ŠTAJERSKA DOMOVINSKA
ZVEZA
(STEIRISCHER HEIMATBUND)
V PTUJSKEM OKROŽJU
VLADO HORVAT
Po okupaciji in razkosanju Kraljevine Jugo-
slavije so se Nemci odločili, da Spodnjo Šta-
jersko priključijo nemški državi. Priključitev
ni bila izvedena, pač pa je deželo do konca
vojne upravljal šef civilne uprave. Ena najvaž-
nejših nalog je bila čimprejšnje ponemčenje
Spodnje Štajerske, ki so jo zaupali novi mno-
žični politični organizaciji. Štajerski domo-
vinski zvezi (Steirischer Heimatbund-u). Poli-
tična organizacija je bila urejena po načelih
NSDAP. Predvideli so, da bo obstajala tri
leta, nato bi jo ukinili in ustanovili NSDAP.
Bila je to edina politična organizacija na
Spodnjem Štajerskem. Določili so rok za vpis
od 17.5.1941 do 25.5.1941. V tem času seje
večina nad osemnajst let starih domačinov
vpisala v vpisni seznam in dobila predložitve-
ni list za sprejem v Štajersko domovinsko zve-
zo, mladina od 14. do 18. leta pa predložitve-
ni list za sprejem v Nemško mladino. Vsak je
dobil še osebni vprašalni list, ki je poleg sploš-
nih vprašanj o prosilcu in družinskih članih
vseboval še »mali dokaz o izvoru«, to je po-
datke o starih starših. Podatki o rezultatih
vpisa so bili objavljeni v glasilu Štajerske do-
movinske zveze Befehlsblatt der Bundesfüh-
rung des Steirischen Heimatbundes in v navo-
dilih za delo - Arbeitsanweisung. V Ptujskem
okraju se je za vpis v Štajersko domovinsko
zvezo prijavilo 69.375' ljudi ali 95% prebival-
stva. Uspeh je bil tako velik zaradi močne na-
cistične propagande in tudi zaradi grožnje, da
bo vsakdo, ki se ne bo vpisal, izseljen.
V juliju 1941 je v vsako organizacijsko eno-
to Štajerske domovinske zveze prišla sprejem-
na komisija, ki je izvedla rasni in nacionalno-
politični pregled. V ptujsko okrožje sta prišli
dve leteči sprejemni komisiji, ki sta kandida-
tom dali politično oceno, ki jo je običajno
predlagal vodja krajevne skupine, in rasno
oceno, ki jo je dal esesovski rasni preiskova-
lec. Vodja sprejemne komisije je na osnovi
obeh ocen podal začasno odločitev. Če je kan-
didat ustrezal pogojem, je zapisal »brez po-
mislekov«, če pa kandidat ni ustrezal, je napi-
sal »nepojasnjeno«. Vsakemu kandidatu, ki je
imel zapisano »brez pomislekov«, je komisija
določila tekočo člansko številko. V zaključ-
nem rasno političnem sporočilu je bila za pre-
bivalstvo ptujskega okrožja podana naslednja
rasna in politična ocena:2
Rasna ocena
Politična ocena
214
Ocena vodje leteče komisije
Nepojasnjeni
13.485
Brez pomislekov
51.866
Članstvo v Štajerski domovinski zvezi je
bilo dvojno. Dokončno članstvo so dobili vsi
tisti, ki so po nacističnih trditvah svojo pri-
padnost nemškemu vodji in rajhu že dokazali.
To so bili t.i. Volksdeutscherji, ki jih je bilo
542, vsi člani Auslandsorganistion NSDAP,
ki niso šli pred sprejemne komisije. Dokončni
člani so dobili rdeče članske izkaznice. Druga '
oblika članstva je bila začasno članstvo, ki pa
je lahko postalo dokončno, ko so kandidati
zbrali dovolj dokazov o pripadnosti vodji in
nemškemu rajhu. Začasni člani so dobili zele-
ne članske izkaznice. V okrožju Ptuj je bilo po
podatkih popisa 29.11.1942 naslednje stanje: j
doitončni člani
1.367
začasni člani
50.686
skupaj
52.053
nečlani
13.177
Med krajevnimi skupinami so bile'velike
razlike. Krajevne skupine z najvišjim številom
prebivalstva, ki je dobilo začasno članstvo, so
bile Ptuj levi breg - Pettau L. D. U., Lenart -
Leonhard i.d.B., Juršinci - Jörgendorf, Or-
mož - Friedau in druge.
Po večjem številu prebivalstva, ki je dobilo
stalno članstvo, so izstopale krajevne skupine
Ptuj levi breg - Pettau L. D. U., Ormož - Fri-
edau, Ptuj desni breg - Pettau R. D. U., Race
in še nekatere. Med krajevne skupine z maj-
hnim številom prebivalstva, ki je dobilo stal-
no članstvo, so spadale Cerkvenjak - Kirch-
berg, Vitomarci - Wittmannsberg, Winter-
dorf, Voličina - Strahleck in druge. Med kra-
jevne skupine z večjim Jtevilom prebivalstva,
ki ni bilo sprejeto v Štajersko domovinsko
zvezo, so spadale Ptuj levi breg - Pettau L. D.
U., Ormož - Friedau, Videm pri Ptuju - Tre-
un, Velika Nedelja - Großsonntag in še neka-
tera, nižje število prebivalstva, ki ni bilo spre-
jeto v zvezo pa so imele krajevne skupine Cer-
kvenjak - Kirchberg, Voličina - Strahleck,
Marklovci - Mertendorf, Grajena - Wurm-
berg in druge.
Od kategorije članstev v Štajerski domovin-
ski zvezi je bila odvisna državljanska kategori-
ja. Večina prebivalstva ptujskega okrožja -
več kot 80% ali 84.430 prebivalcev je dobilo
državljanstvo na preklic. Močna skupina so
bili zaščitenci nemškega rajha, ki jih niso
sprejeli v organizacijo, pač pa so jih namera-
vali uničiti s težkim delom ali izgnati. Teh je
bilo v ptujskem okrožju 17.528 ali približno
16% prebivalstva. Stalno državljanstvo je do-
bilo majhno število ljudi - 2.465. Brez držav-
ljanstva je ostalo malo ljudi, vsega 251. Med
posameznimi krajevnimi skupinami so bile
precejšnje razlike v deležu posameznih držav-
ljanskih kategorij kar je razvidno iz tabele dr-
žavljanske kategorije prebivalstva v ptujskem
okrožju.4 Nekaj ugotovitev:
Po višjem številu prebivalstva, ki so dobili
stalno državljanstvo, izstopajo krajevne skupi-
ne v močnejših gospodarskih centrih. To so
Ptuj levi breg, Pettau L. D. U., Ormož - Frie-
dau, Ptuj desni breg - Pettau R. D. U., Sredi-
šče ob Dravi - Polstrau. Nižje število prebi-
valstva s stalnim državljanstvom so imele kra-
jevne skupine na območju Slovenskih goric in
Haloz in sicer Žetale - Schiltem, Voličina -
Strahleck, Tomaž pri Ormožu - Thomasberg,
Vitomarci - Wittmannsberg in še nekatere.
Krajevne skupine z večjim številom prebi-
valstva, ki so ostali brez državljanstva, so bile
Lenart - Leonhard i.d.B., Gradišče v Sloven-
skih goricah - Burgstall in Ptuj desni breg -
Pettau R. D. U., precej krajevnih skupin pa
prebivalstva brez državljanstva niso imele,
n.pr. Bori - Ankenstein, Zlatoličje - Golldorf,
Juršinci - Jörgendorf.
Krajevne skupine z večjim številom tujcev
so bile Zavrč - Sauritsch, Ormož - Friedau in
Ptujska gora - Bergneustift, nekaj krajevnih
skupin je bilo brez tujcev kot državljanske ka-
tegorije npr. Cerkvenjak - Kirchberg, Makole
- Maxau in Cirkovce - Stauden.
Med krajevne skupine z večjim številom za-
ščitencev so na primer spadale Ptuj levi breg -
Pettau L. D. U., Ormož - Friedau, Miklavž -
Kaisersberg, Majšperk - Monsberg, Videm pri
Ptuju - Treun.
Eden glavnih ciljev politične organizacije je
bilo čim hitrejše ponemčevanje ali germaniza-
cija Spodnje Štajerske, ki se je med drugim os-
redotočila na vsesplošno uvajanje nemškega
in zatiranje slovenskega jezika. Germanizacija
na jezikovnem področju ni dala zadovoljivih
rezultatov, kar je razvidno iz tabele o jezikov-
ni strukturi prebivalstva v ptujskem okrožju.5
V tabeli so naslednje jezikovne kategorije:
a - Nemški jezik obvladajo pisno in ustno
in uporabljajo samo nemški jezik
b - Nemški jezik obvladajo pisno in ustno,
vendar ne uporabljajo samo nemškega jezika
C - Nemški jezik obvladajo ustno, pisno pa
pomanjkljivo ali nič
d - Nemški jezik obvladajo komaj ali po-
manjkljivo
e - Nemškega jezika ne obvladajo niti pisno
niti ustno
Podatki kažejo, da sta v ptujskem okrožju
prevladovali kategoriji d in e s 37,6% - 39.331
in 37% - 38.737 prebivalci, deleži se manjšajo
od C proti a in sicer je jezikovna kategorija c
zajemala 14,9% ali 15.579 prebivalcev jezi-
kovna kategorija b je zajemala 5,6 ali 5.920
prebivalcev in jezikovna kategorija d 4,9% ali
5.122 prebivalcev ptujskega okrožja. Med
krajevnimi skupinami so v jezikovni strukturi
precejšnje razlike. Med krajevne skupine z
več kot 5% prebivalstva, ki je prišlo v jezikov-
no kategorijo a, so spadale Ptuj levi breg -
215
Dan krajevne skupine v Lenartu v Slovenskih goricah leta 1943. Pokrajinski muzej Ptuj, oddelek za novejšo
zgodovino, fototeka
Pettau L. D. U. s 30,5%, Ptuj desni breg - Pet-
tau R. D. U., Ormož - Friedau, Podlehnik -
Lichtenegg in Središče ob Dravi - Polstrau,
med krajeven skupine z manj kot 1% prebi-
valstva, ki je spadalo v jezikovno kategorijo a,
pa Tomaž pri Ormožu - Thomasberg, Voliči-
na - Strahleck, Cerkvenjak - Kirchberg, Le-
skovec - Haslach, Videm pri Ptuju - Treun in
Vitomirci - Wittmannsberg. Med krajevne
skupine z več kot 10% prebivalstva, ki je pri-
šlo v jezikovno kategorijo b, so spadale Sredi-
šče ob Dravi - Polstrau, Ptuj desni breg - Pet-
tau - R. D. U. in Ptuj levi breg - Pettau L. D.
U. Med krajevne skupine z nizkim deležem,
to je pod 1% v jezikovni kategoriji b, pa so
bile Majšperk - Monsberg, Zavrč - Sauritsch
in Žetale - Schiltem.
Med krajevne skupine z več kot 50% prebi-
valstva v jezikovni kategoriji d so spadale Zla-
toličje - GoUdorf, Juršinci - Jörgendorf, Gra-
jena - Wumberg, Tomaž pri Ormožu - Tho-
masberg in Voličina - Strahleck. Med krajev-
ne skupine z nižjim deležem, pod 25%, v jezi-
kovni kategoriji d, so se uvrstile Ptuj levi breg
- Pettau L. D. U., Lenart - Leonhard i.d.B., in
Ptuj desni breg - Pettau R. D. U.
Med krajevne skupine z več kot 50% dele-
žem prebivalstva v jezikovni kategoriji e so
spadale Cirkovce - Stauden, Videm pri Ptuju
- Treun, Zavrč - Sauritsch, Žetale - Schiltem
in Cerkvenjak - Kirchberg, med krajevne sku-
pine z manj kot 20% deležem prebivalstva je-
zikpvni kategoriji e, pa Središče ob Dravi -
Polstrau, Ptuj desni breg - Pettau R. D. U in
Ptuj levi breg - Pettau L. D. U.
V nekaterih krajevnih skupinah so bile jezi-
kovne kategorije prirejene potrebam Štajerske
domovinske zveze. Primer takšne krajevne
skupine je bil Podlehnik, v kateri je bilo kar
5% prebivalstva, ki je nemški jezik obvladalo
pisno in ustno in tudi samo njega uporabljalo,
to je kar 180 ljudi od 3.411 prebivalcev, pri-
bližno 45 let prej pa se v Podlehniku kot sre-
diščnem kraju ni nihče proglasil za Nemca. Ti
podatki so^objavljeni v Specialnem repertoriju
krajev na Štajerskem iz leta 1893.
Organizacijsko je bilo območje Spodnje Šta-
jerske razdeljeno na 5 okrožij (Kreise), eno od
teh je bilo okrožje Ptuj. Najvišji organ Štajer-
ske domovinske zveze je bil zvezni vodja-
Bundesfiihrer. Pomagal mu je posvetovalni
organ - zvezno vodstvo (Bundesführung). V
okrožjih so vodstvo prevzeli okrožni vodje
(Kreisführer) pomagala pa so jim okrožna
vodstva (Kreisführung). V okrožjih, tudi v
ptujskem, se je Štajerska domovinska zveza
delila na krajevne skupine (Ortsgruppe), kra-
jevne skupine na celice (Zelle) in celice na
bloke (Block)
216
Vodstvo krajevnih skupin so prevzeli vodje
krajevnih skupin (Ortsgruppenfiihrer). Bili so
večinoma nemške narodnosti, prišli so iz Av-
strije, nemškega rajha, nekaj je bilo domačih
Nemcev, ki so živeli v Kraljevini Jugoslaviji.
Podatki o vodjih krajevnih skupin so bili
objavljeni v glasilu Štajerske domovinske zve-
ze Befehlsblatt des Steirischen Heimatbundes.
Krajevne skupine, ki jih je bilo v ptujskem
okrožju 29, in vodje krajevnih skupin so bili:
Dan krajevne skupine v Lenartu v Slovenskih goricah leta 1943. Pokrajinski muzej Ptuj, oddelek za novejšo
zgodovino, fototeka
217
Podatke o vodjih krajevnih skupin je razen
glasila Štajerske domovinske zveze objavila
tudi komisija za ugotavljanje zločinov okupa-
torja in njehovih pomagačev. Podatki se ne
ujemajo povsem.
Krajevne skupine Štajerske domovinske
zveze so se delile na celice, ki jih je bilo v
ptujskem okrožju 113, in celice na bloke, ki
jih je bilo 729. Vodje celic in blokov so bili
domačini slovenskega porekla, ki so prosto-
voljno ali pa tudi prisilno sprejeli to funkcijo.
Delo Štajerske domovinske zveze v ptuj-
skem okrožju je prekinil poraz okupatorja.
Večina vodilnih članov je zbežala v Avstrijo
in Nemčijo, nekateri, zlasti tisti z nižjimi
funkcijami, pa so za svoje medvojno delo od-
govarjali organom ljudske oblasti takratne
FLRJ.
OPOMBE
1. Dr. Tone Ferenc: Politične in državljanske kate-
gorije prebivalstva na Spodnjem Štajerskem, Pri-
spevki za zgodovino delavskega gibanja 1/1960, št.
2, str. 73. — 2. Prav tam, str.77. — 3. Prav tam, str.
81. — 4. Ergebnisse der Bevölkerungsbestandsauf-
nahme in der Untersteiermark von 29. november
1942, Marburg a.d. Drau 1943, str. 38-39. — 5.
Prav tam, str. 38-39. — 6. Befehlsbatt der Bundes-
fiihrung des Steirischen Heimatbundes, Dezember
1942. (v nadaljevanju Befehlsblatt). — 7. Befehls-
blatt, dec. 1942 in dec 1944. — 8. Befehlsblatt, dec.
1944. — 9. Befehlsblatt, dec. 1942 in julij 1943. —
10. Befehlsblatt, julij 1943 in marec 1944. — 11.
Befehlsblatt, marec 1944. — 12. Befehlsblatt, de-
cember 1942. — 13. Befehlsblatt, december 1942.
— 14. Befehlsblatt, december 1942. — 15. Befehls-
blatt, avgust 1944. — 16. Befehlsblatt, december
1942 in februar 1944. — 17. Befehlsblatt, maj
1942. — 18. Befehlsblatt, september 1943. — 19.
Befehlsblatt, marec 1944. — 20. Befehlsblatt, de-
cember 1942. —21. Befehlsblatt, december 1942.
— 22. Befehlsbaltt, december 1942 in september
1943. — 23. Befehlsblatt, december 1943 in marec
1944. — 24. Befehlsblatt, september 1943. — 25.
Befehlsblatt, september 1942. — 26. Befehlsblatt,
december 1944. — 27. Arhiv Inštituta za novejšo
zgodovino, Ljubljana, komisija za ugotavljanje zlo-
činov okupatorja in domačih pomagačev, v nada-
ljevanju Arhiv INZ. — 28. Befehlsblatt, december
1942 in december 1944. — 29. Befehlsblatt, decem-
ber 1943. — 30. Arhiv INZ, komisija. —
31. Befehlsblatt, december 1942. — 32. Arhiv INZ,
komisija. — 33. Befehlsblatt, december 1942 in de-
cember 1944. — 34. Befehlsblatt, november 1944.
— 35. Arhiv INZ, komisija. — 36. Befehlsblatt, de-
cember 1942. — 37. Arhiv INZ, komisija. — 38.
Befehlsblatt, december 1942. in december 1943. —
39. Befehlsblatt, december 1943 in april 1944. —
40. Befehlsblatt, junij in julij 1944 in december
1944. — 41. Befehlsblatt, december 1944. — 42.
Arhiv INZ, komisija. — 43. Befehlsblatt, december
1942 in april 1943. — 44. Befehlsblatt, april 1943
in marec 1944. — 45. Befehlsblatt, marec 1944. —
46. Arhiv INZ, komisija. — 47. Befehlsblatt, de-
cember 1942 in december 1944. — 48. Befehlsblatt,
april 1944. — 49. Arhiv INZ, komisija. — 50. Be-
fehlsblatt, december 1942 in november 1944. —
51. Befehlsblatt, december 1944. — 52. Arhiv INZ,
komisija. — 53. Befehlsblatt, december 1942. —^
54, Arhiv INZ, komisija. — 55. Befehlsblatt, junij
in julij 1944. — 56. Arhiv INZ, komisija. — 57. Be-
fehlsblatt, december 1942 in julij 1943. — 58, Be-
fehlsblatt, julij 1943. — 59. Arhiv INZ, komisija.
— 60. Arhiv INZ, komisija. — 61. Befehlsblatt, de-
cember 1942. — 62. Befehlsblatt, februrar 1943. —
63. Arhiv INZ, komisija. — 64. Befehlsblatt, de-
cember 1942. in april 1943.
218