane tak, daje njegova porabnost za gnojenje še tem večja. Ker zahteva sladkorna pesa zelo mnogo dušika in je torej neizogibno, da ji moramo gnojiti s hlevskim gnojem, je za pridelovanje sladkorne pese primerno pripravljanje in shranjevanje hlevskega gnoja neizmerno važno.
Množina hlevskega gnoja, 'ki je potrebna za gnojenje sladkorni pesi, je lahko po raznih krajevnih razmerah zelo različna. Splošno pa se lahko reče, da zadošča 300 metrskih stotov na hektar. Sladkorni pesi se s hlevskim gnojem ne sme nikdar gnojiti v spomladi, ampak edino le v jeseni ali pa v poletju prejšnjega leta. Da je učinek hlevskega gnoja tem večji, je najprimernejše, če ga takoj, ko smo ga raztrosili, tudi podorjemo. Če leži dalje časa nakupih ali pa raztrošen, izgubi zelo mnogo dušika in s tem seveda tudi svoje vrednosti, če smo gnoj na gnojišču slabo obdelovali, mu daljše ležanje na polju manj škoduje, ker je tako že izgubil precej dušika. Kako globoko ga podorjemo, to se ravna po kakovosti zemlje, v katero ga spravimo. Čim težja je zemlja, tem bolj plitvo, čim lažja je, tem bolj globoko ga moramo podorati. Splošno pa varijira globina od 15 do 30 cm. Po poskusih v Nemčiji pa je boljše podorati hlevski gnoj bolj plitvo ko globoko.
Razen hlevskega gnoja se lahko tudi gnojnica porabi za gnojenje sladkorni pesi. Živalska scalina ima približno 10%„ dušika, gnojnica pa le 2 do 2*5%0. Dušikova množina v gnojnici je pred vsem odvisna od načina, kako gnojnico dobivamo in hranimo. Pri načinu, kakor smo ga opisali zgoraj, je gnojnica izgubila zelo mnogo dušika, ker je šla prej skozi gnoj. Mnogo manj je izgubimo, če jo dobivamo naravnost, to je, če jo napeljemo naravnost od stojišč živali v hlevu po posebnih žlebih v gnojnično jamo in jo tam hermetično zaprto shranimo. Gnojnico vozimo na pesino polje ali po zimi, ali pa gnojimo ž njo peso na zeleno, ko že raste. Zadnji način gnojenja priporoča v novejšem času Kausek in pravi, da lahko ta način gnojenja nadomesti gnojenje š čilskim solitrom. Gnojnico voziti in spravljati na pesino polje je nekoliko težavno, vendar pa so se v zadnjem času naredili posebni vozovi, s katerimi lahko škropimo gnojnico med posamezne vrste pese, ne da bi rastline same poškropili. Dobro ohranjena gnojnica se naj rabi le razredčena. Glede gnojenja sladkorne pese
z gnojnico poskusi še niso končani in zato moramo biti pri tem načinu gnojenja zelo previdni.
Precej stara skušnja, da je sladkorna pesa hvaležna tudi za zeleno gnojenje, je pri zadnjih poskusih v Lauchst&dtu dobila tudi še svoje znanstveno potrdilo. Pri zelenem gnojenju prihajajo na sladkorno peso pred vsem one rastline v poštev, ki nabirajo dušik in ki se lahko pridelujejo kot glavni, ali tudi kot strniščni pridelek. Kakor je dokazal Schneidewind, je najboljše, če jih podorjemo v času med pozno jesenjo in zgodnjo spomladjo. Zeleno gnojenje pa je primerno samo v lahki, peščeni zemlji.
Med relativnimi dušikovimi gnojili se rabi za gnojenje sladkorne pese v prvi vrsti čilski soliter, ker prekaša pri tej rastlini glede učinka vsa druga dušikova gnojila, kakor so žveplovo-kisli amon, apnov dušik in dušičasto apno. Množina čilskega solitra, ki je potreben za gnojenje sladkorni pesi, je odvisna od tega, jeli dobila zemlja že hlevski ali pa zeleni gnoj. Kakor so pokazali poskusi Gerlacha v Pentkowem na Pozen8kem in Schneidewinda v Lauchst&dtu, ki je Gerlachove poskuse potrdil, je treba dati na hektar brez hlevskega gnoja v večini slučajev 3 do 4 metrske stote čilskega solitra, s hlevskim gnojem vred pa 2 metrska stota. Polovica solitra se potrosi kratko pred setvijo, druga polovica pa na zeleno. Druga polovica se razdeli zopet na dva dela; prvi se da neposredno pred prvo kopjo, drugi pa	pred drugo.
Žveplovokisli amonij se za sladkorno peso rabi le tedaj, če nameravamo dati velike množine dušika in če se bojimo, da bi prst postala skorjasta ali skra pasta, če bi dali zelo mnogo čilskega solitra. V takem slučaju damo namesto dela čilskega solitra primerno množino žveplovokislega amonijaka ali amonijevega sulfata. To gnojilo raztresemo vedno pred setvijo Poskusi, ki jih je v zadnjem času naredil Schultz e, so pokazali, da je učinek amonijevega sulfata precej večji, če mu dodamo nekoliko kuhinjske soli. Množina dodane kuhinjske soli mora biti tolika, da je nje vsebina natrona enaka vsebini natrona one množine solitra, ki ima ravno toliko dušika, kakor porabljeni amonijev sulfat.
b)	F o s f o r j e v a g n o j i 1 a. Kot fosforjevo gnojilo se rabi pri sladkorni pesi v prvi vrsti super-fosfat, čegar fosforjeva kislina je raztopljiva v vodi. Tomaževo žlindro rabimo le izjemoma in sicer samo na lahki peščeni zemlji in na barjanski zemlji. Množina v vodi raztopljive fosforjeve kisline, ki se[naj da na hektar,‘znaša 30 do 50 kg, kolikor pač potrebuje zemlja gnoja in se ravna po tem, ali smo gnojili s hlevskim gnojem ali ne. Superfosfat se raztrosi kratko pred setvijo in spravi v zemljo z brano ali še boljše z eksstirpatorjem.
c)	Kalijeva gnojila. Med mnogoštevilnimi kalijevimi gnojili sta za gnojenje sladkorni pesi najbolj primerna kaj nit in 40 odstotna kalijeva sol. Pesa je kakor nalašč za kalij vstvarjena rastlina, ki redno uspeva le tedaj, če ima velike množine kalija na razpolago. Vkljub temu, da potrebuje tako zelo mnogo kalija, vendar sladkorni pesi ni treba tako mnogo kalijevih gnojil, ker ima sladkorna pesa, kakor krompir, sposobnost, da v veliki meri dobiva kalij iz zemlje. Schneidewind je pokazal, da se s kalijevim gnojenjem množina sladkorja v pesi ne zniža, ampak prej še zviša, posebno pri dobrih, čistopasemskih in visoko kultiviranih vrstah. Kakor dušik, tako shranjuje pesa tudi kalij pred vsem v ščavju.
Množina kalijevega gnojila, ki ga moramo dati pesi, je odvisna pred vsem od tega, koliko kalija ima zemlja že sama posehi in nadalje od dejstva, ali smo gnojili pesi s hlevskim gnojem ali pa ne. Schneidewind priporoča, da se naj pri čisto rudninskem gnojenju daje po 6 do 8 metrskih stotov kajnita ali 3 metrske stote 40 odstotne kalijeve soli na hektar; če pa smo dali zelo malo ali slab hlevski gnoj, potem moramo dati na hektar 4 metrske stote kajnita ali 2 metrska stota kalijeve soli (40 odstotne). Če pa zelo dobro pognojimo s hlevskim gnojem, nam v večini slučajev niti ne bo treba še posebe gnojiti sladkorni pesi s kalijevim gnojilom. Kalijeva sol se daje v spomladi, kajnit pa že v prejšnji jeseni, če se je bati, da bi)se kalij — na lahki zemlji — izlužil, moramo dati kajnit zelo zgodaj v spomladi, ali vsega naenkrat ali pa v posameznih delih. Ko je kalijevo gnojilo raztrošeno, se spravi v zemljo z eksstirpatorjem ali, če ga je več, pa 8e podorje.
đ) Apnena gnojila. Pri gnojenju sladkorni pesi igra tudi apno zelo veliko ulogo. Ne učinkuje samo naravnost, namreč kot hrana za rastlino, ampak tudi posredno, ker spremeni fizikalne ustnosti prsti tako, da postane prst za peso bolj porabna. Množina apna v poljski zemlji je jako različna, celo tam, kjer bi vsled geološke oblike zemlje menili, da je bolj enakomerno razdeljeno. Zemlja je dobro kultivirana, če ima 0'25 do 0‘50 odstotka apna, tisto zemljo pa, ki ima maiy ko 02 odstotka apna, sposobnega za asimilacyo, imenujemo apna lačno. Tukaj pa treba opomniti, da je potreba apna v zemlji odvisna nele od množine apna, ki je v njej, ampak tudi od reakcije zemlje in če gre za nje mehanično zboljšavo, od množine ogljenčeve kisline v zemlji.'Po preiskavah D. M eye rja neutralna zemlja, ki je ni treba mehanično boljšati, še ni apna lačna, če ga ima tudi razmeroma malo, zemlja s kislo reakcijo pa je na vsak način lačna in potrebna apna. Samo po sebi se razume, da se ravna množina apna, ki ga hočemo dati zemlji, po oni množini, ki je že v njej.
Med apnena gnojila, s katerimi gnojimo sladkorni pesi, spada Ca C03, žgano apno, lapor, odpadki iz sladkornih tvornic in raznih drugih industrij (acetilen, soda, lugasta sol). Najbolj učinkovito apneno gnojilo, ki se tudi največkrat rabi, je žgano apno. Množina, v kateri se daje je odvisna od krajevnih razmer in od namena gnojenja. Če hočemo v prvi vrsti mehanično zboljšati zemljo, ki se da težko obdelovati, potem potrebujemo včasih celo 70 do 80 metrskih stotov apna na hektar, če pa so zemeljske razmere ugodne, zadošča večkrat tudi 30 do 50 metrskih stotov na hektar, če ni potrebna'mehanična zboljšava zemlje, ali vsaj ne v prvi vrsti, je dovolj, če damo na hektar 20 do 30 metrskih stotov. Nikakor pa ne moremo priporočati dajanja malih množin na hektar, na primer 6 do 8 metrskih stotov. Z ozirom na to, da se apno prav lahko iz zemlje izpere in vsled gnojenja s kalijevimi solmi in amonijevim sulfatom tudi deloma iz zemlje izgine, je neobhodno potrebno, da se z apnom večkrat gnoji. Splošno res ni mogoče odgovoriti na prašanje, v kakih presledkih se naj gnojenje z apnom ponovi. Tukaj je naloga vsakega posameznega kmetovavca, da s poskusi in analizo dožene, kedaj naj gnojenje ponovi. Najdaljši rok za ponovitev gnojenja pa je četrto leto; vsaj vsako četrto leto moramo pognojiti. Da pa bo apno dobro učinkovalo, mora priti na vsak način na ne preveč mokro, mehanično dobro pripravljeno zemljo in se mora ž njo dobro premešati ter s plugom primerno globoko — po Bae filer ju 10 cm — podorati. Če je globoka zemlja kisla, potem tudi njo apnamo in gledamo, da spravimo apno globlje. Najugodnejše je, če spravimo apno v zemljo že dalje časa pred setvyo, to je že prejšnjo jesen ali poletje. V spomladi pa na noben način ne smemo gnojiti z apnom. Trositi ga moramo v nevetrovnem, suhem vremenu. (Dalje prihodnjič.)
Gozd in ravnanje ž njim.
(Napisal Robert Kier, c. k. logarski nadsvetnik in d<želni logarski nadzornik.)
(Da(je).
Če smo se po rasti dreves v okolici odločili za to ali ono vrsto drevja, ki ga bomo nasadili, potem si moramo kmalu poskrbeti v ta namen potrebne sadike.
Pogozdovanje kake posečine se naj izvrši kolikor mogoče hitro, že prvo leto po tem, ko smo gozd posekali. Čim dalje odlašamo s pogozdovanjem, tem težje in dračje nam pride. Trava zraste visoko in gosto, razširi se kopiiye in staro-vičje, na prisojnih legah se prst izsuši in kmalu razpade, zemlja se zelo poslabša. Razen tega zamudimo vsakoletni prirastek! Tudi se moramo odločiti za to, da bomo gozd na novo posadili z najboljšimi sadikami, kar jih moremo dobiti. Stroški za nakup sadik so najmanjši izdatek. Sajenje je pri slabih in dobrih sadikah enako drago, samo, da je pri slabih sadikah brezplodno in brezuspešno, torej naravnost kvarno. Ker pa je sajenje mnogo dražje ko sadike same in ker je pri slabih sadikah celo brez koristi, je pač edino pametno in primerno, da se morajo vzeti samo dobre, močne rastline. Najboljša smrekova sadika je tri do štiri leta stara smreka iz drevesnice, s košatim koreničjem in vretenčasto nastavljenim vejevjem. Macesen in bor se lahko sadita že v drugem letu, listnato drevje pa v petem ali šestem.
Sadike naj bodo ena od druge oddaljene 1 do 1V2 metra, če jih sadimo pregosto, je škoda, ker se začno prezgodaj trebiti, če pa jih sadimo preredko, se kultura prekasno zgosti. Za vsako sadiko izkopljemo jamo, ki mora biti kakih 30 cm dolga, široka in globoka. Rahlo, dobro prst damo sedaj koreninam na ta način, da napravimo najprej v sredi jamice kupček. Na ta kupček postavimo sadiko in po njem korenine lepo raz-prostremo in razložimo. Ostalo rahlo prst denemo na korenine rastline, ki jo držimo vedno po koncu, nato pa luknjo zasipljemo z ostalo prstjo, ki jo ob koreninah od časa do časa zatisnemo. Rastlina ne sme stati globlje ko je stala v drevesnici, razen v zelo rahli prsti, ki se polagoma seseda, tako da pride sadika počasi više iz zemlje.
Mlade rastline so za sušo zelo občutljive. Zato ne smejo na kulturni vršini nikdar biti odprte ali nepokrite. Najboljše je torej, če jih takoj, ko smo jih dobili iz kake drevesnice ali vzeli z železnice, izdatno poškropimo z vodo, razvežemo in v vrtu zakopljemo na kakem solnčnem kraju. Od tam se zanesejo v košarah, kjer imajo korenine pokrite z mokrim mahom, na posečino in tam zopet vkopljejo. Nikdar ne smemo imeti rastlin, ki jih menimo saditi, na razpolago cel šop na zraku. Najboljše je, če jih neposredno prej, ko jih nameravamo saditi, s koreninami pomočimo v prsteno godljo in dobro obračamo, da se korenine pokrijejo s to mokro prstjo in tako ohranijo sveže. Ta godlja ne sme biti iz ilovice. Iz te god(je pa jih moramo vzeti neposredno pred sajenjem, ker bi se sicer prst na koreninah strdila in bi se korenine lahko polomile. Močvirnata zemlja se mora prej vedno osušiti, rastline pa se posadijo po tako dobljenih ježih ob jarkih, Kjer pa ostane zemlja še vkljub temu močvirna, tam sadimo javor in jesen. Ko je rastlina vsajena, položimo na prisojno stran jamice ruševje ali kamenje, da je prst nad koreninami vedno v senci
Iz raznih vzrokov ni mogoče priporočati, da bi kako posečino posadili samo z eno vrsto dreves. Nevarnost, ki grozi gozdnemu drevju od raznih žuželk, je mnogo manjša, če je drevje mešano, tudi je gozd mnogo bolj varen pred vetrom in ognjem. Razen tega je vrednost gozda večja, če sadimo v njem tudi dragocene, dobre, zgodaj porabne vrste dreves.
Ali n&j pogozdujemo v spomladi ali v jeseni, to se ravna po naslednjih okoliščinah: Če imamo v spomladi malo časa ali če težko dobimo primerne delavske moči, ali če sadimo rastline, ki zgodaj ženejo, ali če leži nasad proti severu in severovzhodu, kjer sneg dolgo obleži, potem se odločimo za jesen, vendar pa je spomlad najprimernejši čas za sajenje. Ugodno za uspevanje rastlin je, če smo jamice naredili že prejšnjo jesen. Če vzamemo za nasad razdaljo 1 m, potem potrebujemo na 1 ha 10.000 drevesc, pri 1’2 m 6944, pri 1'5 m pa 4444 drevesc.
Ko smo z nasadom gotovi, moramo paziti na eventuelne žužke, ki bi se pokazali. Večkrat pride v tak mladi nasad veliki, rjavi rilčkar, ki mu skorjo tako obje, da drevesca poginejo. Da ga polovimo, naložimo od junija do avgusta sveže kose skorje enega na drugega kakor knjigo, obtežimo jih s kamnom in napravimo take kupčke po celem nasadu v razdalji 20 m; vsako jutro preiščemo te kupe, ali so v njih rilčkarji, ki jih pobijemo. Tudi na zemlji pod kupčki se včasih nahajajo rilčkarji. Tako delamo par let.
V naslednjih letih moramo gledati na to, da mlade rastlinice ne zatihnijo v visoki in gosti travi ali v grmovju. Vse to moramo odstraniti in to delo nadaljevati tako dolgo, da so rastline že tako visoke, da jim trava ali grmovje ne more več jemati svetlobe, zraka in prostora. Potem lahko prepustimo nasad samemu sebi tako dolgo, da začnejo biti posamezne rastline ena drugi na poti. Tedaj izriyemo ali izsekamo posamezne topolovke, breze ali javorje, ki so med tem časom zrastli. Posamezne, lepo razvite breze pa vendar lahko pustimo za kolarski les. Če pa breze škodujejo vršičnim poganjkom smrek ali drugih dreves, ki jih hočemo imeti, potem se morajo seveda odstraniti. Počasi pa postajajo rastline ena drugi na poti, saj so bile bo|j gosto sajene, ko morajo pozneje odrastle stati, če smo na 1 ha posadili 5000 do 9000 rastlin, jih bo črez 80 do 100 let na 1 ha, ko bodo doraščene, stalo le še 400 do 500. Vse druge bo se ali posušile, I ali zgnilile, ali pa smo jih posekali. To izseka-
s
vanje ima isti namen kakor prvotno čiščenje v nasadu (da se gozd razredči), a pri njem imamo že korist, ker so sedaj drevesca že tako velika, da se lahko porabijo za steljo, plote, kurjavo, late i. t. d. Začetek prvega izsekavanja se ravna po gostoti nasada in rodovitnosti zemlje, na kateri stoji, čim bolj gost je nasad in čim bolj rodovitna zemlja, tem prej bomo morali začeti izsekavati. Izsekamo pa toliko, da se ostala drevesca s konci svojih vej v kroni, torej v zadnji tretjini dreves, komaj še dotikajo. Boljše je, če izsekamo manj, nego da bi nasad preveč razredčili, ker trpi potem nasad precej od vetra in snega. Vsekakor je zato boljše, da izsekavamo večkrat a vselej zmerno. Ponoviti moramo izsekavanje vselej, če vidimo, da krone drevesec nimajo dovolj prostora za razvoj. Izsekamo vsa, ki so v rasti zaostala ali ki imajo krivenčasto deblo in ona drevesca, ki so se zagozdila v krono drugih. Samo ob robu gozda smejo drevesca stati bolj na gosto (in morajo celo!); posebno pa pustimo drevesa, ki imajo goste, nizko segajoče veje; te veje ovirajo, da ne more veter v nasad in da se vsled tega zemlja v nasadu preveč ne izsuši. Vedno pa moramo močna in lepo rastoča drevesca varovati pred tem, da bi jih ovirala slaba.
Prvič izsekavamo, ko je gozd 40 let star; to delo ponovimo kesneje vsakih 5 do 10 let.
. Vedno pa moramo paziti na to, da ne dobimo v nasadu lukenj, v katere bi se veter lahko vpiral. Zato naj kmet, predno začne izsekavanje, vpraša kakega strokovnjaka za svčt, ali pa si naj po kakem gozdu, ki je strokovnjaško izredčen, vzame vzorec in zgled, kako naj svoj gozd izseka. Vsako oškodovanje ostalega nasada se mora preprečiti,	zato moramo drevje	sekati in
spravljati iz gozda zelo previdno, ker sicer škodujemo	gozdu več, ko mu	z izseka-
vanjem koristimo. Skrbeti pa moramo nele za nasad, ampak tudi za zemljo. Pred vsem ne jemljimo stelje ali pa le zelo malo; nikakor pa je ne smemo jemati tam, kjer so zelo vetrovni deli gozda, n. pr. po bregih in vrhih. Tudi škodujemo z jemanjem stelje na strminah in na peščeni, zelo suhi in rahli zemlji. V tokavah in dolinah, kotih, kjer je veter nanesel mnogo stelje, se lahko brez škode jemlje, ker visoka lega stelje ne spreperi in ne da zemlji nobene koristi. Pri grabljanju moramo rabiti le lesene grablje, ker z železnimi poškodujemo plitvo in na vrhu ležeče korenine, vsled česar rado marsikatero drevo oboli. V ostalem gozdu pa vzamemo steljo le vsako tretje leto in sicer na istem mestu vsakokrat in ne ob enem z vejasto steljo. Tudi moramo gledati na to, da premokro zemljo osušimo.
Na bregovih je na vsak način dobro, če izkopljemo odvodne jarke. Ti morajo biti vodoravni, da dež ne zleti prehitro po bregu in da se tako breg počasi zamače, kar je posebno dobro in ugodno za suhe, prisojne lege. Na manj položnih tleh so ti jarki lahko nekoliko nagnjeni in inuyo male jeze, da voda prehitro ne odteče.
Veje začnemo v nasadu redčiti tedaj, ko se začno sušiti, a s tem ne smemo nikdar iti nad polovico višine debla ; svežih, zelenih vej pa razen v izrednih slučajih ne smemo izrezavati.
Vse to redčenje in izsekavanje moramo vedno ponoviti vsakokrat, kakor hitro se za to pokaže potreba, če stoji drevje pregosto ali če se jarki zarastejo ali zaplavijo. Pri izsekavanju dobi kme-tovavec večkrat toliko lesa, da mu ni treba zrelega gozda na čisto posekati in da si ga lahko prihrani za slabše čase.
Med tem časom moramo dobro paziti na razno suhljad, ki nastane s tem, da polomi veter ali sneg veje. V takih vejah se zelo radi zaplodijo razni gozdovi škodljivci. Če se začne kak vršič rdečiti, če postane skorja čudno suha in odstopi od debla, potem je to zanesljivo znamenje, da se je v drevesu naselil lubadar ali grizlica. Taka drevesa moramo takoj posekati in na sumljivih krajih olupiti; potem takoj najdemo tega škodljivega žužka. V takem slučaju položimo pod celo drevo prte, ga previdno olupimo in skorjo in vse odpadke zažgemo. Pri tem moramo paziti na to, da nam ti hroščki ne odletijo; zato je dobro, če napravimo okoli celega ognja jez iz prhavice. V popolnoma suhih drevesih ni nobenih hroščkov. Polomljene veje se morajo zaradi tega odstraniti, ker se ravno v njih zelo radi naselijo taki škodljivci in vanje odlagajo svojo zalego. Pri tem ne smemo pozabiti, da leta in se pari večina gozdovih škodljivcev od aprila do junija, da moramo torej to delo opra-
viti pred tem časom. Tudi v skoiji posekanega lesa, ki leži v gozdu, se ti škodljivci radi naselijo ; zato se mora vsak les, ki naj posekan obleži v gozdu, olupiti.
(Konec sledi.)
Kaj nas uči lanska peronospora?
Kako velikansko škodo je napravila peronospora lansko leto, ve vsakdo in to bode ostalo našim vinogradnikom še dolgo v spominu. Čeravno je oviralo lani neugodno vreme, da se niso mogli naši vinorejci tako uspešno obraniti te bolezni kakor drugekrati, se vendar ne da tajiti, da je bilo mogoče rešiti mnogo s pravočasno in pravilno zvršenim škropljenjem. Da je ta trditev istinita, so nam dokazali tisti redki, pravočasno in pravilno škropljeni vinogradi, ki so tu in tam v sredi med opustošenimi ostali lepo zeleni in še precej povoljno obloženi z grozdjem do jeseni.
Nemožnost prodaje vin in padanje vinskih cen v zadnjih letih so povzročile veliko pomanjkanje denarja in nekako splošno brezupnost na boljše čase. Posledica temu je bila, da se vinogradi niso več tako natančno obdelovali, kakor preje; marsikatero neobhodno potrebno delo se je ali opustilo ali pa opravilo površno. Da se pa tudi iz dozdevne varčnosti izvirajoča površnost v boju proti peronospori kruto maščuje, je lani bridko občutil marsikdo.
Lansko leto je tudi izučilo temeljito tiste, ki so trobili v svet, da peronospora sploh pojema in da ni treba več škropiti.
Ne zanašajmo se torej in bodimo oprezni ter škropimo pravočasno, da lahko galica prepreči kaljepje peronospornih trosov, kajti ta bolezen se da s pravočasnim škropljenjem preprečiti, nikdar pa ne odstraniti, če se je že naselila; ako bo vreme letos za razvoj te bolezni tako ugodno, kakor je bilo lani, tedaj se je bati, da bode še huje nastopila kakor lansko leto, ako se ji pravočasno ne postavimo v bran.
Eden glavnih pogojev za dobro delo je poleg dobre volje tudi dobro orodje. Vsak vinogradnik si mora pravočasno preskrbeti potrebno število fino delujočih škropilnic in primerno množino galice. Kateri zadnji trenutek teka okoli sosedov za škropilnicami in za galico, ta lahko doživi neprijetno razočaranje, kajti izkušnja uči, da zadostuje samo pol dneva zamuditi in trgatev se zmanjša za polovico in več. O tem smo se lahko prepričali tudi lani.
Pri nakupu škropilnic ni vedno gledati na ceno. Blago, ki je po ceni, je v mnogih slučajih za nič in je tedaj prav drago. Izvrstna škropilnica je Vermorelova škropilnica, imenovana „Eclair", ki sicer stane okoli 40 K, pa trpi mnogo let in če se tekom let kateri del škropilnice izrabi, ga je mogoče tudi črez leta naročiti in nadomestiti, ne da bi se nosila škropilnica kam v popravek. Popravi si jo torej lahko vsaki sam.
Kar se tiče bakrene galično-apnene raztopine je še v mnogih slučajih videti, da se ne pripravlja s potrebno pazljivostjo. Navadno vzamejo naši vinogradniki preveč apna; tu in tam tudi premalo bakrene galice. Niti to, niti ono ni umestno. Če je preveč apna, se učinek galice zmanjša; taka preveč apnena zmes tudi rada razpoka in se odlušči, ko postane suha in odpade. Sveže ugašeno, mastno apno, brez zrnastih primeskov je najboljše. Koliko je primešati raztopljenega apna, se naj določa s fenolftaleinpopiijem, katerega je dobiti po ceni pri deželnih kmetijsko-kemijskih preskušališčih v Mariboru ali v Gradcu in bi si ga naj nabavile vse trgovine na deželi. Ta popir, ki je bel, je pri dolivanju apnene vode večkrat potakniti v mešanico, katero pa je vedno preje dobro pomešati; ko postane popir rdeč, je apna dovolj. Navadno se rabi približno ista teža apna, kakor galice.
Bakrene galice zadostuje navadno 1 kg na 100 2 vode. Nekateri vinogradniki so lansko leto rabili slabejše raztopine z ozirom na to, da so v prejšnjih letih imeli dobre uspehe tudi, ako so vzeli manj kakor 1 % bakrene galice. Lanska izkušnja je pa pokazala, da je v mokrotnih letih preje umestno rabiti več kakor pa manj nego 1 kg bakrene galice na 100 i vode. V letih s takšnim vremenom, kakoršno je bilo lani, ko je dež itak vsak dan razredčil in izpiral galično raztopino, naj se vzame raje 1 % do 2 kg galice na 100 2 vode, pod 1 kg pa sploh nikdar ne. Če
so stroški tudi večji, je vendar obramba sigur-nejša; seveda bi bila zopet nepotrebna potrata, ako bi pri vremenu, kakoršno je bilo n. pr. leta 1908, jemali več ko enoodstotne raztopine.
Čim preje nastane vlažnotoplo vreme, tem preje se je bati peronospore in tem preje je treba škropiti. Prvo škropljenje je najvažnejše, ker bolezen kaj rada napade nežno mladje in če je enkrat vkoreninjena, tedaj se škoda že ne da več odvrniti. Prvič bo torej škropiti, ko so poganjki 10 do 20 cm dolgi, drugič kakih 8 do 14 dni po prvem in tretjič, ko je trs odcvel. Škropimo pa lahko brez vsakega pomisleka tudi med cvetenjem, ako se nam zdi potrebno, ker škropljenje cvetju ne škoduje. Nadaljnje škropljenje jo odvisno od vremena. Cim vlažnejše je vreme, tem večkrat je treba škropiti in sicer tolikokrat, da so zavarovani vsi prirastki. Sploh se je ravnati pri -vseh škropljenjih po vremenu. Bolj suho je, tem večji so lahko presledki med posameznim škropljenjem in več je vlažnotoplega vremena, tem bolj pogosto bo treba škropiti.
Ko pride čas škropljenja, je pustiti vse drugo delo, kajti, da se nikjer zamuda tako bridko ne maščuje, kakor pri škropljenju, se je izkazalo lani več ko dovolj.
Eni so zamudili prvo, drugi drugo, zopet drugi tretje škropljenje. Največjo napako pa so naredili tisti, ki so škropljenje sploh opustili, kakor hitro so videli, da ne bo nič trgatve. V tako zapuščenih vinogradih ni mogel les dozoreti, se je posušil že v jeseni ali pa je pozneje pozebel vkljub še precej ugodni zimi in sicer tako, da ni le bilo mogoče niti kratkih reznikov narezati, ampak, da je mnogo trsov sploh popolnoma odmrlo.
Posebna brezupnost se je lotila vinogradnikov tam, kjer so imeli še povrh točo. Vedno se povdarja, da je po toči takoj škropiti, a se vendar zgodi to le v redkih slučajih. Da posledice ne izostanejo, se je pokazalo tudi letos pri rezatvi.
Lansko leto je tudi mnogi zamudil škropiti, ker ni imel povezano mladje ali pa, ker je čakal lepšega vremena. Ne eno, ne drugo ne velja, škropiti se mora pravočasno * in če tudi ni povezano ali če malo rosi; toliko galice ostane vedno na listju, da zabrani za prvo silo obolenje in ko nastane lepo vreme, je škropljenje ponoviti tam, kjer se čuti potreba; škoda pa, ki jo naredimo v nepovezanem vinogradu s škropljenjem na ta način, da mogoče polomimo tu in tam kako mladiko, ni daleko tako velika, kakor lahko nastane, ako odlagamo škropljenje samo zaradi tega, ker še nismo povezali.
Škropiti je vedno tako, da so vsi deli trsa prav fino zadeti, posebno pri drugem in tretjem škropljenju je paziti na to, da so grozdi temeljito oprašeni. Le površnemu delu je pripisovati, če listje sicer zdravo ostane, grozdje pa zboli.
Da je škropljenje uspešnejše in cenejše, če je trsje pravilno opleto, to se pravi, če so odstranjene vse nepotrebne mladike, se samo ob sebi umeje.
Če tudi je peronospora naredila že več gorja, kakor kateri koli drugi trsni škodljivec, je še vendar mnogi ne poznajo, čeravno je prilike dovolj se o tej bolezni natančno poučiti. Nekateri jo zamenjajo z boleznijo, ki jo povzroča trsna pršica. Lise, ki jih povzroča ta pršica, so vedno okrogle in le prvi čas bele, potem pa rdečkaste. Glavna razlika pa je, da se tu listje na zgornji strani lista nad lisami zmehurči, pri peronospori ostane pa gladko, pač pa so po peronospori zboleli deli lista Spodaj belkasti na zgornji strani sprva rumenkasti) pozneje rjavkasti, se Sčasoma posuše in odpadejo.
Ko je lani začela peronospora napadati grozdje, so jo neki zamenjali s plesnobo in so pričeli žveplati, namesto, da bi s hitrim škropljenjem skušali rešiti to, kar je bilo še zdravega. Plesnivost grozdja se vendar močno razlikuje od peronospore. Plesnivo grozdje je kakor bi bilo s pepelom potrošeno, med tem, ko se peronospora javi na grozdju sprva v obliki jako majcenih, čisto belih izrastkov, glivic, ki pa hitro zginejo s površja; bolezen se vglobi v notranje dele jagod, katere postanejo temnorjave in če jih prerežemo, vidimo, da so tudi znotraj rjave; po plesnobi obolele jagode pa ostanejo znotraj zelene, ker se plesen naseli le zunaj na kožici jagod.
Bolezen prav spoznati pa je prvi pogoj za uspešno obrambo.
Ptuj, v aprilu 1911.	Zupanc.
Kmetje, sadite turško repico ali topinambur!
Spisal Janko Žunkovič, nadučitelj in posestnik pri Sv. Marjeti niže Ptuja.
Ali vam je znana turška repica ali topinambur? — Menda še ne, vsaj povsod ne!
S sledečimi vrsticami hočem torej naše kme-tovavce seznaniti s tem kmetijskim pridelkom, ki se mi je v teku dveh let prav priljubil.
Na svojem posestvu imam kos zemlje, ki je v taki meri prodnat in nerodoviten, da ni za nobeno rabo. Nič noče rasti v tej zemlji. Večkrat sem premišljeval, kaj bi posadil, oziroma posejal na ta kos.
Pa mi pride na misel, da je turška repica (topinambur) zadovoljna z vsako, še tako nerodovitno zemljo. V spomladi leta 1909 naročim torej 5 kg topinamburjevih gomoljev ter jih posadim na 10 »t2 velik kos te prodnate prsti. Za nadaljnja dela se nisem prav nič brigal in sem prepustil ta kos zemlje popolnoma svoji usodi. Še pozno v jeseni, ko so se enake okopavine, kakor krompir, repa, korenje i. t. d. spravljale v shrambe, se nisem zmislil na ta pridelek. Še le v spomladi leta 1910 me je sila prignala do tega, da sem šel gledat, kaj sem pridelal. Svinje so mi bile že namreč povžile ves krompir in skorej bi jih že bil moral pričeti vaditi stradanja. Vzamem torej motiko in grem nad topinambur, akoravno nisem imel nikakoršnega upanja. Ali glejte čudo!
Na 10 wi2 velikem kosu zemlje, kjer sem bil posadil 5 kg topinamburjevih gomoljev, sem nakopal poldrugi mernik turške repice.
Zemljo, kjer sem izkopal to prirodnino, sem nekoliko z grabljami poravnal in jo prepustil vse leto svoji usodi. In glejte! Rastlinice so pognale veliko gosteje nego v pretečenem letu in dne 16. marca tekočega leta, (bil je ravno četrtek — za me šole prost dan), sem nakopal na tem majhnem kosu, akoravno nisem sadil, ne okapal, ne obsipaval, 2 ‘/a mernika, oziroma 160 kg topinamburja.
Iz tega svojega poskusa sem torej dognal, da povrne vsak mernik posajene turške repice Približno 10—30 mernikov in prišel sem do zaključka, da bi bilo pridelovanje te prirodnine prav umestno v krajih, kjer imajo za druge pridelke nerabno in nerodovitno zemljo, pa je vsled manjkajočega gnoja ni mogoče izboljšati.
Turška repica (topinambur) je podobna našemu krompirju, samo njen okus je veliko slajši. Svinje jo žro, bodisi kuhano ali surovo, zelo rade in je torej ta piča prav dober nadomestek našega krompirja in repe. Ker pa tudi goveja živina prav hlastno uživa ta pridelek, rastlina sama pa je neobčutljiva proti suši in vsem drugim vremenskim nezgodam, je pač očividno, da bi se s pridelovanjem topinamburja prišlo v prvi vrsti na pomoč našim živinorejcem v sušnih letih in v krajih, kjer primanjkuje travnikov.
Zelo pripravna bi bila ta piča za krave molznice. Tudi sveže liste te rastline goveja živina prav rada uživa. Zelo debela, močna, 2—3 m dolga, ravna, solnčničinim zelo slična stebla se lahko porabijo za obvezovanje mladih drevesnih debel proti zajčjemu zobu ter dajejo prav dobro kurivo.
Radi naštetih ugodnosti in ker ta rastlina ne zahteva niti najmanjših stroškov, nikakoršnega obdelovanja in truda in ker nam njenih gomoljev ni treba pozimi shranjevati v kleti, temveč jih smelo brez vsake škode puščamo črez zimo v zemlji, bi pač bilo odveč, ako bi to rastlino še moral priporočati. Omenim le, da sem jo že razpečal med razne kmete na Polenšaku in slišal sem, da so povsod prav zadovoljni s to prirodnino.
Predragi kmetovavci! Prav na kratko sem vam razložil, kako primerno, kako koristno in plodonosno bi bilo pridelovanje te po mojem Mnenju velevažne rastlinice za našo svinjerejo in živinorejo. Poročal sem vam tukaj le, kar sem sam poskusil, o čemer sem se sam osebno prepričal.
Nikakor pa nočem siliti s tem v ospredje, ampak prepustim celo stvar vam kmetovavcem, da se o tem sami prepričate.
Zdaj je čas sajenja! Poskusite, ter poročajte!
Naprava za zračenje hlevov.
Kdor ve, kako škodljiv je pokvarjen zrak in kako zelo škodi prepih zdravju in dobremu razvoju m uspevanju živine, kdor nadalje po izkušnji Pozna slabe posledice in postranske neprijetne
prikazni mokrote po stenah in stropih in ve, koliko škoduje živini, ta bo brez dvoma znal primerno oceniti vrednost dobre ventilacije.];
Slika 1
Slika S
Slika 4
Dobra ventilacija je tam, kjer ima živina vedno dovolj zdravega svežega zraka na razpolago. Dognalo se je znanstveno, da potrebuje razna živina sledeče množine svežega zraka vsako uro:
.	*1vft	Na uro in rep potrebna
Živina	1	,	množina svežega zraka
v *9	v m»
Konji. .	.	—	40—50
Biki in voli .	700—1000	70—100
Krave .	.	700—500	70-50
Mlajina . .	500-400	50—40
	300-400	36—40
11 • •	200—300	24—36
11	100 — 200	12—24
11 *	70—100	8—12
11	pod 70	9
Tudi toplota hleva je zelo važna.
V	nekem hlevu v Frankfurtu ob Majnu se je skušala s poskusom dognati vjrednost novo uvedene dobre ventilacije. Pokazalo se je, da je vsled ventilacije same — krma in druga oskrba je ostala kakor poprej — dajala vsaka glava živine na leto 483 l mleka več ko prej, ko ni bilo ventilacije.
V	vojaških krogih so ugodni rezultati, ki so se dosegli s tem, da so se na zrači?;ke nastavila dobra sesala, povzročili sklep, da se odslej sploh ne smejo več staviti nobeni artilerijski, kavalerijski ali enaki hlevi brez predpisane moderne ventilacijske naprave. Pri tem pa se vedno bolj rabi Johnovo sesalo (slika 1). Slike 2 do 4 kažejo nekatere načine izvršitve, ki se lahko prilagodijo in spremenijo po vsakem danem položaju.
Ventilacijske naprave za novo artilerijsko kasarno v Dunajskem Novem mestu z 51 garniturami in kavalerijsko kasarno v Radgoni z 41 garniturami je izvršila špecijalna tovarna za zdravstvenotehnične naprave J. A. John, akcijska družba na Dunaju, IV., Frankenberggasse 4/158.
Torej je tudi v interesu vsakega praktičnega kmetovavca, da zaprosi pri stavljenju novih hlevov načrt ventilacijske naprave in da pri že stoječih hlevih poskrbi, da se naknadno uvedejo izborna Johnova zračilna sesala. Take stvari pa morajo projektirati, izračuniti in izvršiti zanesljive moči, ki jih imajo na razpolago le špecijalne firme. Firma J. A. John, ki je po svojih nastavkih na dimnike znana po celem svetu, izvršuje in stavi že nad 15 let zračnike kot znamenito špecijaliteto. Drage volje izdela načrte in proračune za kompletne zračilne naprave in vsi zanimanci se lahko nanjo z zaupanjem obrnejo.
Rjavi hrošči so tu!
Kakor je znano, bo letos zelo mnogo rjavih hroščev, prvi so se že pokazali in vsak dan jih je več. Zato je pač čas in potreba, da se jim postavimo v bran. Nepotrebno je, da bi govorili še kaj več o škodljivosti teh hroščev. Saj je to že vsakemu šolarčku znano, ki pozna škodo, ki jo dela rjavi hrošč v zraku in kot ogrc še pod zemljo. Tukaj hočemo opozoriti samo na škodo v zadnjem času. Vsi vinogradniki se še dobro spominjajo, koliko škode so naredili ogrci v vinogradih leta 1909, posebno v mladih nasadih. Vsak kmetovavec se še dobro spominja, koliko
škode so naredili po njivah in travnikih. Zato se vzdignimo sedaj v boj proti njim in jih pridno pokončujmo. Najboljše je, če pogrnemo zgodaj zjutraj pod hrasti, bukvami in kostanji, kakor tudi pod gruškami, črešnjami, slivami in orehi prte, na katere stresemo hrošče. S prtov jih vsipljemo v kako posodo in tam zalijemo s kropom. S tem je glavno delo opravljeno. Žalibog, da je sedaj, ko je povsodi toliko dela, malo časa za to delo. Vendar pa nam pri tem lahko uspešno pomagajo naši otroci, ki za težje delo niso. Šolske oblasti jih naj na to delo opozarjajo in pozivajo k njemu, kar so že tolikokrat storile in nam s tem izdatno pomogle. Mogoče se da s šolo predpoldne pričeti za eno uro pozneje, kakor lani, ko smo morali zatirati gosenice. Ker nam primanjkuje delavskih moči, bi nam bilo s tem mnogo pomagano. Tudi bi bila velika pomoč, če bi se od okrajev in občin dala za to mala odškodnina na razpolago; ta žrtev bi na vsak način prinesla dobiček. Če bodo vsi merodajni čmitelji sodelovali, bomo proti temu nevarnemu škodljivcu lahko marsikaj opravili in počasi menda dosegli one dežele, v katerih je rjavi hrošč prava redkost.
H koncu še omenim, da so rjavi hrošči — v zmerni in ne preveliki množini — dobra krma za perutnino; s kropom politi se dado dobro porabiti za kompost.	G.
Obramba pred pomladanskim mrazom.
Previdnost, pravijo, je mati razumnosti in ker visi letošnji pridelek vinogradov še takorekoč v zraku, je treba vedno misliti na pripomočke, s katerimi je mogoče odvrniti ali vsaj deloma ublažiti kako pretečo nevarnost. Ne vemo še, kaj nas čaka glede pomladanskega mraza. Ena mrzla noč nam lahko vzame ves up na dobro trgatev. To škodo’ pa je mogoče odvrniti v nekih slučajih z izdatnem kajenjem. Treba je seveda, da se splošno istočasno kuri, oziroma kadi; uspešno je torej le skupno postopanje.
Preti mraz ali ne, se da določiti po solnčnem zahodu z nalašč v ta namen narejenimi toplomeri, katere prodaja Jožef Jaborka (Dunaj IV. Freihaus). Ta toplomer je obesiti pod vinogradom na prostem pol metra od zemlje.
V ptujskem okraju bode dalo oskrbništvo posestev štajerske hranilnice radi mraza opazovati pri njemu podrejenih vinogradih. V slučaju, da se je bati mraza, ustreli opazovavec ob pol osmih zvečer enkrat, če pa kaže toplomer siguren mraz, ustreli v istem času dvakrat. Ako se čujeta eden ali dva strela zvečer, tedaj naj bodo vinogradniki pripravljeni za kurjatev in kedaj je treba s to pričeti, naznani trikratni strel po noči.
Kuriti je najbolje s takimi stvarmi, ki dado veliko vlažnega dima, kakor n. pr. mokrotno listje in rožje, grmovje, plevel, zeleno vejevje i. t. d. Za podkuriti je pa treba seveda tudi nekaj suhljadi. Vse to je že preje nagromaditi v malih kupčkih okoli vinograda. Kuriti je do solnčnega vzhoda, preneha se lahko le, če prične veter pihljati ali če se nebo pooblači, kajti tedaj je nevarnost mraza minula. Čeravno ne pomaga kajenje v vsakem slučaju (tako n. pr. ne, če se ozračje ohladi na tri ali več stopinj pod ničlo), bi vendar kazalo organizirati vsepovsod take skupne obrambe proti mrazu. S tem bi si prihranili očitanje, da nismo storili vse, kar je bilo v naši moči, za odvrnitev preteče škode.
Ptuj, v aprilu 1911.	Zupanc.
Zborovanja podružnic.
= Sv. Lenart v Slov. gor. Kmetijska podružnica pri Sv. Lenartu v Slov. gor. priredi pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah v nedeljo dne 14. maja 1911 popoldne po večernicah v šolskih prostorih poučno zborovanje, na katerem bo govoril deželni potovalni učitelj gosp. Al. Pirstinger o sadjereji in vinoreji. K mnogobrojni udeležbi se vabijo vsi udje in prijatelji kmečkega stanu. Posestniki vinogradov naj tudi svoje viničarje pošljejo na to predavanje, da se tudi oni kaj koristnega naučč.	Odbor.
Vičanci pri Veliki Nedelji. Velikonede(jska kmetijska podružnica priredi velik kmetsko-gospo-darski shod due 21. maja t. 1. ob 2. uri popoldan na vzornem posestvu gosp. Škerleca v Vičancih, ter vabi spodnještajerske zemljiške posestnike, da se tega shoda udeležijo. Govorilo bode več strokovnjakov in sicer o načinu, kako in s katerimi sredstvi
je mogoče kmetovavcu svoje pridelke pomnožiti. O raznih gospodarskih novostih, ki se dandanes kmetu ponujajo, ter o sadjereji, oziroma napravi drevesnic,
0	poljski setvi s strojem, o napravi novih brežnih travnikov in napravi malih novih travnikov na prej neproduktivni zemlji. Na razgovor pride umetno gnojenje in se bodo razkazala razna gospodarska orodja, ter se poučevalo o deteljni setvi po najnovejšem načinu in kako je treba zemljo izkoristiti do zadnjega ara. Vičanski Škerlec bode vse temeljito natanko razkazal, ter razložil, zakaj mora biti ravno tako in ne drugače urejeno, ter se lahko vsak zboro-vavec z lastnimi očmi o tozadevnih uspehih in o marsikaterem poskusu prepriča.
Senj or, stotnik v p., podružničin načelnik.
= Kozje. Kozjanska kmetijska podružnica priredi v četrtek dne 25. maja t. 1. dve poučni zborovanji in sicer po sveti maši v Olimju, ob 3. uri popoldne pa na Virštai\ju. Pri obeh bo predaval kmetijski potovalni učitelj gospod Goričan. K prav obilni udeležbi vabi	Odbor.
Ormož. Tukajšnja podružnica c. k. kmetijske družbe bo priredila v četrtek 25. maja ob 2. uri popoldne v gostilni gospe Helene Otorepec v Fran-kovcih poučno zborovanje, na katerem bo govoril gospod deželni nadzornik za živinorejo Martin J e-
1	o v š e k. Člani in drugi kmetovavci so uljudno vabljeni, da se tega zborovanja polnoštevilno udeležijo.
Martin Ivanuša,	Anton P or ek ar,
načelnik.	zapisnikar.
= Ptuj. Kmetijska podružnica za ptujsko okolico naznanja tem potom svojim članom, da priredi dne 21. maja gospodarski izlet ob vsakemu vremenu k deželni kmetijski šoli v Št. Juriju ob južni železnici. Voznina tja in nazaj stane 4 K 60 h. Zbirali se bodemo ob 7. uri zjutraj pri kolodvoru v Ptuju; nazaj v Ptuj se vrnemo zvečer ob 9. uri. Želi se, da vsaki, kateri se hoče tega izleta udeležiti, to sporoči našemu načelniku gospodu Zupančiču. — Ob enem javimo, da bode c. k. kmetijska družba izdala za leto 1912 koledar gospodarske in za gospodarje potrebne vsebine. Koledar bode stal 2 K. Naročila sprejemata načelnik in tajnik proti takojšnjemu vplačilu naročnine.	Odbor.
Iz podružnic.
- Hlaponci pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. Dne 15. februarja 1.1. smo se udeležili v obilnem številu važnega gospodarskega shoda pri veleposestniku in občinskemu predstojniku gosp. Šeguli v Hlaponcih, na katerem je daleč na okrog dobro poznani in za kmetski napredek vneti deželni živinorejski nadzornik gosp. Jelovšek prav poljudno predaval o svinjereji, ter nam natanko razkazal na novo postavljen Šegulov svinjak. Gosp. Jelovšek nam raztolmači, zakaj morajo biti hlevi urejeni ravno tako in ne drugače. Ob tej priliki nam gosp. živinorejski nadzornik Jelovšek razkaže tudi brzoparilnik „Alfa11, ki ga je gosp. Šegula prejšnjo jesen naročil, ter nam ga prav toplo priporoča, meneč, da je kuhanje v navadnih kotlih potrata drv in kuga za sviiye. Po tem zanimivem in koristnem zborovanju nas povabi gosp. Šegula v hišo; obed je bil že pripravljen; dobro je teknila po precej dolgem zborovanju svinjetina, ki je v omenjenih hlevih rastla; ravno tako se prileže dobra vinska kapljica, s katero sta nas počastila gosp. Šegula in njegova vzorno pridna žena. Omeniti moram, da smo na ta shod prišli od vseh vetrov: iz murskega polja, iz središke pokrajine, od Velike Nedelje, iz Luč v Solčavskih planinah, iz Ljutomera, iz Petrovč v Savinjski dolini, od Sv. Jakoba v Slov. gor., iz raznih ptujskih pokrajin, Sv. lija v Šaleški dolini in še od drugod. Tudi v hiši nam je gosp. Jelovšek povedal marsikaj poučljivega o živinoreji. Za tem se oglasi še k besedi najstarejši izmed zborovavcev, gosp. Franc Pevec, veleposestnik od Sv. Tomaža pri Ormožu, ki je v priznan-jajočih besedah orisal delovanje gosp. Jelovšeka v prid slovenskemu kmetu. Končno nastopi vzoren kmetovavec gosp. vičanski Škerlec od Velike Nedelje, ter nam v jedrnatih in poljudnih besedah polaga na srce, da nam je sveta dolžnost pripraviti si dovolj in dobre krme, predno se lotimo stavbe novih in vzornih hlevov, da si vzgojimo ali nabavimo boljšo živinsko pasmo; kako si naj naše malovredne travnike zboljšamo, oziroma prenovimo; na to zaključi zborovanje s sledečimi besedami:	„Vse, kar smo
danes slišali, učimo i druge, storimo sebi in svoji živini v korist, drugim v vzgled in v spomin današnjemu dnevu. “	Škerlec.
= Kozje. Kozjanska kmetijska podružnica je priredila v nedeljo dne 23. aprila v Lesičnem poučno
zborovanje, kojega se je udeležilo nad 100 zborovavcev, izvečine kmetovavcev iz župnij Pilštanj, Pre-vorje in Zagorje. Podružničin tajnik pozdravi mesto zadržanega gospoda načelnika navzoče, izražajoč veselje na tako obilnej udeležbi. Po kratkem poročilu o dosedanjem delovanju odbora v tekočem letu povzame besedo kmetijski potovalni učitelj gospod Goričan, ki se dotakne v svojem prav zanimivem in poljudnem govoru najvažnejšega iz sadjarstva in vinoreje. Med ostalim omenja, katere vrste jabolk in hrušek so za naše lege posebno priporočljive in izraža željo, naj bi se tukajšnji kmetovavci z vso vnemo oprijeli sadjarstva, te prekoristne panoge kmetijstva. Po končanem govoru pokaže v sadovnjaku praktično, kako se mora sadno drevje obrezovati, oziroma trebiti. Hvala mu za trud. Končno je pripomniti, da je zanimanje za podružnico vedno večje; dokaz temu dejstvo, da je tudi tokrat pristopilo nekaj novih udov. Prav tako, kajti čim več nas bo,
tem lepši bodo uspehi.
znamenja „pravega : Francka
„kavni mlinček.”
Pred zmotljivo-»ličnim i zavoji drugih tovaren se varuj vsaka gospodinja!	475/10—4
Uradno*
Bazglas.
Na deželni sadjerejski invinorejski šoli v Mariboru se bo v času od 8. do 13. maja vršil
tečaj o pridelovanju krme
na katerem se bo vse potrebno iz te stroke učilo teoretično in praktično. Število udeležencev je lahko 20. Po razmerju sredstev lahko dobe udeleženci podpore v znesku na dan 2 K. Da p i jih lahko dobijo, morajo izrečno navesti in si dati potrditi od županstva, da so ali:
1.	sami revni posestniki,
2.	sini, oziroma posli revnih posestnikov.
To potrdilo se mora obenem z navedbo starosti priložiti že prijavi na tečaj. Udeleženci, ki podpore ne potrebujejo, morajo v prijavi to izrečno navesti. Učni jezik je nemški. Tečaj obsega vsak dan 3 ure teoretičnega pouka in 2 uri praktičnega razkazovanja.
Sočasno se vrši od 8. do 10. maja inkl. tečaj
o pridelovanju zelenjadi
na katerem se bo poučevalo teoretično in praktično pridelovanje in raba zelenjave. Pouk in razkazovanja se vrše od 9. do 11. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne. Število udeležencev lahko znaša 30. Učnina so ne zahteva. Tega tečaja se lahko poleg mož udeležijo tudi žene in dekleta. Prijave na oba tečaja se morajo do 1. maja poslati podpisanemu vodstvu.
Ravnateljstvo deželne sadjerejske in vinorejske šole v Mariboru.
, 11.086
Stv’ 1171446 ■FtfisGpi«.
Na deželni poljedelski šoli v Št. Juriju ob juž. žel* se prosto mesto vrtnarja takoj provizorično zasede.
S tem mestom je v zvezi naslednja plača:
1. Letna plača 1200 K, po petletni zadovoljivi službi 1660 K.
2. Stanovanje, kurjava in razsvečava v znesku 200 K.
Po desetletni, popolnoma zanesljivi službi so lahho vrtnar definitivno nastavi in se mu provizorična služba zaračuna v penzijo.
Prošnjiki morajo biti popolnoma zmožni obeh deželnih jezikov in vposlati svoje prošnje z dokazili o svoji strokovni izobrazbi, praktični vporabi in osebnih razmerah najkesneje do 10. maja t. 1. ravnateljstvu deželne poljedelske šole pri Št. Juriju ob juž. žel.
V Gradcu, 7. aprila 1911.
Od štajerskega deželnega odbora.
Agrarski uradni dnevi.
C. k. krajni komisar za agrarske operacije Sima-G a 11 v Mariboru prične s prireditvijo agrarskih uradnih dni. To uradovanje se vrši ob sodelovanju agrarskega in kolikor mogoče tudi planinskega nadzornika (inšpektorja) ter ima namen, poljedelskim strankam dati ugodno priložnost, da pridejo v dotiko z agrarskimi oblastmi. Na podlagi novih štajerskih agrarskih zakonov (delitev skupnih zemljišč in ureditev zadevnih užitnih in upravnih pravic, zložba poljedelskih zemljišč, varstvo planin ter pospešitev planšarstva) se bodo rešila popraševanja, sprejemale se bodo vloge, o kojih sebode obravnavalo, dajala se bodo pojasnila in nasveti.
Prvi uradni dnevi (z začetkom ob 8. uri dopoldne) se vrše v gornjegrajskem okraju, in sicer dne 2. maja v Gornjem Gradu (pisarna okrajnega odbora), 3. maja na Ljubnem (občinska pisarna) in 4. maja v Lučah (občinska pisarna).
Tržna poročila.
Graško tržno poročilo.
Sejem s krmo in slamo od 17. aprila do 23. aprila 1911. Pripeljalo Be je 40 vozov g 315 metrskimi stoti sena in 24 vozov s 176 metrskimi stoti slame, in je bil slabše obiskan ko pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Seno, kislo 5 20 od K do K 7.—, sladko od K 5.— do K 6.90; ržena slama od K 4.60 do K 5.60 ; pšenična slama od K 4.50 do K 5.40, ječmena slama od K —.— do K -.—; ovsena 3lama od K do K ; ježna slama od K — do K-.—.
Sejem z rogato živino dne 27. aprila 1911. Prignalo se je 198 volov, 112 bikov, 168 krav, 7 živih tele, in — konj pripeljalo se je — mrtvih telet, — svinj, — drobnic.
Izvoz na Nižje Avstrijsko: —volov,— bikov,
-	krav, — telet; na Gornje Štajersko: 3d volov ,
21 bikov, 12 krav, - telet; Predarlberško: 9 volov, 2 bika, - krav, — telet; v Nemčijo:
-	volov, — bikov, — krav, — telet; Moravsko:
-	volov, — bikov, —krav, — telet; v Švico:
-	volov, —	bikov, —	krav, —	telet; Solnograd:
-	volov, -	bikov,	—	krav, —	telet; na Češko:
-	volov, — bikov, — krav, — telet; v Trst:
-	voli, — bikov, 90 krav, — telet; Kranjsko:
10 volov, 1 bik, 1 krava, — telet.
Cena je bila za 100 kilogramov žive teže. Klavni voli,	tolsti	od	K 96,—	do K 106.— (izjemoma K	108.—),	poltolsti	od K 84.— do
K 94.—, suhi od K 76.— do K 82.— ; voli za pitanje od K —.— do K —.— ; klavne krave, tolste od K 72.— do K 84.—, poltolste od K 58.— do K 70. — , suhe od K 52.— do K 58.— ; biki od K 78.— do K 92.—; dojne krave do 4. teleta od K —.— do K —.—; črez 4. tele od K —.— do K —.—; breje od K —.— do K —.—; mlada živina od K 78. — do K 92.—.
Sejem klavne živine dne 28. aprila 1911. Zaklana živina:	765 telet, 2421	{
svinj, 62 komadov drobnice.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1.26 do K 1.40 ; teleta la (izjemna cena) od K 1.42 do K 1.54; nemške mesne svinje od K do K -.— ; nemške pitanske svinje od K 1.28 do K 1. 38; ogrske pitanske svinje la od K 1.50 do K 1.54; ogrske pitanske svinje Ila od K 1.34 do K 1.40; mesne svinje od K 1.28 do do 1.42; bošnjaške pitanske svinje, debele, od K -.— do K -.—; bošnjaške pitanske svinje; suhe od K — do K -.—; ovce od K —.80 do K 1.— ; kozlički in jagnjeta od K 7.— do K 10.—. Cene gredo nazaj.
Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske.______________________
Mesto	a	Pšenica j		S		C 1 H	a 3	Oves		i 5		O 00 O £	
		K	V	\K	v	K	1 V	K	V	K	1 »	1«	•
Celje ..	50	12	_J	9	50	9	50	10	—	8		u	—
Ormož	50	11	—1	10	—	9	—	9	50	7	50	to	
Gradec	50	13	75	10	26	9		10	92	7	63	8	50
Ljubno	50	12	50	9	25	9	—	10	—	7	50	—	—
Maribor	50	11	50	9	—	9	—	9	75	8	—	8	—
Ptuj.. .	50	11	50	8	50	11	—	12	50	8	—	8	—
Inomost,	50	—	—	—	—	—	—•	—	—	—	—	—	—
Celovec .	50	11	50	9	88	—				10	33	o	—	—	—
Ljubljana Pa&f	50	11	75	8	50	8	60	9	40	7	—	9	—
reoi . . . Solnograd	50	12	— .	10		9	—	11		7	80	—	—
Dunaj	50	12	71	9	53	9	16	10	30	7	63	—	—
Line	50	—		*	—									
			3	x>		a	0 1	o a	O 'od	S D	1	JtS JS	I
Mesto			5“	35		V C0	00	d) cn	'm	■S	ao	’-h	>30
	rs												
	fad	K	V	K	V	K	1-	\K	v	i* *		I K 1	
Celje ...	50	11	50	13	~	3	—	2	25	3		2	50
Ormož	50	9	—	12		6		4	—	3		2	80
Gradec	60	10	—	7	50	2	85	2	78	255			—
Ljubno	50	—	—	18	—	4	—	3	50	3	50	3	—
Maribor	50	8	—	12	—	2	25	—	—	1 2	25	1	75
Ptuj .	50	9		12	—	3,90		3	50	3	80	2	70
Celovec .	50					—			—	J		-	—	—
(Nadaljevanje na strani 78.)
Z AD RU 'GA.
;	-v
Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem, r. z. z o. p.
Gradec, Fraiizensplatz At. 9.
I.
Ogledovanje in prodaja plemenske muro-dolske živine 2. maja 1911 v Judenburgu.
Svoje člane in vse druge zanimance opozarjamo na ogledovanje plemenske živine murodolske pasme s pravico prodaje, ki se bo vršilo 2. maja 1911 v Judenburgu na Gornjem Štajerskem in ki ga bo priredila Zveza murodolskih živinorejskih zadrug na Štajerskem v imenu naše Zveze. Kdor se zanima za podrobnosti, ta najde v nemškem glasilu kmetijske družbe, „ Landwirtschaftliche Mitteilungen" z dne 16. marca 1911 natančen vzpored in drugo.
II.
Poročila glede blagovnega prometa Zveze.
1.
Kmetijski stroji in orodja.
Svoje p. n. člane in članice uljudno opozarjamo, da lahko vsled pogodb z mnogimi velikimi tvrdkami prodajamo za znižano ceno vse vrste kmetijskih strojev, kakor: pluge, brane, mlatilnica, mline, obračala za seno, senske grablje, stroje za košnjo, trierje kakor tudi vsa druga najrazličnejša orodja in stroje za polje, travnik in vinorejo, kakor n. pr. tudi škropilnice za drevje in vinograde, žvepljavce i. t. d.
Prašanja in naročila blagovolite pravočasno poslati Zvezi gospodarskih zadrug v Gradcu.
2.
Spremenjena cena umetnih gnojil.
Cene, ki sino jih v svojem cenovniku umetnih gnojil za leto 1911 navedli pri čilskem solitru in žveplovokislem amonij aku, so od 1. aprila t. 1. pri 100 kg za 50 v višje.
3.
Dobava bakrene galice, žveplove moke in rafije.
Zveza si je kakor vsako leto tudi letos poskrbela večjo množino prima bakrene galice v vrečah po 100 Jcg brutto za netto in dvakrat rafinirane najfinejše žveplove moke v vrečah po 50 kg, kakor tudi rafije. Vse te stvari je v dovoljni meri založila in jih torej lahko, dokler bo kaj zaloge, od svojih skladišč oddaja. Cene za prodajo na drobno se na željo naznanijo.
4.
Nakup vina za deželno vzorno klet Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem.
Zveza namerava nakupiti za svojo vzorno klet večjo množino vina starih in mladih letnikov.
Za presojanje kakovosti poslanih pokušenj in določitev prave cene in vrednosti vina se bo vršila 11. in 12. majd. t. 1. seja posebne v ta namen izvoljene komisije.
Zato vabimo uljudno vse naše člane, naj nam blagovolijo poslati vzorce in ponudbe do 8. maja t. 1.
Od vsake ponujane vrste vina morata biti dve zapečateni steklenici, najmanj pol litra vsaka, dobro spravljeni v zaboju in če mogoče, opremljeni s pismeno ponudbo. Pošljejo se naj naj-kesneje do 8. maja upravi deželne vzorne kleti Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem v Eggenbergu pri Gradcu, Alte PoststraSe 152 z navedeno množino, ki je na prodaj in ceno. Pošiljatve morajo biti fran-kirane.
Steklenice s pokušnjami morajo imeti nalepljen listek, na katerem stoji ime ponujavca, vrsta, letnik in cena ponujanega vina.
Pokušnje brez takih listov se ne morejo Ocenjevati. Na željo pošljemo lesene doze s steklenicami brezplačno, da se nam lahko pošljejo Pokušnje.
Končno opozarjamo svoje člane še na to, da se pokušnje vina ne smejo pošiljati naši pi-
sarni v Gradcu (Franzensplatz 2) — ampak, take pokušnje vina, ki pridejo v Gradec, po ne kakor smo že zgoraj omenili, naravnost upravi potrebnem plačati užitninski davek, deželne vzorne kleti, ker moramo sicer za
III.
Izkaz o kontokorentnem poslovanju Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem meseca marca 1911. (Promet z denarjem in blagom).
A. Posojilnice.
	Konto		vlog		Konto kreditov			
Posojilnice	Povračila vlog		Vloge		Krediti		Povračila kreditov	
	K	v	K	v	K	v	K	v
Stanje dne 28. februarja 1911	——	___	8,503.993	26	3,378.601	63	.	___
Promet marca 1911 . . .	364.138	48	321.917	71	145.557	35	121.515	—
Skupaj . . .	364.138	48	8,825.910	97	3,524.158	98	121.515		
Proč vračila		—	—	364.138	48	121.515	—	—	—
Stanje dne 31. marca 1911	—		8,461.772	49	3,402.643	98	—	—
B. Druge kmetijske zadruge in društva.
	Konto		vlog		Konto kreditov			
Kmetske zadruge	Povračila vlog		Vloge	•	Krediti	I V |	Povračila kreditov	
	K	V	K	V	*		K	V
Stapjedne 28. februarja 1911	-	-	2.765			1,364.233	76	____	.
Promet marca 1911 . . .	312	10	265	10	11.048	80	32.057	92
Skupaj . . .	312	10	3.030	10	1,375.282	56	32.057	92
Proč vračila		—	—	312	10	32.057	92	—	—
Stanje dne 31. marca 1911	—	—	2.718	—	1,343.224	64		—
Ves promet posojilnih društev Zveze meseca marca	1911..................K	953.128-54
Ves promet ostalih gospodarskih zadrug in	društev	meseca marca 1911	. . . .	„	43.683-92
Stanje vseh vlog koncem marca 1911..............................................„	8,464.490-49
Stanje vsega kredita, „	1911 ........................................... 4,745.868 62
Uvoz blaga v marcu 1911...............•.........................................„	333.820-40
Izvoz „	„	„	1911.................................................... „	318.220-74
Skupni promet meseca marca 1911.................................................„	652.041 14
,	Število pridruženih posojilnih društev koncem marca 1911: 278.
Število ostalih pridruženih gospodarskih zadrug in društev koncem marca 1911: 78.
III.
Posredovalnica za prodajo plemenske in vprežne živine.
Pregled ponudeb in naročil.
Pozor!
Od Zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem ustanovljena posredovalnica za prodajo plemenske in rabne živine priobčuje spiske ponudeb in zahtev za plemensko in rabno živino (govedo, svinje, ovce, koze), da lahko stopijo interesenti med seboj v direktno tržno zvezo.
Niti kupec niti prodajavec nista s svojo prijavo obvezana, da bi morala živino prodati ali kupiti le s posredovanjem Zveze; to jima je popolnoma prepuščeno na prosto roko.
Delovanje posredovalnice in prejem ponudeb sta popolnoma brezplačna. Pač pa morajo vsi, ki se poslužujejo Zvezine posredovalnice, Zvezi nemudoma naznaniti, če so pripravljeno živino že prodali ali iskano kje drugje kupili.
Posredovalnica ne prevzame za pravilnost podatkov v ponudbah in glede zanesljivosti in poštenosti pozameznih strank nobene odgovornosti. Kupcem se priporoča, naj vprašajo z dopisnico, ali je živina še na prodaj, predno se peljejo k ponujavcu.
Zaradi formularjev za prijave in sploh vseh stvari, ki zadevajo označeno posredovalnico, naj se interesenti obrnejo naravnost na Zvezo gospodarskih zadrug v Gradcu, Franzensplatz 2/1.
Ponudbe:
Matija Nadler v Weblingu štv. 83, pošta Straflgang dveletno pincgavsko telico, težko 400-500 kg;
Karl EitljOrg, posestnik v Puchu pri Weizu, vzhodnještajerskegalisastega bika, 1 s/4 let starega, težkega 500 kg;
Posojilnica v Eisbachu, pošta Rein pri Gratweinu, velike množine pitane živine.
Vilhelm Dauber, po domače Golob, v Vi-liču, pošta Ernovž, 13 mladih svipj;
Franc Budna v Kališovcu štv. 5, pošta Rajhenburg, mladega sivega bika;
Franc Vozlič na Cvenu štv. 25 pri Ljutomeru, 1% letnega bika pincgavske pasme;
Anton Haberl, po domače Schwarz, v Pre-tulu, pošta Sv. Mihael nad Ljubnim, 2 šestletna, približno 13 metrskih stotov težka vola murodolske pasme, metrski stot po 96 K;
Jožef Nipič v Št. liju v Slov. gor., 2 na čas breji kravi za 900 K.
Franc Brauchart, po domače Grausbauer pri Sv. Ožbaltu nad Ivnico 6 volov za pitanje, težkih od 600 do 800 kg. Razen tega se lahko pri njem izvč še za kakih 24 volov enake teže, mešane pasme, za isti namen.
Karl Maurer, Wetzawinkel, pošta Gleis-dorf, 2 triletna vprežna vola simodolske pasme, 1300 do 1400 kg težka.
Anton Slavič v Grambach, pošta Križevci, 8 let staro kravo, kakih 500 kg težko, dobro dojnico, križanko marijadvorske in pincgavske pasme, za 460 K.
Alojz Neumeister, Kapfenstein štv. 54 pri Fehringu, okoli 2 leti staro telico, ki ima še vse mlečne zobe in tehta do 400 kg.
Louis Winter, Šmarje ob Pickelbachu, 8 let starega plemenskega merjasca, 75 kg težkega, cena 130 K za 100 kg; 6 prašičkov, 10 tednov starih, po 25 K; 5 prašičkov po 4 mesese starih,
okoli 35 kg težkih, po 55 K; vsi so yorkshirske pasme.
Jožef Mik uš v Spielfeldu štv. 27, 2 vola, 4‘/a leta stara, kakih 1450 kg težka, po 100 K za 100 kg.
Graščinska uprava Baltahof, pošta Kum-berg pri Gradcu, 6 prima pitanih krav, ki se lahko proti prejšnjemu naznanilu v hlevu ogledajo.
Hugo pl. Balt z, graščina Hollererhof pri Gratweinu, na čas brejo kravo, ki bo proti koncu maja dobila 6. tele, nad 550 kg težko; 2 molzni kravi, 450 do 550 kg težki, ena med pjima nosi šesto tele.
Franc Pečar, nadučitelj in posestnik v Rimskih toplicah, 2 pitana vola, štiriletna, zelo debela, 1350 kg težka.
Naročila:
Viktor Glaser v Rušah pri Mariboru, bike in mlajino pincgavske pasme;
Podružnica Ernovž, 3 dveletne bike muro-dolske pasme in dva enoletna bika murodolske pasme; .
Graščina Baltahof, Kumberg pri Gradcu, enoletnega bika pincgavske pasme in 10 molznih krav, že dolgo brejih s prvim do četrtim teletom, pasma katerakoli;
Jožef Ivačič, posestnik v Zagorju, pošta Pilštanj, dva lepa mlada vola, triletno brejo kravo in 2 breji murodolski telici;
Irma Trattenschek, posestnica, Kastelitz-hof, pošta Gornja Sv. Kunigunda pri Mariboru, 2 polletni marijadvorski plemenski telici;
Jožef Stoisser, Št. Andraž v Sausalu, 4 vprežne vole murodolske pasme.
Hugo pl. Baltz, graščina Hollererhof pri Gratweinu, 2 kravi z novim dojivom, le z zajamčenimi 11 l se kupita ali zamenjata za brejo kravo.
Podružnica Gleinst&tten kupi 6 do 8 molznih ali brejih krav s 3. do 4. teletom, pasma katerakoli.
Ponudba mleka:
Florijan H o h 1, posestnik v DSrflu, pošt Sv. Ropert ob Rabi, odda najmanj 100 l mleka na dan loco postaje Sv. Ropert ob Rabi. Cena za liter mleka 20 v.
Živinski sejmi v Gradcu meseca maja in junija 1911.
1. Sejmi z rogatino: 4., 11., 18. in 24. maja; 1., 8., 14., 22. in 28. junija.
1. Sejmi z malo klavno živino: 5., 12., 19. in 26. maja; 2., 9., 16., 23. in 30. junija.
3. Mesečni konjski sejmi: v četrtek 4. maja in v četrtek 1. junija.
Tržna porodila.
(Nadaljevanje.)
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvedicama (**) pomenijo letne in živinske sejme.
Dne 8. maja v Podplatu**, okr. Rogatec; na Bregu pri Ptuju**; v Brežicah**; v Polju**, okr. Kozje.
Dne 9. maja v Ljutomeru*; v Ormožu (svinjski sejem); v Rogatcu (sejem z veliko živino); v Ernovžu**, okr. Lipnica.
Dne 10. maja v mestu Mariboru*; na Ptuju
(sejem s ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Sevnici**.
Dne 11. maja na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z rogatino).
Dne 12. maja v Lembergu**, okr. Šmarje pri Jelšah; v Središču**, okr. Ormož; v Slovenjem Gradcu**; na Planini*, okr. Sevnica; v Gradcu (sejem z malo klavno živino).
Dne 13. maja v Brežicah (svinjski sejem).
Dne 15. maja na Ponikvi**, okr. Šmarje pri Jelšah; pri Arvežu (sejem z drobnico); na Obrajni**, okr. Radgona.
Dne 16. maja v Vojniku**, okr. Celje; pri Sv.Martinu**, okr. Lonč; v Št. Bju**. okr.Maribor;
v Ormožu (svinjski sejem); na Bizeljskem**, okr Brežice; v Radgoni**; v Pilštanju**, okr. Kozje
Dne 17. maja na Ptiyu (sejem s kopji, govedom in ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje;
Dne 18. maja v Gradcu (sejem z rogatino); na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem).
Dne 19. maja pri Sv. Lenartu v Slov. gor.**; v Gradcu (sejem z malo klavno živino).
Dne 20. maja v Brežicah (svinjski sejem).
Dne 22. maja v Loki**, okr. Laško; v Studenicah*, okr. Šlovenja Bistrica; v Rogatcu**; vCmureku**; v Olimjem**, okr.Koqe; v Arvežu**; v Sopoti**, okr. Brežice.
1 do Z vinarja °',ratn'*1 stro^°v na ,>r°
in HP pri mojih patentiranih
oljnih motorjih iolsoHIm tlakom »,£-
4 do 5 Dinarje« š Petrolln motorjih In lokomohllnh
: kakor 2 do : 10 HP tudi pri
stoječih motorjih.

Tovarna za motorje
J.Warchalowski
DUHAJ, lil., Poulusiosse 1.
Na tisoče motorjev v rabi. Ceniki zastonj. Ugodni pogoji za plačevnnje. Na razpolago tudi že rabljeni petrolln „J1------ motorji. ----
177-2
Proti kugi v gobcu in na parkljih
se priporoča
Matale
kot najboljše, brzo učinkujoče sredstvo, ki nima ne vonja ne postranskih škodljivih posledic. Po 48 urah začne živina zopet jesti in daje zopet navadno množino mleka. Preskušeno pri c. in k. naj višjih famil. posestvih v Holiču. 1 steklenica, ki zadostuje za 2—8 živinčeta stane K 3-60.
Glavni odpošiljatelj: Lekarnar OTON LENK v Holiču pri Hodoninu, Ogrsko. 176—6
Lekarnarja A. Thlerryja balzam
edino^pristen z zeleno nnno kot varstva nojznamko, Postavno zavarovan.
Vsako ponarejanje, posnemanje in prodaja dragega balzama z varljivimi znamkami s kazensko^zasleduje in strogo kaznuje. — Ta balzam je zanesljivo sredstvo pri vseh boleznih dihal, kašlju, hračenju, hripavosti, katarju golta, prsnih bolečinah, pljučnih boleznih, ^posebno pri influenci, boleznih v želodcu, vnetju jeter in vranice, poroaoj-kanju apetita, slabi prebavi, zapeklosti, boleh v zobeh in ustih, trganju po kosteh, opeklinah,^prišČu i. t. d. 12/2 ali 6/1 ali 1 velika specijalna steklenica K 5. — .
Lekarnarja A. Thlerryja
edino pristna
centifoli.jska maža
zanesljivo sredstvo pri ranah, oteklinah,vnet-jlh, tvorih, odstrani vse - — -■■■- — tuje stvari iz telesa in večkrat prihrani zelo holeče operacije. Pomaga celo pri zelo starih ranah i. t. d. 2 lončka staneta 8 K 80 r. Dobi se v lekarni pri angelju ▼arhu Adolfa Thlerryja v Pregradi pri Bogateu. Tudi v večini apotek, na veliko pa v trgovinah z medicinskimi drogami.	224a—19
Allein echter Balsam
tus dir Schutzangil-Appihikadii
A Thierry in Pregrada
bii Rohibch-Sauerbrunn.
Branja vreden
za vsakega, kdor ima krave, je prospekt štev. 174, ker je v njem opisan
Diabolo Separator
mnogimi priznanji! Zahtevajte ga z garancijskimi pogoji gratis in franko še danes od v ietn 1872. ustanovljene tvornice za kmetijske stroje. . i82—5
Pii. Mayfarth & Co.
MsT Dunaj, II., Taborstrasse 71. '23C! ------- Zastopniki zaželjeni. -
Dobra pitna voda podaljša življenje!
Iskanje In odpiranje vreleln, vodovode stavi pod garancijo kot ■peeijallteto:
Prva moravska tvornica za vodovode in
sesaljke
c. in k. dvorni dobavnik,
liir.-IMMin.
AnUunz,
Izborna priporočila na razpolago. - Ogled na licn mesta zelo ceno.
181—24
Oznanila v „Gospodarskem Glasniku" dosežejo pri veliki izdaji največjo razširjatev.
Plabe skušnje pri U gnojenju s kalijem
so izključene, če se dolgi zimski večeri porabijo v to, da se naredi
načrt in proračun o gnojenju.
Na to se naroči pravočasno kalij in si za-sigura popolen uspeh, kojega prinese za naše njive in travnike toliko važno kalijevo gnojilo.
Kajnit in 40%na kalijeva sol
je na prodajo pri kmetijskih zadrugah in podružnicah c. k. kmetijske družbe štajerske, kakor pri Zvezi kmetijskih zadrug na Štajerskem (Gradec, Franzensplatz št. 2) po izvirnih • cenah in pogojih kalijevega sindikata.
Pojasnila in nasvete o porabi vsakojakih umetni h gnojilih se dobč brezplačno pri g. Francu aecooo Mulecn v Ljubljani, Turjaški trg št. 8.
28—W
Cena jajGa za nasad!
Od čistopasemskih, premi-ranih kokoši in rac. Zahtevajte cenik naših opetovano premiranih, kuncev,! psov, golobov in perutnine. — Peru tninorejBki zavod ,Edel-wels‘, Valašskč Mezil-iči, Moravsko.	140—3
& etometovi mlini
so dandanes najboljši za dobivanje debele in flne melje, ker so opremljeni s Hellerjeviml umetnimi mlinskimi kameni, kojih ni treba nikdar ostriti in kojih kakovost je neprekosljiva. Priporočamo nadalje brusne kamne vsake vrste v najboljši kakovosti.
Prva tovarna za
gradnjo mlinov
umetne mlinske kamne In T Sandora pri Ceikl-Ltpl.
Komanditna družba E!. «J. Hellep.
licej« ne emetopnikl.	415b/10—24
Vijjega Štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, točenje lz ase«, šumenje po nseslh In naglahost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 krone t navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni
Apotheke „znr Sonne“. Gradec, Jakominiplatz 24-
■m 281/10—10 hhh
Urejuje Franc Holz, tajnik kmetijske družbe na Štajerskem. — Prevaja na slovensko dr. J. Glonar. — Zalaga c. kr. kmetijska družba štajerska. — Tiska „Leykam“ v Gradcu.