0 disciplinarnem zakonu na Štajerskem. Minoli deželni zbor štajerski je dne 19. julija 1902 Da predlog naučnega odseka naročil deželnemu odboru, naj v okviru in na podlagi § 54. državnega šolskega zakona preosnuje disciplinanio postopanje in disciplinarne kazni. Radi izdelanja dotičnega zakonskega načrta naj se skliče enketa, h kateri so povabiti tudi ljudski in meščanski učitelji v primeraem številu. S tem sklepom je deželui zbor uvaževal želje Stajerskega učiteljstva, da se uveljavi času primeren disciplinarni zakon, ker sploh zdaj veljavne disciplinarne določbe potrebne predruga-enja v smisla modernih procesualičnih pojmov in določeb. Ta enketa je imela v soboto dne 6. decembra 1902 svojo prvo sejo. Navzoči so bili: dr. Ko koschinegg kot predsednik, dež. šol. nadzornik W. Linhart in okr. glavar dr. Mayrhofer kot zastopnik dež. šol. sveta, grof Stiirgkh, dež. tajnika Presinge r in dr. Kaspar, okr. sol. nadzorniki prof. dr. Adamek, Banko in Dreflak, ravnatelj mešč. _ole Trunk, učitelj Otter kot izvoljen zastopnik štaj. nLehrerbunda" in nčitelj Kawan kot izvoljen zastopnik nVerbanda nem. učiteljeT". Posvetovanje glede načel za novi zakonski načrt je bilo jako živabno in je trajalo od 4. ure popoldne do 8. ure zvečer. Kakor je bilo pričakovati, niso našle vse želje uSiteljstva -odprtih ušes", vendar je mnogo izprememb ali dostavkov k obstoje-im zakonskim določbam smatrati že kot nekak uspeh. Najvažnejša točka učiteljskih zahtev, namreč izločitev političnega vedenja iz disciplinarnega postopanja — žal — je ostala v manjšini. Priznati se mora, daje stilizacija dotične točke silno težavna, ker je skoraj nemogoče za vse slučaje natančno določiti, kdaj je ueitelj izvrševal le svoje, vsakemu državljanu zajamčene pravice, ali kdaj je razvajal agitatorično delavnost, ki se ne ujema z njegovim poklicem. Ker se omenjeni zakon sklene za mnoga desetletja, bi v tem oziru želeli popolne jasnosti, zakaj v teku časa se utegnejo politične razmere za učiteljstvo tako neugodno izpremeniti, da se bodo najpoštenejši politični čini, nasprotujoči baš takrat vladajoči večini, smatrali kot z u.iteljevim poklicem neskladni, torej — kaznivi. Ker je šola in z njo učiteljstvo bilo od nekdaj preporno jabolko raznim strankam, lahko umemo, da se je učiteljstvu bati vsake izpremembe politiSnih rnnenj, saj se mnogi boje vsake nnaprednosti", drngi so pa zopet le o priliki volitev -napredni", četudi se štejejo k nemški narodni stranki. Z veseljem pozdravljamo določbo, da ima okrajni šolski svet dolžnost, da obtožencu da vpogled v vse preiskovalne akte, kar je bilo dozdaj odvisno le od naklonjenosti ali nenaklonjenosti osebe, ki je vodila disciplinarno preiskavo. Disciplinarno postopanje se bo, kolikor mogoče, skrajšalo na kratek čas izvršitve. Tudi zaslišavanje šolskih otrok, ki je bilo največ mučno in nezanesljivo, se odpravi. Želja učiteljstva, da bi se anonimne pritožbe, oziroma ovadbe vrgle v kos, ni našla milosti, ker so se merodajni gospodje izjavili; da se na takšne prito?be skoraj nikdar ne ozirajo, četudi so znani nasprotni slučaji. Le poglejmo na Goriško, Kranjsko in deloma tudi na Štajersko, kjer so dostikrat ba§ brezimne ovadbe vir strabovite gonje! Velikega pomena bo določba, da bo v disciplinarnera senatu prihodnjič sedel tudi zastopnik učiteljstva, ki se izvoli v deželni učiteljski konferenciji. Obtoženec se bo na lastno željo tudi labko pred disciplinamim senatom ustmeno zagovarjal. Določbe, ali si lahko poskrbi pravnega ali učiteljskega zastopnika, še niso sprejeli in se o isti odloči ožji, zato izvoljeni odbor. Določitev kazni sestavi tndi ožji odbor. Odtezanje starostne doklade, ki je bila kaznovanemu za vse življenje v primeru s pogreškom uprav drakonična kazen, se v smislu jasnih določeb novega zakona o plačah ne more prigoditi. V ožji odbor so bili izvoljeni: dež. Sol. nadzornik W. Linhart, okr. glavar dr.pl. Mayerbofer, deželna tajnika Presinger in dr. Kasparin učitelj Kawan. Njegova naloga je, da sestavi zakonski načrt ter se dogovori o toSkah, ki so ostale nerešene. Tako je pričakovati, da sedanji deželni zbor ugodi v veČini željam učiteljstva. Akotudi se ne bodo izpolnile vse upravičene želje —in kdaj je drevo padlo na prvi mah? — tako dobi štajersko učiteljstvo v.ndar jasnejši disciplinarni zakon. Vsak učitelj bo vsaj vedel, pri čem je. In že ta napredek je začetek boljsega. Dne 7. decembra 1902 je imela nemška narodna stranka zaupni shod, na katerem je dejal njen vodja dr. pl. Derschatta, da ima deželni zbor pred vsem uvesti moderni disciplinarni zakon za uSitelje, javno kvalifikacijo_ zastopstvo učiteljstva v deželnem zboru itd. Videli bomo, ako se nara izpolnijo omenjene naše želje in storjene obljube. Navadno je pri nas pač tako, da ostane vse samo pri besedah.