Ino acije in združeno de!o: anketa občinske raziskovalne skupnosti Zgodovinska seja Ka skupni seji zbora združenega dela in rr ziskovalne skupnosti je tekla beseda o irovacijah in gospodarstvu. Omenjena seja je bila verjetno prva takšna v občin-sker: merilu, v praksi naše občinske skup-ščinc pa se je to prav gotovo zgodilo pr-vič. • Razprava je potekala na osnovi an-kete, ki jo je izvedla Raziskovalna skup-nost občine Ljubljana-Šiška v decembru 1976. Od 93 anketiranih proizvodnih de-lovnih organizacij je nanjo odgovorilo 54 ter so v njej zajeli kar 70 odstotkov delav-cev. V anketi so ugotovili, da je 63 odstot-kov organizacij usmerjenih na lastne raz-vojne dosežke ter da le ena delovna orga-nizacija dela po tujih licencah, kar kaže na ujodno stabilizacijsko uravnanost. Ob tem preseneča dejstvo, da je izvoz razme-rom . šibek. • Za dotok znanja v delovne organiza-cije go možne štiri poti, in sicer: množič-ne i: ovacije, poklicne inovacije, sodelova-nje delovnih organizacij z znanstvenimi usta lovami in fakultetami ter vključeva-nje rniverzitetnih kadrov v proizvodne de-lovn - organizacije. Pri množičnih inovaci-jah beležimo dokaj nezadovoljivo stanje, saj i:na samo polovica delovnih organiza-cij ramoupravne akte za nagrajevanje inov xijskih predlogov, ta določila izvaja le p:lovica. Daleč smo še od tega, da se bo s';3herni delavec v združenem delu po-slovil od podedovanih in prevladujočih mez:'.nih odnosov in postal zavesten racio-nalir.ntor in inovator na delovnem mestu. • V anketi je ugotovljeno, da je v Ši-ški cn samostojni raziskovalni inštitut, dva raziskovalna razvojna inštituta pri de-lovn-h organizacijah, v 16 delovnih orga-nizacijah pa imajo razvojne službe, sek-torjc ali referate. Razvojno službo bi mo-rala imeti vsaka delovna organizacija, ustrczno delovno mesto naj bi bito zase-deno s široko razgledanim človekom, ki bo raziskoval, lansiral potrebne razvojne naloje in po potrebi pritegnil znanost, če bo to potrebno. • Preseneča zelo ugoden podatek, da kar iO odstotkov delovnih organizacij so-delu 2 s fakultetami ali znanstvenimi usta-nov^ :ni zunaj občine. Stiki so občasni ter so u ejeni s kupoprodajnimi odnosi. Stike,, kaže poglobiti v trajnejšo dohodkovno po-veza. o. • Neugodno pa preseneča podatek, da dela v gospodarstvu Šiške vse premalo kadi jv z visokošolsko izobrazbo, saj od-stot: x komaj presega republiško popreč-je. Vzrok je v zaposlovanju izven proiz- vodne sfere, kjer je manj odgovornosti in mnogokrat celo boljše nagrajevanje. Z druge strani pa tudi delovne organizacije ne iščejo visokošolskega kadra. Poiskati bo treba sistemske rešitve, ki bodo mlade strokovnjake stimulirale za zaposlovanje v proizvodnji, saj bi le-ti morali ustvai^jati materialno osnovo družbe, ne pa je bre-meniti z neustvarjalnim delom. • Ugotovljeno je bilo, da ima 85 od-stotkov delovnih organizacij razvojne na- črte, le 39 odstotkov pa svoje raziskovalne načrte. To pomeni, da znanost v združe-nem delu ni dovolj upoštevana. Združeno delo se tudi premalo zanima za delo pod-ročne raziskovalne skupnosti, kar kaže, da je bilo doslej premalo narejenega na pod-ročju uveljavljanja inovacij. Prav zato je toliko bolj potrebna občinska raziskoval-na skupnost kot pospeševalec inovacijske dejavnosti. Marsikje na skupnost gledajo zviška, inovacijsko delo je prepuščeno ož-jemu krogu sodelavcev. Bolj pohvalno pa je dejstvo, da so občinski raziskovalni skupnosti pomagali pri organiziranju zbo-ri občinske skupščine ter da so bili ustvar-jeni pogoji za nemoten pričetek delova-nja. F. Rozman