Ahh * . gotovini tale i enmnn Cena 40 lir TRST, nedelja 10. septembra 1°61 Leto XVII. - St. 215 (4989) :i; II in opaz°vai-^ nebi°-I* Sadu sn rzav v Beo-i ^tek, d lrneh jasen ob-nastaiflnS° navzo« MalokdS^ .z§od°vi- oiiio o toliko ‘novem nVl h ^ s 111 1zkuš- 4 Ni dek?° vsekakor i > Cel U’.da je bil illi . P Cel/M renCi Slihlimi. jj ..lei konfll ’.da je bil '( ^.^loten ™C1 sublimi-I k’ je že azv°j Politi-‘ ^la svojo ° g0 tega d°- ? V« ° o vrednost ter f Se " Svoio , tega d0' v is c* rnost ter> t liiv nost in ’ sv°j° ne-1» hiw°St v seri nena|domest- «>«, in Pii. ,-dtljih * eda N£neerah ~ poiiti- in-a in akt- e’ enak°prav- JS meana- >1. otT, ^ SiSVObodne’ l0C1'10 Ort Svobnri ki ločii° >, boeafne od nesvo-io .^av r)r,e,od siromaš-1„> i*"! 5' M- . “C C: ....... tiki n preprič- ati', Po h te poli' batj p%en ah dekla' ifei-r,aiter- kat3 snw Vojni in ošne jedrske l\ iTH*. ne jedrske HNi k e > l?s nw ‘Udi k°nference 11 SjJ6a«CUpna Politič-k rio l ' kl Je prišla r ^ Mo ve n pnsia ^ Htiri^eiih ^8’ so sin' lo n idealov in *0 2K Skih ri^^vniki ne- ^ Pa se ni- d St Ca T' da bi ‘ kolik h hašl mnenja o yV>ibi ?a sveta -L Wf0 sem ° bll° že sa-l - Potrebno in ■ jih ,!°bjo o arveč da se it S >a std repih- ki »f, sl kdr, k st°nti, da bi rt Pe i’ ib a-, 3e v nevar- ^ kvaiu Uzma' To Pa, kfutete vsakega hkIH. pPo?aj bo kaži- 5kih d edstavniki ne- aii n arzav pa se ni. ae tiJP da L'*? v nevar-■P b. 2a °zij° «trd-^bf,,atstvo m s?del°vanje Sii.tetloa 1e ®d narodi*. -«l>a JeT nar0L........ ■ Nvn OPločn 6 sama po' p bi) °sti ,n° odpoved t V »le, 1„p"“nw. a '• N? t'*Spekt!‘Pnl“nJ'!' '. tov Na 2l. PektlV0 samn. Sni* perspenkl.Sprijaznje-: f°vsa «lovDe£1Vo samo->atyv.. Da«.. estva. Ta od- •i' ved oiovešti, eamo- ,V Vd Pasivn al a- Ta od- Vji.bajboij ' l je eno {iSSjrss^sfs ^stj0 2 Veiik S0 nadah-Nk’nVeC zaskrblje- vSp°aii11' Za oriPa tudi z / N, Njem dgov°rnost, Sov Jlk m , a 80 drža- b jlh n; da s. f' Naiba ra2pZoajel sp°Pad J S Pa v" af°> k° se ^ razp,1 a.lne inte- ■ Zpo'n^nje o- oveštva, • { * do aredstva iz- t jMa, kakor kak8tmnnaa. J vitafn; j Jl^a CPe°l0^e“- X, 2a .človeštva, fia °dPe0VdPhvanje na ^h^.^eba f dPošaje 1 i ^ Peic do ~ CUf>iva iz-, v5dai kakor kaksimuma. t *» ,75, aa r kdajkoii so ^ S5s*f spIike C S \y ePe žrt °Pada. niso 1 Sa‘težer.iZrbVovati inte. 1, tlčtu ‘r da tu- j SS? ,t0J 5I°- t ? Vi111Ib obrlf SV°jih II i t>tee biir,. ačunov m J ^ ne more bi- J lhyf ’ il tnu^epa -"‘c ur ■>Pi. 2g0‘j njiho v -Ujivo , & nl-h>sti PoSebL Kžno Pohitel v«Ukihbn', odg0’ '■“‘tih sii ”“&u' v» PPm i za °- C^io^^ti 'komaSPr0t' >lh, , pn teh erence > Vri ld tia _ 1 Odeovnr. l ^ ^ itiS° s6 ,!enblokovske / ž v J sv0j, v°jem po- 6 kih\ N6 neklaraciji s> SU neposredne veda taka kritika vključena v analizo sedanjega položaja na svetu. Vse to je rezultat želje, da bi se kar najbolj olajšalo iskanje izhoda iz stanja, ki je malone že na meji z vojno, ter da se pomaga pri reševanju odprtih mednarodnih problemov. V lem smislu pomenijo konferenca in njeni dokumenti nedvomno najbolj širok, najbolj premišljen in najbolj konstruktiven kolektivni miroljubni napor v povojnem obdobju, storjen v času, ko je tak napor najbolj potreben. Neblokovske države ne predlagajo narkoze za lajšanje bolečin, marveč zdravilo za bolezen. Ne zavzemajo se za začasno premirje mea sprtimi tabori, marveč za odpravo vzrokov in možnosti za spopade. Zato so sugestije za najne-posrednejše ukrepe, kakršni so navezava stikov med ameriškim predsednikom in sovjetskim premierom ali obnovitev moratorija v eksperimentiranju z jedrskim orožjem, združene z zahtevo, da se medsebojni odnošaji trajno zasnujejo na načelih samostojnega notranjega razvoja vsake države, nevmešavanja v tuje notranje zadeve ter odpovedi uporabe sile in težnje po gospostvu. Ni potrebno dokazovati, da bi splošna uporaba teh načel, za katera se zavzemajo neblokovske države in ki jih same tako uspešno izvajajo v medsebojnih odnoša-jih ter v odnošajih z drugimi državami, pomenila podlago za uspešno reševanje vseh mednarodnih problemov Normalno je, da udeleženci konference, kar se tiče teh problemov, opozarjajo predvsem na potrebo po njihovem reševanju ter na metode, s katerimi je to mogoče doseči. To je smisel ugotovitve, da se morajo velike sile «bolj odločno zavzeti za reševanje posameznih problemov s pogajanji, uveljavljajoč pri tem potrebno konstruktivnost in pripravljenost na dosego vzajemno sprejemljivih in za svetovni mir koristnih rešitev*, kakor tudi prepričanje, da morajo neblokovske države sodelovati pri iskanju teh rešitev in da je potrebno težnji po popolni blokovski razdelitvi sveta postaviti nasproti nadaljnje širjenje področja cneangaži-ranosti*. Ob splošnem sprejemu in izvajanju načel koeksistence pomeni uveljavitev teh metod bistveni pogoj za reševanje mednarodnih problemov. Podpisniki deklaracije, ki so poudarili, da ne objavljajo konkretnih predlogov za rešitev vseh teh problemov, so se zares osredotočili na tiste, ki morajo biti po njihovih besedah hitro rešeni, da ne bi pripeljali do nepopravljivih posledic. Tako so se morali kolonializem, razorožitev, gospodarsko sodelovanje in Združeni narodi naravno znajti v središču njihove pozornosti. Deklaracija izraža prepričanje, da mednarodnih oanošajev ni mogoče postaviti na bazo e-nakopravnosti, če se hitro in popolnoma ne odpravi kolonializem, da ni mogoče zagotoviti nekršitve miru, če se ne ustavi tekma v oboroževanju, da bodo razmere na svetu nestalne, če ne bo zmanjšan prepad med razvitimi in nerazvitimi državami, da so Združeni narodi neizogiben, vendar v sedanjih razmerah še premalo popol in učinkovit instrumet miru. Ob pozitivnem odnosu do teh problemov podaja deklaracija svetu predloge, ki jim bo zelo težavno odre- Danes v Bazovici Ko stopimo v mesec september, se vsako leto spomnimo groznih trenutkov, ki smo jih vsi Slovenci in ves antifašistični svet preživeli pred 31 leti zaradi krivične smrtne obsodbe, ki jo je posebno fašistovsko sodišče izreklo proti štirim bazoviškim mučenikom: Ferdu Bidovcu, Francu Marušiču, Zvonimiru Milošu in Alojzu Valenčiču. Te stmrtne obsodbe so prizadele vse antifašiste. Zato je tudi svinec, ki je zgrudil naše štiri mlade borce, ranil milijone antifašistov. Načela, za katera so se borili in darovali mlada življenja, so sprejeli vsi pošteni demokrati, ker so spoznali, da so bazoviški mučeniki vodili borbo proti tlačitelju svojega naroda za pravice in boljšo bodočnost delovnega ljudstva. Ta načela so tudi zmagala po velikih potokih krvi, ki so ki točno določa pravice slovenske skupnosti, doživljamo še vedno krivice. Še vedno nas hočejo izigravati z raznimi pretvezami in odlagajo rešitev naših vprašanj v nedogled. Še več: generalni vladni komisar se je baje zaprisegel, da si raje pusti odrezati roke kot bi podpisal akt, ki bi uveljavil eno izmed naših pravic, katere izvajanje je že podpisala italijanska vlada z mednarodnim sporazumom. Prizadeval si je tudi, da ne bi bile priznane diplome onih študentov, ki so diplomirali v Jugoslaviji. Prepovedal je govor v slovenščini, ko je bilo zborovanje na Velikem trgu, češ da bi to povzročilo nerede. Toda ko so šovinistični pobalini povzročali nerede in škodo na slovenskih ustanovah in vzklikali nesramne izraze proti jugoslovanskemu predsedniku, Počastitev spomina bazoviških junakov ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV javlja, da bo ob obletnici, DANES 10. t. m. ob 15. uri na STRELIŠČU PRI SPOMENIKU V BAZOVICI kratka slovesnost s polaganjem vencev na spomenik, medtem ko bosta združena pevska zbora prosvetnih društev iz Bazovice in Padrič zapela nekaj pesmi jo prelili borci za svobodo med drugo svetovno vojno in ki so nam še vedno v zgled v borbi za naše pravice, katerih oblasti ne priznavajo ali pa jih kršijo. Kljub šestejnu členu republiške ustave, ki je uzakonil enakopravnost vseh državljanov, in kljub londonskemu memorandumu Pred začetkom zadnje seje beograjske konference nevezanih držav llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIUIIIiHnilllllllllllllflinillllllllllllllllllllllllllllllllllllUllillllllllllllllllllllllllllllllllllltlllinilMIIIMIIHHIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllll Ponesrečen atentat na generala de Gaulla Plastični naboj, težak štiri kilograme, ni eksplodiral, ko je atentator pritisnil na zažigalni gumb - Atentatorja so aretirali - Aretirana sta bila tudi generala Vanuxen in de Creve-coeur, ki sta vojaška voditelja OAS - Številne ostavke v vojski FIVRIZi. 9. — Danes o-koli poldne so uradno sporočili, da je bil v noči od petka na soboto izvršen poizkus atentata na predsednika de Gaulla, ki pa ni uspel. Atentatorja so danes aretirali. Razen tega sta bila aretirana tudi general Vanuxen in general Crevecoeur, Jci spadata med voditelje tajne orga- nizacije ultrasov OAS. Prvo, sporočilo o atentatu je objavilo predsedstvo republike. Podrobno pa je o tem govoril na popoldanski tiskovni konferenci notranji minister Roger Frey. «Pre- (Nuduijevanje nu 'Z. struni) 10 beograjski konferenci . . napraviti jih neškodljive teklo noč, je izjavil minister, je bil med krajema Nogent-Sur-Seine in Romilly, deset kilometrov od druge-’ ga kraja, izvršen atentat na predsednika republike. Na desni strani ceste je bil postavljen močan plastičen naboj, ki na srečo ni eksplodiral.-Zdi se pa, da je eksplodiral naboj eksploziva, ki bi moral služiti kot detonator za celotno napravo.« Minister je sporočil ludi, da so že 15 dni v teku obširne policijske akcije, ki so se nadaljevale tudi preteklo noč. Dalje je povedal, da je bila poškodovana samo desna luč predsedniškega avtomobila. Pri preiskavi so ugotovili, da je bil naboj povezan z žico, ki je bila 20 centimetrov pod zemljo. De Gaulle se je takoj informiral. o posledicah eksplozije m ko je ugotovil, da ni bil nihče ranjen, je nadaljeval pot v Colombey-Les-Deux-Eglises. Zatem je minister sporočil, da so aretirali nekega moškega, čigar imena pa ni hotel povedati, in ta je priznal, da je izvršil atentat. Na številna vprašanja časnikarjev je minister odgovoril, da ne bo povedal, ali je aretirani civilist ali vojak, toda prav gotovo je, da . je atentat organizirala OAS. Minister Frey je govoril tudi o policijskih operacijah v zadnjih 15 dneh. ki so se nadaljevale tudi preteklo noč Povedal je, da so v severozahodni Franciji odkrili voditelje in aktiviste «makijevt> «Resurrection-Pa-(rie» in da so razkrinkali dr. Le Fevra, bivšega pou-jadističnega poslanca Bouye-ra in mesarja Vidarta. Nato je Frey sporočil, da sta bila aretirana generala Va-nuxen in De Crevecoeur in da sta oba bila vojaška voditelja OAS v Franciji. V Daxu pa so aretirali več oseb. Eden od teh je pravkar prenašal v svoj avtomobil 150 kosov plastike. Aretirali so okoli 20 ljudi. la Po dolgem iskanju sta bi- aretirana tudi urednik revije «Rivarol» po imenu Bousquet in baronica Bou-temy. Bouskuet je bil v tesni zvezi z bivšim polkovnikom Argoudom in ko so ga aretirali, so našli pri njem številne dokumente, ki dokazujejo njegove odnose z Argoudom. Pri sebi je imel tudi dokumente in tiskovine, ki jih je bil prinesel iz Španije in ki so bili namenjeni nekaterim osebnostim. Dalje je Frey povedal, da je bil v Alži-.u aretiran pod-ravnatelj rudnikov fosfata v Diebel Onku Gingembre. Zdi se, da je skrbel za finansiranje , OAS v Franciji. Dal je številne informacije o OAS v Franciji. Nadzorovali so ga že dolgo časa. »Končno, je nadaljeval Frey, na podlagi informacij, ki jih bo treba še kontrolirati, sč zdi,. da sta bila voditelja ali vsaj glavna, ki sta bila odgovorna za OAS v Franciji, generala Vanu-xen in de Crevacoeur. Informacije, ki jih imamo, j.e.tre" ba še spopolniti. Sedaj imamo zelo zanesljive in jasne informacije glede organizacije OAS v metropoli. V vseh teh zadevah smo izsledili sledove o tem. kar dela «Cagoule» (skrajno desničarska organizacija pred vojno) in krogi skrajne desnice, ki so s pretvezo, da se borijo za francosko Alžirijo, imeli namen uvesti režim, ki se najmanj lahko označi za nedemokratične- ga« Minister je nadaljeval: «Nisem mnenja, da je OAS popolnoma razbita v I* ran-ciji. Toda zadani so ji bili hudi udarci zaradi tesnega sodelovanja med policijo^ in vojaki ter zaradi potrpežljivosti in vztrajnosti, ki so jo v zadnjih tednih pokazali civilisti in vojaki.# Frey je tuai povedal, da je plastični naboj tehtal več kakor 4 kilograme. Na koncu je še izjavil, da so po aretaciji B”iisqueta atentatorjev s plastičnimi naboji, ki so izvršili atentate v Parizu v noči od 23. do 24. avgusla. Bili so aretirani .in vsi so priznali. V zvezi z atentatom se je predsednik vlade Debre raz-govarjal davi s številnimi osebnostmi, med drugimi tudi z ministrom za Alžirijo Joxejem. Zdi se, da plastični naboj ni eksplodiral, ker je dež poškodoval zažigalni mehanizem. Atentatorja so aretirali, ko se je vrnil na kraj atentata, da bi ugotovil rezultate. Takoj po atentatu se je odpeljal z avtomobilom FIAT 600, a se je pozneje vrnil. Policija ga je ustavila, da ga identificira. Ko so preiskali avtomobil, so v njem našli baterijo za zažiganje eksplozivnih naprav, naboje eksploziva, daljnogled in druge predmete. Zasliševali so ga vso noč in davi ob 9 je vse priznal. Baje je povedal tudi imena drugih treh, ki so sodelovali pri atentatu in ki so zbežali. Dodatno k vestem o ponesrečenem atentatu na de Gaulla je francoska javnost danes zvedela za aretacijo generala Vanuxena, ki je imel važno vlogo pri dogodkih 13. maja 1958, ki so pripeljali de Gaulla na oblast, a je pozneje odkrito nasprotoval de Gaullovi politiki. Junija so ga upokojili. Druga važna osebnost, ki so jo včeraj aretirali, je Mauriče Gingembre, ki je finansiral OAS. V okviru akcije proti OAS so v Alžiriji aretirali 21 sumljivih oseb. Zvedelo se je tudi, da je razen Satana tudi bivši polkovnik Gardes, ki je bil obsojen na ;.mrt v kontumacu, za las zbežal aretaciji pred nekaj dnevi. Med policijskimi operacijami proti pripadnikom alžirske osvobodilne fronte v Franciji so davi pripeljali v vojašnico Vincennes 630 Al-žircev, ki so jih aretirali preteklo noč v Parizu in predmestjih. Vse tiste, ki ni- (ISudaljevanje na 2. strani) proti tukajšnjemu prebivalstvu z vzkliki sabaso i ščavn, «a morte i ščavi» in druge psovke, tedaj komisar ni imel besede. Vsi ti neredi so se vršili med najavljeno demonstracijo proti tirolskim Nemcem. Ker pa proti tirolskim Nemcem šovinistični pobalini niso mogli izliti svojega strupa, ker tirolskih Nemcev pri nas ni, so izlili svoj strup proti Slovencem. In še to: Po toliko odvrženih bombah na slovenske ustanove in na sedeže kulturnih krožkov še vedno čakamo, da bi iztaknili krivca. Za podpore našim kulturnim ustanovam ni denarja, ko pa gre za sistematično naseljevanje ezulov in s tem spreminjanje slovenskih krajev, milijard ne manjka. Italijanska vlada je podpisala kulturni sporazum z jugoslovansko vlado, toda ko je folklorna skupina «Tanec» zaprosila za vizum za nastop v Trstu, so ji odrekli vizum. Ob tej priliki je šovinistični tisk rohnel in trdil, da bi se ta prireditev lahko vršila v katerem koli delu Italije, samo v Trstu ne! Ti nepoboljšljivi sovražniki Slovencev in našega delovnega ljudstva oponašajo visoke gospode prejšnjega veka: hlapcu pripada edino dolžnost in pokorščina! In to v času, ko se italijanska zunanja politika poteguje za evropsko skupnost ter v dobi, ko a-friški in azijski narodi trgajo verige kolonializma. Mi stremimo po najboljšem sožitju med slovenskim in italijanskim prebival- stvom, hočemo živeti v mi-rv in skupno izbojevati boljšo bodočnost. Toda od italijanskih oblasti zahtevamo, naj nam čimprej u-veljavijo pravice, ki so nam bile formalno že davno priznane v ustavi in v sporazumih! Hočemo živeti enaki z enakimi! Tem načelom se ne bomo odpovedali nikdar, ker so bila načela bazoviških mučenikov, ki so zanje prelili tudi svojo mlado kri. Zato se jim bomo danes popoldne oddolžili na kraju njihove ustrelitve v Bazovici. VEKOSLAV ŠPANGER Odgovor Moskve glede jedrskih poizkusov Sovjetska vlada je zavrnila predlog ZDA in Velike Britanije Hruščev poziva na takojšnji začetek pogajanj o splošni in popolni razorožitvi - Nova izjava Kennedyja in Mac Millana - Posvetovanja v varšavskem paktu MOSKVA, 9. — Predsednik sovjetske vlade Hruščev je odgovoril danes na pismo Kennedyja in Mac Mit lana od 3. septembra, s katerim sta mu predlagala, naj do 9. septembra sporoči, ali sprejema prekinitev jedrskih poizkusov v atmosfeii. V svojem odgovoru pravi Hruščev, da je ta predlog nesprejemljiv, in poziva o-be vladi na takojšnji začetek pogajanj o glavnem aktualnem vprašanju, ki je splošna in popolna razorožitev. Odgovor je bil izročen danes ameriškemu in britanskemu poslaniku. Hruščev obtožuje ZDA in Veliko Britanijo, da skušajo izolirati vprašanje jedrskih poizkusov od celotnega raz-#rcžitvenega vprašanja, in fripominja, da pismo Kenne-dyja in Mac Millana odraža željo, da bi se za vsako ceno zajamčile ZDA in njihovim zaveznikom vojaške prednosti v škodo varnosti SZ in socialističnih držav. • Sporazum o prepovedi jedrskih poizkusov samo v atmosferi, pravi Hruščev, ne hi bil nič drugega, nego laž do narodov, ki bi lahko ustvarila nevarne iluzije, ker bi velike države bile pooblaščene nadaljevati poizkuse pod zemljo in v kozmičnem prostoru. Sovjetska vlada ne more sprejeti take rešitve in je ne bo nikoli sprejela.» Zatem očita Hruščev Ken-r.edyju, da je dal ukaz za obnovitev podzemeljskih jedrskih poizkusov že naslednjega dne, ko je poslal svojo pcslanico sovjetski vladi. To dokazuje, da ZDA niso imele nobenega namena upoštevati sovjetski odgovor. Hruščev pravi dalje, da je francoska vlada s svojimi a-tomskimi poizkusi dala jasno razumeti, da se ne čuti vezana na nobeno obveznost glede preppvedi jedrskih poizkusov. Hruščev pravi dalje, da so ZDA stalho skušale doseči na ženevski konferenci legalizacijo podzemeljskih poizkusov. To je bila ena glavnih ovir za sklenitev sporazuma o popolni ukinitvi teh eksplozij. Sovjetska zveza je naklonjena celotni prepovedi vseh oblik jedrskih poizkusov brez izjeme in ta prepoved bi morala veljati za vse države ob vsakem času. Dodal je, da je ti oba ob realističnem gledanju na dejstva ugotoviti, da je ženevska konferenca danes p: r.v tako daleč od svojega zaključka, kakor je bila pred tremi leti, ko se je začela. Hruščev p'ripominja, da Francija ne daje nobenega jamstva, da se bo odpovedala a-toinskim poskusom, in dodaja, da Velika Britanija in ZDA vežejo Sovjetsko zvezo na ženevsko konferenco in s tem zakasnjujejo razvoj sovjetskega atomskega orožja, medtem ko Francija še dalje preizkuša svoje orožje. Dalje pravi Hruščev, da je sporazum med ZDA in Francijo o sodelovanju pri uporabljanju atomske energije v vojaške namene odstranil še zadnje iluzije, da dela Francija jedrske poizkuse sama. Zatem govori Hruščev o vo- mm n n n ut iiiiiiii n milili im ih n m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii um iiiiiiiigiiiui Hlinili m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii um n mil iiiiuiif iiiii n m n n ii um milili Predsednik republike ima danes 74 let Sicilija ima de s sodelovanjem Dva dokumenta beograjske konference Nenni poudarja, da pomeni levi center na Siciliji resen udarec za desnico j (Od našega dopisnika) RIM. 9. — Predsednik republik’ Gronchi bo jutri dopolnil 74. leto. Ob tej priliki mu je predsednik vlade Fanfani čestital v svojem imenu in v imenu članov vlade. Gronchi bo praznik prebil v krogu svoje družine. Sicilska deželna skupščina je na dopoldanskem zasedanju izvolila osem članov deželne vlade in štiri namestnike. Izvoljeni so bili; Vincenzo Ca-rollo (KD), Paolo D’Antom (neodvisna levica), Natale Di Napoli (KD), Mario Fasino (K D), Filippo Lentini (PSI), Mario Martinez (PSI) in Bino Napoli iPSDI); namestniki; Gae-tano Lo Magro (KD), Caloge-ro Mangione (PSI), Francesco Marino (KD) in Andrea Spano (PRI). Po izvolitvi deželne vlade so zasedanje skupščine odložili na prihodnji ponedeljek, ko bo na dnevnem redu programska izjava deželne vlade. Predsednik vlade Fanfani se je danes razgovarjal dve uri in pol s tajnikom PLI Malago-di jem. Po razgovoru je Mala-godi izjavil novinarjem, da je Fanfaniju ((obrazložil včerajšnjo noto liberalne agencije DIC v zvezi s stališčem liberalcev glede sedanjega političnega oložaja« (glej; stališče Saragata, ki zahteva konec ((konvergentne)) vlade z liberalci, in deželno vlado levega centra na Siciliji). Na vprašanje novinarjev, v čem je bilo jedro razgovora, je Malagodi odrezal: «Za vse drugo obrnite se na predsednika vlade». Tudi na vprašanje, ali je z razgovorom zadovoljen, je Malagodi cial isti odgovor! Vodstvo PSI se bo sestalo prihodnji petek in proučilo politični položaj. Tudi glavni odbor radikalne stranke se bo sestal prihodnjo soboto in nedeljo, da bi proučil politični položaj «po polemikah med strankami 'konvergentne’ vlade in po uveljavljenju sporazu. ma levega centra na Siciliji«. _ Jutrišnja številka socialističnega glasila «Avanti!» prinaša uvodnik, v katerem Nenni ugotavlja, da je sestava deželne vlade levega centra na Siciliji ((pustila na bojišču vsaj enega poraženca, če že ne mrtveca: poslanca Malagodija, ki je iz sicilske deželne vlade napravil temeljni ' kdmeh ’zaflfžanja liberalcev do„KD in vlade«.. Glede nadaljnjega- razvoja,, Ngnni! pravi, da bodo dejanja, bolj kot besede, pokazala, ali smo pred novo in drugačno politiko, ali pa gre pri tem za »ceno, ki jo KD plačuje stanju nujnosti«, in je osrednje vodstvo KD dalo proste roke si-silskim demokristjanom, ali pa je vodilo operacijo, glede katere je pretehtalo vse posledice. Za sedaj je moč reči le to, da je desnica utrpela na Siciliji resen neuspeh, položaj v deželi pa pretres, ki «more pospešiti dokončno premestitev večine«, ki je drugje ni moč več najti. Glede izkušnje, ki se začenja na Siciliji, pa Nenni pravi, da bosta odločila dva elementa: povezanost sociali- stov z delavci in naprednimi sloji Sicilije; in njihova sposobnost, da zainteresirajo in pritegnejo k novemu političnemu razvoju tiste delavske kmečke in intelektualne sile. ki pri tem niso sodelovale na ravni svojih strank, ki pa jim je prav toliko na tem, da se razbijajo pozicije desnice. A. P. jinsko vlado. «To bi se zgodilo s podporo Združenih narodov«, je izjavil Čombe, ki je dodal, da bo vsak poiskus razorožitve njegove vojske ((privedel do nesreče«. Combe je tudi izjavil, da se bodo njegovi vojaki branili do kraja, ter da bo vsak poiskus pripeljal do vojne, ki bo zajela tudi Rode-zijo.^.i ou -o... .... Včeraj je bi.vši^Kasavubujev predsednik vlade lleo, ki je sedaj minister za informacije v Adulovi vladi, izjavil, da osrednja vlada nima nobenega zaupanja več v Combe-ja, katerega je označil za • krvnika svojega ljudstva*. Pripomnil je, da osrednja vlada pripravlja ukrepe, da napravi konec odcepitvi Katan-go. Načelnik OZN za Katango 0'Brien je izjavil, da so Com-bejeve izjave «smešne» in da se v krogih OZN ne predvideva nobena akcija za konec tc-ona ali za ponedeljek. jaških pripravah ZDA in ameriških zaveznikov, v prvi vrsti Zahodne Nemčije, pod nadzorstvom NATO, ter ugotavlja, da so zahodne države na sovjetski predlog, naj bi normalizirali položaj v zahodnem Berlinu, odgovorile s celo vrsto vojaških ukrepov. Zaradi tega je bila sovjeska vlada prisiljena okrepiti svojo obrambo. Hruščev pravi dalje, da je Sovjetska zveza napravila manjše število jedrskih poizku. sov kakor ZDA, Velika Britanija in Francija in da ima zaradi tega moralno pravico zahtevati enako število poizkusov. kakor so jih izvršile zahod, ne države. Na koncu pravi, da je za odstranitev vojne nevarnosti in za normalizacijo mednarodnih odnosov potrebno rešiti poglavitno aktualno vprašanje, ki je splošna in popolna razorožitev, in samo v tem okviru je mogoče napraviti konec jedrskim poizkusom na vsem svetu. Nocoj sta Kennedy in Mac Millan objavila novo izjavo, v kateri je rečeno, da «z največjim obžalovanjem jemljeta na znanje, da Sovjetska zveza n: sprejela njunega predloga«. Nato dodajata, da sta ameriška in britanska vlada pripravljeni pogajati se o sporazumu o nadzorstvu nad jedrskimi poizkusi. V Ženevi pa so danes odložili nadaljnje razpravljanje na čas po zasedanju skupščine QZN, ki bo morala obravnavati to zadevo. Na seji je sovjetski predstavnik Carapkin prebral sovjetsko izjavo, ki je bila izročena ameriškemu in britanskemu poslaniku. Agencija TASS javlja, da so se obrambni ministri držav varšavskega pakta sestali 8. in 9. septembra v Varšavi pod predsedstvom vrhovnega poveljnika enotnega poveljstva maršala Grečka, da proučijo ukrepe za okrepitev udarne sposobnosti oboroženih sil varšavskega pakta. Agencija TASS dodaja, da so vzroki tega sestanka: 1. Vojaške priprave v zadnjem času v državah NATO. 2. Oboroževalna tekma in zvišanje števila vojaštva v državah NATO kot odgovor na predloge socialističnih držav za sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo, z grožnjami, da sprožijo novo vojno. V zvezi s jRfem-t.-stitvijp 40 tisoč ameriških vojakov' v Zahodno Nemčijo pravi agencija Tass, (TS je ta" ukrep nov korak k nadaljnjemu povečanju mednarodne napetosti. Ameriški minister za obrambo je danes potrdil, da bodo v bližnji prihodnosti poslali v Evropo 40 tisoč ameriških vojakov, in sicer povečini Nemčijo. Od devetega septembra dalje bodo do novega ukaza, prekinili prevažanje članov družin omenjenih vojakov v Evropo. Ta ukrep se tiče Belgije, Danske, Francije, Zahodne Nemčije, Grčije Italije, Luksemburga, Holandske, Norveške, Portugalske, Španije, Turčije in Anglije. Ne tiče pa se zahodnega Berlina. Illtlllllllllllll III tllllllllllllllllllllllllltlllllllllllfHlltllllllllllllt 111111111111 IIIIIIIIIIIHIIItlltlllllltltl Poskus atentata na železniško postajo v Tridentu? ..................... mili Za odpravo vzrokov (Nadaljevanje s 1. strani) kati konstruktivnost in veliko praktično vrednost. Ostane le, da se bo videlo, ali bodo tisti, od katerih so rešitve najbolj odvisne, pokazali vsaj delček tiste dobre volje in zavesti o odgovornostih, ki so jo pokazali udeleženci beograjske konference. Dokumenti konference kakor tudi njen potek sam ponovno potrjujejo znano misel piedsednika Tita, da so neblokovske države glede bistvenih smotrov in nalog bolj enotne, kakor članice kateregakoli bloka. To je prišlo toliko očitneje do izraza, ker si udeleženci sestanka neblokov«-skih držav niso prizadevali, da bi prikazali nekakšno «absoiutno enotnost« v vseh vprašanjih, ki bi bila nezdružljiva s samo naravo neblokovske politike. Toliko bolj veličastna je njihova soglasnost glede vsega, kar je bistveno in vsebinsko, soglasnost, na kateri sta zasnovani njihovo sodelovanje in njihova aktivnost, s katero so povezani tako veliki upi in pričakovanja. TRIDEN'i, 9. — Oblasti domnevajo, da so dva Nemca in neki Avstrijec nameravali napraviti atentat na železniško postajo v Tridentu. V bližini postaje se je namreč nesi nemški avtomobil vrste «Volkswagen» zaletel v neko dre to. Ir. avtomobila so zbežale tri osebe, ki so odvrgle kovček v plamenih. Orožniki so mladeniče ujeli, v avtomobilu pa so našli še dva kovčka, polna steklenic »Molotov« Tudi v kovčku, ki ‘.o ga odvrgli, so našli enako vsebino. Pri zaslišanju so izjavili, da jim je malo pred dogodkom približal neki gospod, ki jih je baje naprosil, da bi odložili tri kovčke na postaji, Kamo* bi jih prišla baje iskat neka gospodična. Razstrelivo kovčkih je bilo tempirano na kislino. Pri zaslišanju lucu ugotovili, mladeniča iz so da sta dva Nuernbetga, tretji pa je z Dunaja; njeni so našli izkaznico najske univerze. pri du- tombe izziva Tito je včeraj odprl zagrebški velesejem Na velesejmu razstavlja okoli 4000 domačih in tujih razstavljavcev (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 9. — Ob navzočnosti nepalskega kralja Ma-herure, šeta kamboške države princa Norodoma Sihanu-ka, predsednice cejlonske vlade gospe Bandaranaike in jemenskega princa El Hasana je predsednik republike maršal Tito odprl danes v Zagrebu 61. zagrebški velesejem. Otvoritvene slovesnosti so se udeležili tudi Ivan Gošnjak, številni člani izvršnega sveta, predsednik sabora Hrvaške Bakarič, zastopniki izvršnih sve.ov Srbije, Slovenije, Bo-sne-Hercegovme in Makedonije. ministri za industrijo in trgovino Bolgarije, Libije, E-tiopije, Romunije, Tunizije, predsednik italijansko-jugoslo-vanske zbornice Renato Tea-diplomatski in konzularni ni. in druge ugledne ELISABETHVILLE, 9 Čombe je izjavil danes na tiskovni konferenci, da je ka-tanška vojska v pripravljenosti zaradi uradnih vesti iz Leo-poldvilla, da je osrednja kon-goška vlada skleniia v ponedeljek »napraviti konec neod- zastopniki osebnosti. Na velesejmu razstavlja o-krog štiri tisoč domačih in inozemskih razstavljavcev. Zvezni tajnik za delo in delovne odnose Ljupčo Arsov, ki je v imenu zveznega izvršnega sveta govoril na velesejmu, je poudaril povojni uspeh v jugoslovanskem gospodarstvu in ugotovil veliko zanimanje drugih držav za zagrebški velesejem. ((Jugoslovanska politika, je poudaril Arsov, je usmerjena na razširitev blagovne izmenjave in gospodarskega sodelovanja z drugimi državami na osnovi medsebojne koristi. Jugoslavi- nosti, ki ovirajo normalen razvoj gospodarskega sodelovanja Jugoslavije z inozemstvom Pe ogledu nekaterih domačih in inozefskih paviljonov so predsednik Tito in njegovi gostje bili na kosilu, ki ga je uprava sejma priredila v upravni stavbi. B. B. De Gaulle (Nadaljevanje 1. strani) visnosti Katange«. čombe je ja ima danes gospodarske sti-ctodal, da je osrednja vlada I ke z 62 državami.« člani njegove vlade, vojaško zasesti Katango in poslati v Elisabethville visokega komisarja, da sestavi novo pokra- sklenila aretirati ga skupno sArsov je v zvezi z gospodarskimi odnosi z inozemstvom med drugim opozoril na pojave gospodarske integracije in blokovske razdelje- so nikjer zaposleni, bodo odpeljali v Alžirijo. Sumljive pa bodo poslali v koncentracijska taborišča. Razen tega se v zadnjih dneh množijo ostavke višjih častnikov. Med zadnjimi, ki so odstopili, je generalni Beauf-re, ki je zastopal Francijo v stalni skupini NATO v Wa-shingtonu. Pred dnevi je bivši poveljnik vojske v Oranu general De Pouilly, ki je ostal zvest vladi med uporom generalov, zaprosil, naj ga premestijo med rezerviste. Kakor je znano, je načelnik glavnega štaba za obrambo general Olie dobil daljši dopust zaradi bolezni. Prav tako sta bri-gadni general Suard in divizijski general Hure sporočila, da nameravata zapustiti vojsko. V političnih krogih zatrjujejo, da je treba vse to pripisati nesoglasjem z vlado v zvezi z Alžirijo ali pa v zvezi z uradnim stališčem Francije do NATO. «Paris Jour« piše, da je od letošnjega aprila 356 častnikov zaprosilo za upokojitev Dalje poroča list, da je okoli [ strogo Beograjska izvenblokovska konferenca je sprejela dva važna dokumenta in en prav tako važen sklep: 1. izjavo o vojni nevarnosti, 2. deklaracijo in 3. sklep, da želje konference osebno obrazložita po dva odposlanca Kennedgju t n Hruščevu. 1. Izjava o vojni nevarnosti in poziv za mir vsebuje štiri točke: v prvi se ugotavlja nevarnost vojne, ki bi opustoši-la ali pa celo uničila svet, v drugi se zahteva, da predvsem ZDA in ZSSR takoj opustijo svoje vojaške priprave ter da se ponovno začno pogajati z dolžnim spoštovanjem načel OZN ter da v pogajanjih vztrajajo, dokler ne dosežejo popolne razorožitve in popolnega miru; v tretji točki se pozivata predsednik. ZDA in predsednik vlade ZSSR, naj čimprej navežeta neposreden stik, da bi odvrnila grozeči spopad in vzpostavila mir; v četrti točki pa konferenca izraža upanje, da bodo vsi narodi, ki niso bili na njej zastopani, poslali podoben poziv voditeljem teh držav in izrazili odločnost vsega človeštva, da dočaka uresničenje trajnega miru in varnosti za vse narode. 2. V deklaraciji, ki je razdeljena na tri dele, se predvsem poudarjajo načela miroljubne koeksistence kot edine alternative možnosti jedrskih eksplozij. V prvem delu se u-gotavlja doslej najhujša nevarnost vojne, ogromen napredek znanosti in tehnike ter sredstev gospodarskega razvoja, pešanja kolonialnega imperija, in da je vojna med narodi anahronizem ter zločin zo vse človeštvo. Zato izven-blokovske države opozarjajo svetovno skupnost na nujnost, da se vsi narodi zavzamejo za to, da bi našli zanesljivo pot k utrditvi miru. V drugem delu deklaracije se poudarja, da so v sedanjih razmerah načela miroljubne koeksistence edina alternativa «hladni vojni» in možnosti splošne, atomske katastro-f e ter da morajo biti ta načela edina osnova vseh mednarodnih odnosov, ker vključujejo hkrati pravico narodov do samoodločbe, do neodvisnosti in do svobodnega odločanja oblik in poti gospodarskega, družbenega in kul turnega razvoja. Zavedajoč se, da so ideološke razlike nujen atribut razvoja človeške družbe, so države udeleženke konference mnen:~ da narodi in vlade ne smejo kakor koli izkoriščati ideologije za hladno vojno, pritisk ali izsiljevanje svoje volje. V tretjem delu pa našteva deklaracija 27 mednarodnih nerešenih -vprašanj in podaja nasvetes za njihovo rešitev/4. Udeleženci bodo podprli izvajanje ((deklaracije o neodvisnosti kolonialnim deželam in narodom», ki je bila izglaso vana na 15. zasedanju generalne skupščine OZN, in priporočajo, da se kolonializem takoj in brezpogojno popolnoma in dokončno likvidira. 2. Oborožene akcije in zatiralni ukrepi proti neodvisnim narodom morajo takoj preneha ti. 3. Boj alžirskega naroda za svobodo in za neodvisnost nacionalnega ozemlja vključno Sahare je pravičen in zato bodo države udeleženke nudile ljudstvu Alžirije vso možno podporo in pomoč. - 4. Glede Angole zahtevajo, naj se takoj preneha s prelivanjem krvi angolskega naroda, kateremu naj pomagajo vse miroljubne dežele, da bi lahko vzpostavil svojo svobodno in neodvisno državo. - 5. Udeleženci konference zahtevajo naj se takoj preneha sleherna kolonialna zasedba: vrniti je treba ozemeljsko nedotakljivost narodom v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki. Tuje vojaške sile naj se umaknejo njihovega nacionalnega ozemlja. - 6. Francoske oborožene sile naj se takoj umaknejo celotnega ozemlja Tunizije, ki mora doseči popolno nacional no suverenost- - 7. Tragični dogodki v Kongu se ne sme jo ponoviti: preprečiti je tre ba vsako nadaljnjo tujo intervencijo v Kongu, da bi se lahko neodvisno razvijal. -Obsoja se politika apartheida v Južnoafriški unij i. - 9. Države udeleženke slovesno izpovedujejo svoje absolutno spoštovanje etničnih in verskih manjšin do zaščite, zlasti zaščite pred zločinom genocida ali katere koli kršitve njihovih osnovnih človeških pravic. - 10. Konferenca je obsodila imperialistično politiko na Srednjem vzhodu in izjavila, da bodo udeleženke konference dale vso podporo resničenju vseh pravic arabskega naroda iz Palestine soglasjo z ustanovno listino in resolucijami OZN. - 11. Tuja vojaška oporišča proti volji narodov predstavljajo grobo kršitev suverenosti, in države, ki ta oporišča vzdržujejo, naj resno proučijo možnosti njih ukinitve. - 12. Severnoameriško vojaško oporišče v Guantanami na Kubi krši suverenost Kube. - 13. a) Vsi narodi imajo pravico do enot nosti, samoodločbe in neodvisnosti; b) vsi narodi lahko razpolagajo s svojimi naravnimi bogastvi. - Spoštovati je treba pravico Kube in vseh na rodov, da svobodno izbirajo svoje politične in družbene sisteme. - 14. Konferenca se odločno izjavlja proti zastraše vanju, vmešavanju ali inter venciji pri izvajanju samoodločbe. - 15. Razorožitev je ne odložljiva nujnost in najnujnejša naloga človeštva. Rešitev tega vprašanja je mogoče najti le v splošni, popolni in mednarodno nadzoro ja, bakteriološkega in kemičnega orožja, kakor tudi od stra nitev opreme in naprav za izročanje, vskladiščevanje in operacije z orožjem za množično uničevanje na nacionalnih ozemljih. - 17. Vesoljski prostor se sme uporabljati izključno samo v miroljubne namene, in ustanovi naj se mednarodni organ za usklajevanje mednarodnega sodelovanja, da bi se vesolje izkoriščalo v miroljubne namene. - 18. Izvenblokovske države morajo biti zastopane na vseh konferencah o razorožitvi: vse naprave o razorožitvi morajo biti pod pokroviteljstvom OZN; razorožitev naj bo zajamčena z učinkovitim sistemom inšpekcije in nadzorstva, s tem da so v ustrezna telesa vključeni nekateri člani izvenblokovskih držav. -19. Čimprej naj se sklene pogodba o reformi vseh jedrskih in termonuklearnih poskusov in v ta namen naj se takoj začnejo pogajanja, posebej ali kot del pogajanj o splošni razorožitvi, medtem pa jc treba razglasiti moratorij nad poskusi z vsem atomskim orožjem. - 20. O razorožitvi naj se skliče izredno zasedanje generalne skupščine OZN ali pa svetovna konferenca pod pokroviteljstvom OZN. 21. Ustanovi naj se sklad OZN za kapitalni razvoj nerazvitih držav, in vse udeleženke bodo zahtevale pravične trgovinske' pogoje za te dežele. - 22. Vse razvijajoče se dežele naj čimprej skličejo mednarodno konferenco, na kateri bi obravnavali svoja skupna vprašanja. . 23. Tiste dežele, ki sprejemajo gospodarsko in tehnično pomoč, morajo imeti pravico, da same odločajo, kako jo bodo uporabile. - 24 Generalna skupščina OZN naj revizijo listine OZN uredi vprašanje razširitve članstva Varnostnem svetu in v go spadarsko-socialnem svetu, da bosta sestava in delovanje teh svetov v skladu s potrebami organizacije in z razširjenim članstvom OZN. - 25. E-notnost OZN in njena učinkovitost nujno zahtevata izoblikovanje primernejše struktu-tajništva OZN, pri čemer treba upoštevati, da bodo vsa področja zastopana sorazmerno. - 26. Države udeleženke konference, ki priznavajo vlado LR Kitajske, priporočajo, naj gen. skupščina na prihodnjem zasedanju sprejme predstavnike vlade LR Kitajske kot edine zakonite predstavnice te dežele v OZN. -27. Nemško vprašanje ni samo regionalnega značaja, temveč lahko odločilno vpliva na mednarodni položaj. Vznemirjenja zaradi razvoja v zvezi z Nemčijo in Berlinom poziva konferenca vse zainteresirane dežele, naj ne uporabljajo sile in naj ne grozijo pri urejanju nemškega in berlinskega vprašanja. 3. |Po sklepu konference sta re je Nehru in Nkrumah že izročila Moskvi Hruščevu poziv za mir in mu ga obrazložila. Sukamo in Keito pa bo Kenne-dy sprejel najbrž 12. t. m., da b* storila isto kot Nehru in Nkrumah v Moskvi. je sto častnikov v zaporu, 90 jih Lvoni razorožitvi. - 16. Taka v disciplinskem zaporu, 300 j razorožitev mora vsebovati: jih črtal; iz kadrov, okoli tisoč pa jih čaka na epuracij-ske ukrepe. Približno 500 jih je bilo odstavljenih z vodilnih mest in čakajo, da jim dodelijo druga mesta. 1 liminiranje oboroženih sil, borožitve tujih oporišč, pro izvodnje orožja; zajeti mora popolno prepoved proizvodnje posesti ter uporabe jedrskega in termonuklearnega orož- treba zamenjati z vlado levega centra med KD, PSDI in PRI, ki jo bodo podprli tudi socialisti. Po tej izjavi se je zdelo, da Fanfanijevi vladi bijejo zadnje ure, a zadeva vendarle ni še tako aktualna. Tudi Saragat sam je to svoje stališče nekoliko omilil in dejal, da je pripravljen še nekoliko počakati, če bo demo-kristjanski kongres (ki mora biti decembra) odobril politiko levega centra in privolil v tezo, da mora prihodnja vlada računati tudi s socialisti. V nasprotnem primeru pa je PSDI odločen preiti v opozicijo in s tem povzročiti padec Fanfanijeve vlade. Prva otipljiva posledica tega Saragatovega stališča je nedvomno tudi sporazum med KD in socialisti na Siciliji za sestavo deželne vlade levega centra v sicilski deželni skupščini. Na podlagi tega sporazuma je bil pretekli četrtek izvoljen za predsednika dežele voditelj sicilskih demokristjanov D’Angelo. Okoliščino, da je bil za predsednika dežele izvoljen s podporo socialistov celo predstavnik de-mokristjanske desnice, ni po našem mnenju ocenjevati negativno (kakor to delajo komunisti in leva struja v PSI/, ampak za pozitivno v dvojni meri, ker kaže, da stoji za tem sporazumom celotna KD (vsaj na Siciliji), tudi kljub temu, da je sicilska katoliška visoka duhovščina nedavno izrecno prepovedala vsakršno sodelovanje med KD in so- SIRI STRA (VKNKZ1A) Stroji in razne potrebščine za tovarne Razstavljali bomo nase proizvode na Zagrebškem jesenskem velesefo* MILAN ŠVA Import-Export sanitarnega materiala Projektiranje, montaža centtalnih kurjav ih nih instalacij — kleparstvo ... TRST, Ul. S. Giusto 16 — Telefon 9^ cialisti. Pogum, zlasti pa Hruščev pripravljen pogajati se Med obiskom Nehruja v Moskvi je bilo v Kremlju ve-i ko zborovanje, na katerem kajšnjo mero politične neodvisnosti, ki jo sicilska KD kaže v tem primeru, je treba vsekakor pozdraviti, ker utegne predstavljati prvi korak na poti ozdravljenja celotnega i-talijanskega političnega ozrač-ja. Ce pomislimo, kakšen vik in krik je Malagodi dvignil še nedavno, ko je šlo za poskus levega centra tudi v milanskem pokrajinskem svetu, medtem ko se sedaj (ko ne gre le za poskus, ampak za konkreten sporazum med KD in socialisti) zadržuje razmeroma zelo umirjeno, prihajamo do zaključka, da se v l-taliji kljub vsemu nekaj vendarle premika. V Braziliji se je politična kriza, ki je nastala z ostavko predsednika Quadrosa, formalno sicer končala z ustoličenjem Goularta in s sestavo prve vlade po novem sistemu, vendar pa se nadaljuje v drugačnih oblikah. V novi vladi ki ji predseduje Tancredo Ne-ves, bivši pravosodni minister z Vargasom in Kubič-kom, ni več dosedanjih vojaških ministrov, ki so Qua-drosa sporazumno z ZDA prisilili k odstavki in izsilili re- Iormo predsedniškega sistema : to še ne pomeni, da brazilski konservativni krogi niso dosegli svojega. Desnica upa da bb v nadaljnjih treh letih v tolikšni meri utrdila svoje pozicije, da se ji ne bo treba bati ljudskega referenduma o ustavni reformi, ki ga je Gou-lart že napovedal, in za katerega se namerava boriti z vsemi silami tudi bivši predsednik Kubiček. 1. E. L. M. A-t' 1 MBUBI 1 ()«’ TRST — T H 1 E S I 51 Ul. F. Filzi, 23 — lel 29-97« Telegr.; IELMAT Trieste F H A I E L L 1 NASCIMB0 esport IMPORT NADOMESTNI DELI ZA p p TRST, Ul. Coroneo št. 39, t- 24‘9 TRANSADRIA d. d. IMPORT j vseh vrši leSd j TKST- Sedet: lit. CicBruiiB 11, 11 Telefon: Ul. CiceronB 30-214 Skladišče: Scalo t.egnami 96-715 goriv, shh m ek**1 lurniHeV lesno TOMAS« PRIOGU' ŠPEDICIJA -TRIESTE ' Jk Via Ghega 1/2, Tel. 37-314,31' * FRATELLI PRI MEDNARODNE ŠPEDICIJE TRST-TRIESTE - Via S. Anastasio, 2 Telegrafski naslov: FRATELLI PRIOGLlO ‘Sfe, je Nehru pozval velike drža- ve, naj zastavijo vse sile, da e ohrani mir. Hruščev je v vojem govoru poudaril, da je bilo na beograjski konferenci čutiti plemenito zaskrbljenost za usodo člove-tva ter težnjo, da bi ohranili mir in za vselej odpravili kolonializem. Ponovno je predlagal priznanje obeh nemških držav, ki bi ju morali sprejeti v OZN. V intervjuju z dopisnikom «New York Timesa» Sulzbergerjem pa je Hruščev izjavil, da je pripravljen razgovarjati se s Kennedgjem in zastaviti vse sile za rešitev mednarodnih sporov. Važno pa je, da bi bil tak sestanek ploden. Alžirija in Bizcrta intermcrcator 0. Carli & Co. z inozemstvom TRST, Ulica Cicerone 8 - Tel. 38-074 trgovina ANDREJ BOLKO mr. ph. UVOZ - IZVOZ Telefon 31-315 farmacevtski proizvodi 1 ORRtBtAd0 1RS1 UL. De Gaulle je v torek na ti skovni konferenci ponovil, da bo pregrupiral prebivalstvo v Alžiriji, če ne pride do sporazumne rešitve. Trdil je dalje, da sploh ni alžirske suverenosti. Zaradi tega je treba to suverenost ustvariti, s tem da se ustanovi izvršna oblast. Pri tem pa je dal razumeti, da Joxe ni mogel dobiti zadostnega števila alžirskih kolaboracionistov, ki bi sodelovali pri tej de Gaullovi oblasti. Glede Sahare je de Gaulle izjavil, da suverenost nad tem ozemljem ni važna, temveč so važni francoski interesi. Govoril je tudi o Bizerti in javil, da Francija ne bo zapustila Bizerte tn da se ne bo ozirala na resolucijo skupščine OZN. Dejal je, da je pripravljen pogajati se s Tunizijo o •modusu vivendi« v Bizerti in «o pogojih za uporabljanje tamkajšnjega oporišča, dokler bo mednarodni položaj tak, kakršen je sedaj*. Burgiba je v teh izjavah videl spravljivost in jih je tolmačil v smislu, da de Gaulle misli obdržati oporišče, dokler se ne reši berlinska kriza. Bati pa se je, da se moti. Na vsak način je izrekel pripravljenost na pogajanja in v ta namen je že prišlo do prvih stikov. Pripomnil pa je. «če se bo pokazalo, da sem napačno sklepal, bo Tunizija spet začela boj z vsemi sredstvi in v vseh oblikah med Francijo in Tunizijo KAROSERIJA DANILO PERTOt TRST: B ARKOV I,J F, Ul. Bovcio Tapetništvo in ličenje ter popravila avtomobilov, kamionov in Delavnice GREGO^ izdelujejo stroje za obdelavo marmorja, kamna Italija Parlamentarne počitnice se sicer še niso končale, vendar pa se je politično življenje v poslednjih tednih močno razpihalo. Za to je poskrbel predvsem Saragat s svojo znano tezo, da je «konvergentna» vlada odslužila in da jo je gr£® mm in granita, med njimi tudi moderni stroj rezalnik, ki ga vidimo na sliki 10. septembra 1961 . "Videla boš ,Uttlobolnice VCfltllJVV ■*>» ie nriL oce ni Posebno sp Jvto zapeijai ,mni*a 3ady Moping, ko je -**- s °zi veliki vhod okrožne ®eail.» io I™’ Qa se °oe ni posebno spre-ula ’ ' :i \ i, s< j _ - ~^nosl To je v,;, uniformo?» je vprašala Angela. ®u največjnd^.aS’ca’ seveda ne. Posvečajo : la sama §6 m Prvi ob*skl zanj se je 1 TJeset let ■_ P?2ne* Poletin P° tisti nevihti v t P,eljal>; 2an • uS0 bili lorda Mopinga ^■h spominov'16 j'* to dan zmedenih in ie”e matere 7’m velikega sprejema i! tat Pa se ’ < r°m nevesel zanjo, ti- S’ ^ prihnrt 6 vn?eaa3° še muhasto vre-kazale3 piTlbgostov je bilo jasno "adoma poohi -■3i ?e' potem pa se je 1 lik-.°fviT>ta, Vse a. o in začela se je pra- 1 s°t°r se i 2 e^a^o pod streho; ve- • J pdnašali hia .^oc^r^ z zmedeno naglico in 38 ui®l me/1116 •ln stole j namizni prt i„ )e Prhutal ,, jVe.J.e ve'ikanskega drena tral80stk so se n6Z]UJ Nato se 3e ziasnil° it ? P°tens se previdno vrnili na mokro zen iset minut'16 ■ Z<^pet ulilo; in potem ,,6 p°P»ldan- v kS1J 0 sonce- Bil Je gro' iko ie L - U?eC je doseSel okoli še-1 MonineP° Usi1 narediti samomor, leto u. -3e grozil s samomorom lte‘iki sPrejem° n3e®°va žena priredila ni-8 v °l>raz -L okrat so ga našli počrne- iisU,jV rsstlinjak°u-eSl1 S!.-3e bil na naram‘ uta .Zavetje nn j’ .sosedje, ki so si tam Pehal1 na noge in deŽ;iem’ s0 §a zoPet P°* ■b Poni rešilnf P? večeri° se ie pri-s. .)e Po tistem avtomobil. Lady Moping »h6 Vra^ že g1?3 pa kdai obiskala, a Največkrat l,.Ca,SU za ča3 in ie 0 obi‘ tisn ars‘kateri moIcala-*ohS da s«8?86** Se rahl° zgražal hoih0[nic°. SeveH°rda M°Pin§a zaprli v u->k. ?.mbeveda tam ni bil kot navaden Uk* ^‘Vei i. " xvut nav auct »ežj °amenjene V posel)nem krilu bolniškim'2 njimi Samo za bogatejše blažile In’ kolik0 ravnali z vsem razume-oble?n’ sevedar 3o to dov°lievala njihova 'bolj 8 (lt>nogl '. ami so si smeli izbrati koli ?®ane mn? nT‘k> so se odločili za naj- “r.":’:.1”«” » »-« *X Od 1 :wiupik L r.r—* w če so bili nanje v so Kactin naj- ^r6!1 Povabit dgar’ ob obletnicah pa ^rUPih V0,3 Privatno kosilo kogar-8za»i. glh bolnikov, ne spreminja resnice, da bol- % Pa j Jice **c mogoče primerjati z naj- K u?tanm,„ piiMicijan L iidj- leJ^i naslov. te vrste; nič dobrega tzv 'tzk °lne» n' ’’°krajno zavetišče ža du-ttlik” Pa Unif* Snien na Pisemski papir, ial. .'lesk; _ ,ormah osebja, naslikan na :^°Din žje a. glnvnim vhodom, je vzbu-Oi8°Vo nosu61.801.'’6' Prijatelji so lady "'»tsk*?! takta UsaB od easa do časa, z več .''ki j Za veti'a opozoriti na reklame ob-“ijKj veliitirtf6 S <)einbe an’ labko izvede kakršne tf«*i nj, Ce se. mu»-bodft zdele po-•S' »tj* bf n'J? najman; nagnjena ;S v I io je Pr,emeriila S^oj Sanajačru re-i\0{ k0 . . nizkotno izdal na edini pL’n Pr, S1-3e zele!a °d njega zvesto ■ **lttžit 1° še j?lenem mnenju se mu je ■ “• sti bolje, kakor si je bil \jjParku s . * *_* l 'To Pil1 Posta36 Pbeasi sprehajalo nekaj SV0 bCT.v haljah. 'L°i očedy Mop^n1 12 niziih Plasti,« je raz-9|,i s.’ Pa . g- «Za ljudi, kakršen je l ziao.?} jim nr,°)Z?10 lep vrt s cvetlicami, a 'VJaii Sta nekaj cepičev.,, >v!:8>*keSl m|m° Pustega pročelja b; tam zdravnikovemu privat-..*• hi. 6,nniea,. JU je- sprejel in odvedel «Si biia113!"^6110 za take obi-Pi k aznimi0 zavarovano z notranje -Sz^lo; ko ip Palicami ,iu mrežo; ka. °^°Vila 1 svoi pngela živčno poskusila It je IV5 bliže k radiatorju, je <1 MepinE °’ pribit v tla. *^knž^r3vnik Je Pr*Pravljen na obisk, ,»0 0 Se - ‘k- S.281a Cauti?» T>i^9ien*0 d°bro’ \t6 j6d me’ da res lahko 'ko . • siCer DNed°lg0 tega je bi) gfdo .. Sfeti. s® Hr,-..pa je odiirnpn.j y v '■Cf rjm . ° '-'-fod Jc sinu VtS1‘šaH p0rabi Je odličnega zdravja. :h0a ke, ,h s0 za Pisanje.« Okli' ft1"1 Se p6rh,k-0merne- zastajajoče elt,r8d Vrat- UJej° Po kamnitem ihNA ki ratl se je zaslišal visok, go- I nSe Vm 't® ob V b* »v. n08ti dela -ar se da nepriklad- 'It ^e, ?apežu j lmam. ste že natip- am *te . Poštn,.’. hovedav?« N*** LSpoštov’amOVeday?» V-^Ia itavUročili fa°-P°d' C •>» vu^e » naj se na j . Ce se spom- * 0 ribišf3 Se naiPrej zani-ciotštvu na New Found- j| ^1, ^ *J«Q k' ' po P‘»eba .P,ravzaPrav sreča, ker mi- 0 k, . ba «uiav sreča, ker mi- tt ,seij. 8»U j, ? zasnovati čisto dru-Nu^el kup el na dan cel kup k A*. Nemi '' A^idiš, dragica, ves zHeitk' h0s88li- «Maikei vPrašujoče oči je 'X, 8 iitp a Pač m s‘a Prišh zavoljo )PftL8 W a bo « orali priti kasneje. VV> ime|2e,vs® v redu, čisto v «p, dovolj p‘,aasa’ da bi posvetil VSVk' °čka, °rn0Stl- Povejta Jim N's*VstkaL Pa,» i S.*'tX sr,°v j® to zlov°ljno nadaljeval VN>Av!° halo6 Elba V«8« druS°tneSa P0’ li w ,A, ,,]Prei _ ln Amazonka in Ti- X,>t6i io n??1' a’ Loveday?... »h p°tok V ?rna rečica. Jaz C’* i^8®1 tlŠli' Storii°^f.3, lahko nehamo, ta, bii a saj ! bi več za vaiu. ko V 'Vlitthi v te&lal Vidita, kako —. ,KaKo sem vezan. 1® tisto. S črnim po šjtr^di^6 tekel lJe zaPustil sobo. s ti Zdravnik, »izvrstni ^!^‘jae5ed "hiT’ s tekomaVmk- “izvrstno se delu n; TJ 36 in odlično spi. 1 kaj očitati.« Vrata so se zopet odprla in Loveday se je vrnil. «Oprostite, da sem se vrnil, gospod, am pak bal sem se, da bi mlada dama utegnila biti zbegana, ker je gospod lord ni prepo-’ znal. Ne smete mu zameriti, gospodična Prihodnjič se bo vašega obiska zelo razveselil. Samo danes je nekam togoten, ker je pri delu nekoliko v zaostanku. Veste, gospod, ves ta teden sem pomagal v knjižnici in tako nisem utegnil natipkati lordovih poročil. In nekaj se mu je zamešalo pri kartotečnih listkih. To je tisto. Hudega pa ni mislil nič.» «Kako prijeten moški,« je rekla Angela, ko je Loveday odšel po svojih opravkih. «Res ne vem, kaj bi počeli brez njega. Vsi ga imajo radi, osebje in bolniki.« «Dobro se ga spominjam; prava tolažba je, ko vidiš, da imate tako dobre paznike,« je rekla lady Mopink. «Ljudje, ki tega ne vedo, pripovedujejo o umobolnicah razne neumnosti.« n nemžke delavce. Ce so bile verjetno skromne razlise, tedaj so bile samo med kval ficira-nimi in nekvalificiranimi delavci. Dejstvo, da se je avtor poslužil večinoma nesocialističnih "riv (glej pripombo 3), nas ne preseneča. Pesnica, ki jo pove Piemontese v svojem kratkem uvodu s pritajenim, toda upravičen m sovra.tvom do zločincev, je dr so fašisti in fašistična policija odnesli, požgali ah drugače uničili ogromno količino prosvetnega, političnega sploh zgodovinskega dokumentarnega gradiv r, brez katerega ne bomo morda nikdar prišli uo popolne zgodovine tržaškega delavskega gibanja, in tudi ne, delavskega gibanja na vsem Primorskem, v Istri in v nekaterih delih Dalmacije. No, navzlic vsemu temu pa so prav gotovo ostali fragmenti, od celote odtrgani dokumenti in zapiski, ki bodo skrbnemu in vestnemu zgodovinarju omogočili napisati dokaj pregledno in verodostojno, čeprav nepopolno zgodovino tržaškega delavskega gibanja. Tak zgodovinar bo seveda fragmentarne dokumente in zapiske moral pametno, deloma tudi intuitivno med seboj povezati, pri čemer se ne bo smel preveč naslanjati na nacionalistične vire, čeprav je 3) iz bibliografije, ki jo avtor navaja ob konou knjige, posnamem, aa se je poslužil dvajset del nesocialističnih pisateljev in komaj štirinajst del ki so jih napisali socialisti’raznih tendenc. Poslužil se je sedeminpetdeset listov in revij, od tega trideset nesocialističnih sedemindvajset pa socialističnih. Med temi poslednjimi je pet slovenskih, verjetno tudi v njih delček resnice. Delavsko gibanje se je povsod porajalo nujno počasi. Večinoma spontano. Ponižno, oprezno, boječe, zdaj tu, zdaj tam, kakor so pač tedanje razmere dovolile. Dokler niso st »pili na čelo tega gibanja pogumneiši, na veli'p žrtve pripravljeni ljudje, do neke mere celo razgledani, je bilo, ali so bila taka gibanja brez političnih in socialnih pogledov. Le nečloveške razmere delavcev so silile delavce riskirati malone življenje za Krajcar boljšega življenja in za pol ure manjši urnik, ki je trajal celo 10 ur. Ti delavci so bili zares mezdni šužnji; ikV'sb hoteli svoje suženjstvo večin ima le vsaj za spoznanje olajšati. Tha gibanja so imela proti sebi vse, celo delavce same, katerih večina .-:e je preveč vdajala pijači. Poskusi takih gibanj v Trstu so bili med italijanskimi in slovenskimi delavci. Navadno nevede skupaj In to ne glede na to, da so se italijanski delavci ponosno imeli za pripadnike gospodujočega naroda, za del naroda, ki ;e govoril (in govori) jez k tisočletne kulture, s katerim' so no lastnem prepričanju tvorili socialno in kullurno enoto. Zato niso špočetla slovenskim delavcem dovolili govor ti na shouih »jezik sužnjev in hlapcev,« dasi so dovolili govoriti nemškim delavcem. To dejstvo je dolgo časa zelo vplivalo na tržaško delavsko gibanje. Prav tega dej.tva pa Fiemontese ni skušal marksistično analizirat,. poizvedeti za njegove vzroke, dasi v kn igi nekajkrat omenja dogodke in celo sklepe, ki so očitna posledica takega dejstva in take miselnosti. Zato nas ne čudi, če na 17. strani svoje knjige trdi, da je porajajoči se ali nastali italijanski nacionalizem prebudil latentni slovenski nacionalizem. S tako trditvijo je Piemontese zagrešil napako mnogo-katerih starih socialistov, ki so boj tržaških Slovencev za svoje narodne pravice — ki so jim jih odrekali — imenovali slovenski nacionalizem. (Nadaljevanje v torek) »Ljubljana v ilegali« nosi podnaslov Država v državi. Predvsem ima ta knjiga namen prikazati, kako je množični odpor Ljubljane proti okupatorju v prvem najod-ločilnejšem letu revolucije preraščal v oboroženo vstajo. Podnaslov sam pa sicer ni povsem točen, vendar hoče predvsem poudariti, da je-bila dosežena med okupacijo v Ljubljani tako visoka stopnja politične in vojaški moči, da je osvobodilno gibanje marsikdaj povsem paraliziralo okupatorjeve ukrepe. Eden najvidnejših dokazov so bile plebiscitne akcije Revolucionarno gibanje v drugi polovici leta 1941 in v začetku leta 1942, katerima, je posvečena druga knjiga zbornika, je imelo v tem času že svojo oboroženo silo, delavnice in skladišča za svoje orožje, svojo obveščevalno in varnostno službo, svoje tiskarne, ilegalno radijsko postajo, finančno-gospo-darski in soclalno-zdravstve-m aparat. Najpomembnejše pa je dejstvo, da je volja o-svobodilnega gibanja dominirala v vrsti najvažnejših o-kupatorjevih upravnih, oblastvenih in prometnih u-stanov, v mnoge druge pa je odločilno posegala. Tako je v najmočnejši okupatorjevi postojanki dosegel upor v drugi polovici leta 1941 svoj višek, kar je močno vplivalo na razvoj odpora in oborožene vstaje na vsem slovenskem ozemlju. Druga knjiga 'zajema tore^ obdobje, ko je skušal okupator streti revolucijo z najhujšim nasiljem, z množičnimi aretacijami in odgoni v razna taborišča in zapore ter s tem, da j" ogradil mesto z žico in ga obdal z vojaškimi bunkerji. Druga knjiga zbornika ((Ljubljana v ilegali« ima o-bilo raznovrstnih sestavkov. Za uvod sta poleg dveh dokumentov, pisem Borisa Kidriča in Franca Leskovška Centralnemu komiteju KP Jugoslavije objavljena sestavka Borisa Kidriča in Vla-dimira Krivica. Kidričev članek predstavlja nadaljevanje pregleda razvoja Osvobodilne fronte, Krivic pa piše o značilnostih in problemih ljubljanske organizacije OF. Tu sta ponatisnjena tudi dva sestavka Edvarda Kardelja, objavljena prvič v Delu leta 1941. Nato slede posamezna poglavja, ki jih izpopolnjuje • vrsta sestavkov. Prvo poglavje je posvečeno mladini ii. delavcem, ki so bili nosilci oboroženega odpora. Vrsta sestavkov drugega poglavja je posvečena nekaterim ljubljanskim partizanskim akcijam v letu 1941 in začetku leta 1942. Posebni sestavki govore o boju proti peti koioni. Zanimivi so članki o partizanski saniteti in radiu Osvobodilne fronte. Sledi več člankov o tem, kako je partija ustvarjala zaledje oboroženega upora. Ze sami ti naslovi poglavij povedo, kakšna je vsebina zbornika. Gre torej za izredno pomembno obdobje v slovenski zgodovini, in to za obdobje, ki je povrh vsega obdelano s prispevki tistih, ki sc tako rekoč sami pomagali ustvarjati zgodovin,?. Razumljivo je, da so vsi prispevki, med njimi sestavki najvidnejših političnih in javnih delavcev, pisani zanimivo in privlačno, da ne omenjamo, da je že snov sama po sebi tako, da je knjiga res nadvse zanimiva. Zbornik Ljubljana v ilegali je tako glede svoje snovi, ki jo obravnava, kot turi. po kvaliteti prispevkov in zanimivosti snovi, nedvomno najpomembnejša publikacija s tematiko osvobodilnega boja, kar jih je v Sloveniji doslej izšlo. Zato zasluži ta knjiga, da jo spozna vsak Slovenec, kajti ta knjiga daje resnično vpogled v ozadje osvobodilnega boja, kateremu je na čelu ves čas stala borbena Ljubljana. Sl. Ru. Scena iz Olmijevega filma “Prostor«, ki sta g* kr^k* qprqje>liit 1 I ^ v m Piran s posebne perspektive (Foto Bubnič) LEPOTE NASE ZEMLJE •farna Dimnice 0 ,04CO»C^*: | GRAFOLOG ♦ BRALKA: Ostro mejo potegnite med. 0 in izzivanjem. Nehote se včasih poslužite a čina, čudeč se na koncu, da je bil odziv o ^ ♦ gačen kakor ate pričakovali. Zaradi trenu 0 hov na drugem področju pa se ne pustite Ko vode zapuste zelene Brkine in prestopijo mejo lapornatega sveta, se morajo spustiti v podzemlje pVi limit ^ **** ®L- WL> ^ in ne počivajte na lovorikah; tudi Nednje^®0 Jugovzhodno od Divače se dviga nad kamnito kra-ško planoto do 750 m visoko gričevje Brkini. To gričevje je sestavljeno iz la-pornatih skrilavcev, ki leže na apniskih skladih in ne propuščajo vode. Ta odteka tod normalno po površini v smeri, kamor so nagnjena tla, zato se raztezajo s slemen proti severu in jugu grape in doline, s studenci in potoki, ki napajajo polja, travnike in sadovnjake. Proti severu tekoče vode se zlivajo v Notranjsko Reko, ki priteče izpod Snežnika in ponikne v podzemlje, brž ko zapušča pod Škocjanom pri Divači ozemlje Brkinov. Drugačna je podoba na drugi, t.j. južni strani Brkinov. Kakor hitro pritečejo tu vode na goli apnik, nimajo več pogojev, da bi se ohranile na površini, zato že na kratko razdaljo poniknejo v notranjost ap-niških skladov. Nad po-nikvami so‘ob potokih po vsem normalne doline, ki jih zapirajo več ali manj strma pobočja. Nastale so slepe doline. Takih slepih dolin je več v severni Istri na prehodnem ozemlju med lapornatim svetom •iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu Ljubezen, poroka, toda... Zavarovanje proti ločitvi Heidi Dichter, nemška tipkarica iz Kiela, je doživela kaj čudno dogodivščino; Postala je žena bogatega kuvaitskega šejka Abdala-ha al Jabera al Sabaha, ki pa jo je po desetih dneh poroke zavrgel. Ker se je šejk nato skesal in mlado ženo spet poklical k sebi, je Heidi privolila v spravo, toda le s pogojem, da ji šejk zajamči — črno na belem — da ji mora v primeru morebitnega poznejšega nesporazuma odplača, ti — milijardo lir. Heidi, ki je stara komaj 19 let, je plavolaso dekle, lepe postave in ljubkega obraza; pred srečanjem s kuvaitskim šejkom je delala v nekem odvetniškem u.adu v Kielu K.o se je zmenila s svojo sestro Barbaro, da bosta odšli na počitnice v Bad Homburg. luksuzni letoviški center blizu Frankfurta, si prav gotovo ni mislila, da bo tam srečala svojega bodočega moža. Na rojstni dan Barbare sta se odpravili v neki «night-club». Nista bili dolgo v lokalu, ko je Heidi začutila, da jo nekdo gleda. Ko se je ozrla, je opa- zil.:, da je tisti, ki jo občuduje, dokaj nenavaden človek; temne polti, z brčicami, čokat. Mnogo drugega pa ni mogla videti, ker je mož imel velike črne na. očnike, nekakšno belo kapuco na glavi in dolg kaf-tan. čez- Sekaj časa J e moj, vstal in se ji približal. Priklonil se ji je, se predstavil in ji nato z očarljivim nasmeškom dejal: «žal mi je, da ne znam plesati. Rad bi bil v vaši družbi, zato vas prosim, če bi hoteli sesti k moji mizi.* Hei-cu se je po prvem začudenju takoj znašla in privolila. Zdelo pa se je, da je šejk v zadregi; videlo se je, da mu dekle zelo ugaja, a da ne ve, kako bi s svojo ponudbo na dan. še preden sta se tisti večer razšla, jo je vprašal, če ho. če postati njegova žena. Povedal ji je tudi, da je zelo bogat, da ima štiri palače, mnogo petrolejskih vrelcev, 35 avtomobilov in zoološki vrt s sloni, tigri in drugimi tropskimi živalmi. Dodal je, da je imel ženo, a da je sedaj sam. Heidi ni hotela pokazati, kako jo je ponudba iz-nenadila, kajti to je gotovo preseglo vse njene de- kliške sanje. Rekla mu je samo, da mora o tem še razmisliti. Po enem tednu šejkovega neprestanega dvorjenja je privolila. Ko ga je predstavila svojim staršem, ga je Heidin oče vprašal, ali nima v Kuvai-šene&kajti vedel je,'"d£ 'F Ro vi1'deželi ima., jo moški lahko več kot eno ženo. Ko je dobil zagotovilo, da bo Heidi njegova edina žena, je v poroko privolil. Heidi in Abdulah sta bila 23. marca že poročena. Heidi je preživela na svojem poročnem potovanju prekrasne dneve. Mož jo je kar obsul z darili in dragulji. Bila sta ob Modri obali in italijanski «Rivie-ri». Toda po nekaj dneh je Heidi ugotovila, da se je moževo obnašanje spremenilo. Postal je oprezen in zdelo se je, da ima neprijetne skrbi. Po nekaj dneh bivanja v Rimu je hotela Heidi nadaljevati poročno potovanje in ga je vprašala, če bi nadaljevala pot v Capri, a Abdulah ji je odgovoril, da se mora takoj vrniti v Kuvait in da je bolje, če ona ostane v Evropi. Obljubil ji je, da jo bo čim prej poklical k se- bi. A po treh tednih čakanja je Heidi zvedela nekaj grozotnega: Abdulah je i-mel tri žene, ena od teh, Laila, se ni hotela sprijazniti z dejstvom, da je Abdulih posvetil drugi ženski,, svojo naklonjenost. Zdi Se, da je^Laila poskrbela, da je ta vest prišla 'do Heide. Ko je Heidi nekaj časa pozneje zvedela, da jo je šejk zavrgel, je bila že popolnoma obupana. S tem pa se ni hotel sprijazniti gospod Dichter. Poiskal si je odvetnika, da bi zaščitil interese svoje hčerke, ker je bila ona po nemškem zakonu poročena. Dichter je že vložil tožbo proti kuvait-skemu šejku, ko je ta nenadoma poslal Heidi brzojavko: «čakam te. Vsega so krive moje bivše tri že-1 ne, katere sem zavrgel. Lai. lo, ki se je hotela maščevati, sem poslal v Libanon. Sedaj pa se ne smeš bati ničesar.* Tako je Heidi odpotovala v Kuvait, v oktobru se bosta svečano poročila po muslimanskem običaju in Heidi bo postala princesa Adelheid. Pogodba pa je jasna, če jo zapusti, mora plačati 1 milijardo lir odškodnine. Brkinov in kraško planoto. Posebno izraziti sta slepi dolini pod Brezovico ter pod Odolino pri Materiji jugovzhodno od železniške postaje Herpelje — Kozina. Tod tudi pokrajina mahoma spremeni lice. Namesto bujne vegetacije leži po planoti razmetano skalovje, med katerim uspeva le brinje in trnje. Samo sem in tja se ustavi oko na bornih, s kamnitnimi ogradami obdanih njivah oziroma travnikih. Medtem ko se na strmo nagnjenih pobočjih kraške oblike teže razvijajo, ker voda po površini prehitro odteče, najde voda na planotah lažje pot v notranjost. Zato opazimo tod številne udorhe doljne. nekatere naravnost ogromnih razmer, ki so ostanki nekdanjih jam, množico vrtač, brezen in jam. Svet pod površino zemlle je tod naravnost prevotljen. Izmed mnogih do sedaj znanih jam tega ozemlja je najlepša in tudi za turistični promet urejena jama Dimnice pri Slivjah. Od železniške postaje Herpelje — Kozina na progi Divača — Pulj nas avtobus pripelje po državni cesti Trst — Reka skozi Materijo v 10 km oddaljeno vas Markovščino, kjer dobimo vodnika za jamo. Vozimo se po kraški planoti. Z leve strani nas pozdravljajo prijazni Brkini, na desni pa se vleče nad 1000 m visok gorski hrbet z najvišiim vrhom Slavnikom (1028 m), znanim po lepi flori. Vhod v jamo je deset minut oddaljen od Markov-ščine v smeri proti vasici Slivje in leži sredi tipične kraške puščave. Vse naokrog leži razmetano, poleti od vročine kar razbeljeno skalovje. Severno, le nekaj minut hoda pa še dvigajo pred nami Brkini, ki so s svojim bujnim zelenjem pjravo. nasprotje, kra-. škega sveta, sredi katerega! stojimo. jj pt Vhod v jamo e 45 m gfo-f boko brezno, v katero drži v zavojih v skalo vsekana-s.teza. Brezno se konča v veliki dvorani, kjer so nekoč prirejali plesne zabave. Pred dvorano stoji Visok in obširen umetni ste- ber, ki so skozenj speljane vodovodne cevi iz potoka, ki teče po spodnjem delu jame. Od plesišča zavije steza levo navzdol mimo dveh orjaških stebrov, debelih v premeru nad 4 m in visokih nad 10 m. Kmalu za njima se pot cepi. Desna drži navzdol do podzemeljskega potoka, ki si ga bomo ogledali na povratku, zato krenemo na levo v izredno lepo zakapa-ni del jame. že naslednja dvorana nas preseneča s krasnimi in mnogoštevilnimi kapniškimi oblikami pisanih barv. Onstran dvorane se pot dviga skozi u-metni predor v tretjo dvorano. Presenečeni strmimo v mogočne kapniške stebre in vitke stalagmite. Kako čudovite oblike ustvarja u-rr.etnica narava s svojo pomočnico vodo! Milijoni in milijoni vodnih kapljic so iz. sivega, brezobličnega apnenca z neverjetno vztrajnostjo gradile tisočletja in tisočletja, da so prevlekle Stene, dvoran in hodnikov z lesketajočo se sigo, ustvarile- čudovite baldahine, mogočne kapniške orgle in ljubke zavese ter položile po tleh debelo preprogo iz samih bleščečih, se kristalov. In te, tako čarobno opremljene prostore, oživljajo na svojstven način fantastično oblikovani kapniki raznih velikosti in starosti. Zraven ogromnih kapniških stebrov, ki so kakor dobrodušni debeluhi zatopljeni v resno premišljevanje, stoje mogočni, vitki stalagmiti. V njihovi bližini in kakor v njih varstvu pa se gnetejo ljubki kapniški parobki kakor o-troci, okrašeni z belimi čepicami na glavah. In vsa ta, v prelestnih barvah lesketajoča se kapniška družba, stoji v bajno okrašeni dvorani togo, nema, kakor presenečena in okamenela v trenutku, ko je vdrla ne-_ znana ji svetloba v njeno "Temno'Kraljestvo. “ kov leže prevrnjeni po tleh, na njih pa se je naselil rod. Sledeča soteska vodi 0 navzdol v nekdanji lijak a cnof x 5 lepot pridemo do manjšega podornega griča, ki je bujno zakapan. Okoli njega speljana steza se polagoma dviga med raznobarvnimi stalagmiti in kapniškimi stebri. Mnogi od teh orja- iiiiiiiimimiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiit tu iiiimiimiiiii mn milimi n n n imuni mi im imii iii r ■i v DROBIŽ i J V St. Albanu (angleška grofija Herfordshire) kaže, da se bodo morali moški boriti za enakopravnost... Občinski predsednik je ženska, občinski davkar prav tako, razen tega pa so ženske prevzele dolžnosti direktorja muzeja, srednje šo.e in javne knjižnice. *,* » Po podatkih statistike o vojaškem sodstvu se je lani zagovarjal pred vojaškim sodiščem vsak deseti amerišKi vojak v Zahodni Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji. Skupno so obravnavala vojaška sodišča o-koli 23.000 prekrškov, kar je za sedem odstotkov več kot predlanskim. Pravijo, da je to predvsem posledica strožjih predpisov. * * * Zdi se, da bodo že v bližnji prihodnosti lahko dobili nove nohte ljudje, ki jih izgubijo zaradi določenih bolezni. Nova praksa presajanja nohtov se je uveljavila v nekaterih kozmetičnih inštitutih, ki i-majo tudi že zalogo uporabnih «cepičev». in nato skozi ozek rov spet v. večjo, bogato zakapano dvorano. V njeni končni steni, ki je vsa zasigana, o-pazimo v višini treh metrov manjšo odprtino. Ta drži v ozek ilovnat in deloma zakapan rov, kjer se jama neha. Na povratku krenemo na razpotju na desno navzdol v mlajši del jame skozi mrke prostore, brez lesketajoče se sige in prostor oživljajočih se kapnikov c»o podzemeljskega potoka. Njegove vode, so še pred kratkim veselo žuborele po bregovih in dolinah zelenih Brkinov. Brž ko pa so prestopile mejo lapornatega in apneniške-ga sveta, so se morale spustiti v podzemlje, kjer neopazno večajo in širijo skalno razpoko v vodne ro- ^ ve ter pripravljajo pogoje ♦ za novo kapniško jamo. Tu- 0 di stara, danes lepo zaka-pana jama, ki smo jo ravnokar zapustili, je njihovo delo. Z dna vhodnega brezna drži na desno prostorni rov v veliko dvorano, ki sije vanjo dnevna svetloba. Smo na dnu 60 m globokega brezna. Njegov vhod leži v neposredni bližini brezna, v katerem je vsekana steza v jamo. Ker se dvigajo pozimi iz obeh brezen kakor dim vodni hlapi v obliki megle, je jama dobila ime Dimnice. ^ neti ter postati toliko vredne kakor slallla daleč ^, 0 optimizem, spretnost' in vztrajnost, pa ne ?. jjSt* A cilja. V srčnih zadevah razvijajte še na daje ♦ delo. Potrebujete nekaj počitka v samoti, Pra 0 nega okolja, da boste lahko v miru razvrsti i A načrte zadnje dobe. * [jut LJUBEZEN IN SOVRAŠTVO: Ne ocenjWe ^ amo po zunanjem izgledu, ampak jih j,ili 0, J viti na preizkušnjo, katera bo pokazala ali s° “ vsjP ♦ sumi upravičeni ali ne. V ta namen P°ra J priliko in kmglu boste spoznali, da vilo ljudi, kateri so bili do sedaj ze»« ----- w.-. ♦ lahko pomaknete malo bolj od sebe. Ima '■ 0 smisel za dom in družino, vendar zaradi .L,, ter n potrebno hiteti na vrat na nos v tak P° ♦ več je potreben temeljit premislek! 1 5 OTOŽNA JESEN: Pri Vaši sposobnosti genci so odveč vsaki manjvredni kompleks- privabljate sami, odnosno jih po nepotrebne® za- jete v zavesti. To zavlačevanje ima nadalje «bolez»>’ podzavest od tu izvirajo motnje in ib njega časa. Bodite odločni in pometite f° je odnosno balast. Zaživite veseleje in vedite, -nešteto ljudi, katere tarejo večje brige in pj( vseeno ne vržejo tako hitro puško v koru2 . f nemarjajte poslovnih zadev, nesejo iskano. saj lahko PraV RADOVEDNA 1928: Zadnje čase se P0^.« * s siv; kako osamljeni. Ne izvira to stanje iz notr živetja zadnjega obletavajo. Mord- ... nočete o njih veliko govoriti s svojo najbl„0 d* casa, pac pa uu ^ Morda so prav svojstvene, _ za.n Morda imate v tem tudi prav, saj. je potreb®' /tv* /CL/ - ni tli' ♦ dokončno izoblikujejo, kar pa do sedaj se p Y čaj. Posvetujte se s prijatelji in uspešno bos ^ n pili k novemu obdobju. Ne razplamtite se P t priliki, ampak naj bo obvladanje samega se y med prvih zapovedi. 0 llliillliiilllliiiliillllllllilllillllltlllllllllll iiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiimiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiititiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiHin im"... Afriški jezi Za- vnetega jezikoslovca “jAfrika nenavadno zanimivo in privlačno območ- Skozi naslednjo manjšo*-.,.«^, . ... , .. . dvoranico brez posebnih afriškem kontinentu govorijo prebivalci okrog 800 jezikov, izmed katerih imajo nekateri zelo bogato tradicijo in obsežno ter dragoceno književnost. Posebno bogata je književnost jezika svaheli, medtem ko je arabščina eden izmed najstarejših kulturnih jezikov. Toda v Afriki so tudi jeziki, ki razpolagajo z zelo skromnimi besednjaki, le po trideset besed. Najbolj znani afriški jeziki so: svaheli, hausa in arabski jezik. V jeziku sva. heli govori 10 milijonov ljudi, ki živijo na zelo raz-sežnem geografskem območju V svaheliju so drobci iz arabskega, perzijskega, portugalskega, angle. škega, indijskega in celo iz nemškega jezika. Poznavalci opozarjajo na veliko izrazno bogastvo svahelija. Zanimivo je pripomniti, da so prevajalci prvih petih knjig Biblije uporabljati mnogo manj besed, kot so sti spominja ■ .■ AmharsKi . Ku jen v EtiopiČ’ 0 fina abecedo, st . Nekateri afriški i m jo zelo zveneča & primer: boban9 „ J’ ibo, umbundV’ , Mnogi sebnostim ir viott nimiva je annnšH$, hovem misiJO.-pstfi^ pri plemenu J) j jih uporabljali hebrejski avtorji, ne da bt delu iw\™no. gubilo na svoji privlač- Amharski jezi ^ nosti. ~ ~ Svaheli je občevalni jezik večine Afričanov na jugu celine, medtem ko se Bušmani in Hotentoti sporazumno s pomočjo jezika, v katerim ima vsak ton svoj poseben pomen. To je med drugim značilno tudi za mnoge druge afriške jezike. Če — na primer — Afričan z zahodne obale izreče besedo «do» v globokem tonu, pomeni to žalost. Ista beseda, izrečena z visokim glasom, pomeni besede. V severni Afriki prevladujejo jeziki Arabcev in Berberov. Najbolj razširjen je jezik iz arabske skupine «hausa», v katerem se sporazumeva 13 milijonov ljudi. Prebivalci območja Timbuktu pomenijo jezikovni otok. Govorijo jezik «.songhaj», ki ni podoben nobenemu jeziku afriških jezikovnih skupin in po svoji slovnični enostavno- niji. Z a V0^ "1"' ič t c da pomeni Pra go uporabljali ptalel*, j/, v. do V-OO končno zvedci < lo dekle. ufl ’ 1 z gospodarji fr turnim ra l0 PRtTft JEN , PR O DARJA OC> STENO* STR AL AR 3 A STA ODblA PO BOO NIKU ,DA G>l POGLEDALA KAJ JE PONIROUILO MRuP , MED TEM PADI MARKO SMUKNIL N SOBO VbODl NI BILO NIKOGAR ,RALE N LtNUSA ,K1 3E pPAL NA SVOJEM STOLU S PRSTANOM NAROKI... - OPROSTI , VtA®** POZDRAVLJEN .VLADAR SAJ TO NI L'NUS o konec tvoje tiranije 1 P.°0* GANA LlNOSAN* SKA immmtitH Poznata tov* C Pritožba jusarskih upravičencev iz Jamelj Odkupne eene za parcele so previsoke jgjne odgovarjalo dejanski vrednosti Upoštevati je treba tudi plačane takse in izboljševalna dela, ki so bila opravljena na jusarskih zemljiščih Kaj moramo vedeti o krizantemah sprotni oi°teli nekateri stiU turii ementi izkori- skitl u*raTaŠanie Nsar-iiah Sa Tlcencev v Jam-ne«re rfr 7® ma- oboinshl°l demokratični briti vest?PJaVi’ So začeli Misija 1' da občinska konja ni lu&arska vpraša- Pd(ožbe ■ npbene I pašnike, kjer je ponekod imenom «Ball». Zato zahteva, naj se vključi ta parcela med jusarska občinska zemljišča. 2. K tretjemu odstavku poročila, v katerem se govori o gozdovih, občinska komisija pripominja, da gre dejansko za kraške ke°«Truoneitln Sfrejela ka' °tločbi rit,-'? ukreVa proti ,a o nosil ?ega komisar-% za likvida- MročjJ Jl Pnavic na bne. I d°berdobske ob- nn°lčevauiVOr na taka C “ nam i* ob' ska vnrni ]a Za jusar-Wai(f ®“n,a v Jomljah k^SVisma’ki o* H iešp;„i le- avQysta t.l. v foterpm ^07ntSar']CL in UVel'javlia svojo 14 11 uri rtaVgusta 1961 ob 5bta>i na 7?’50:rlne s° se člamanK-VU v Do' ■uisije J m obemske ko- v jfltv,i’us,arska vPraša-')ili; žnr^ Prisotni so Kario o .Andrej Jarc, l°ž«f pfu101^ iz Jamelj, lameli i« f’ - odb°rnik iz J?meli 7„ e Radetič iz finski ?r. v' ie vod'i ar Pran7ntnik §°spod , *0] za v za- lita miS‘ja.je ugotovila, da 5rit0žbo nrr?e razloge SVi iusaS odloebi h »a opilri pravic- - jc 5° avo ^ °d 20- julija Panstni S sta t. i. na žu- rt 1 PredlL oberdobu in f^ženee' ?a ,pred iztekom L^tttibe ,r°lCa naslednie 1 Jih no namenom, da ?te. Eden, 10. pat, 11. ov. 12. OM, 13, vez, 14. atom, 15. teren. ’6, imetnik, 19. opel, 24. Ov.d, 25; rovi. 28. Delo, 21). ta, 30, nord, 33 pokošen, 34. nakar, 35. zalivan, 37. David, 38. pav, 40. nemil. 42. Nil. 43 sivec, 44. Man, 45. starešina, 47, sen, 50. par, 51. idejen, 53. klateži. 54 Eton, 57. oven. 58. Arizona, 60. eros 62 tone. 65. Kanin, 67. ej, 68. poten. 69, rolo, 70. Kasem 72. Mars, 74. Paka, 75. raja, 77. koc, 78. vir, 79. hib, 81. ve, 82. Ni, 84. na. ate ate ate SEDAJ TUDI V TRSTU TEHNIČNA POMOČ TELEVIZIJSKI APARATI ELEKTRO GOSPODINJSKI APARATI II ATE ATE je ime, ki ga bodo morali vsi poznati. je organizacija za hitro tehnično pomoč pri televizijskih in radio aparatih ter elektrogospodinjskih aparatih vseh tipov in znamk. ATE Simb01 resnoSti’ ker vam nudi visoko specializi- AT E. Vi„ .. ATE l4 TRIESTE - TRST Hfn!11! štev. 3 rane tehnike, najmoderneje urejene laboratorije, originalne nadomestne dele. je organizacija, s katero se morate posvetovati za okvare, proračune in prenotacije za adaptacijo vaših televizijskih aparatov za DRUGI PROGRAM S A C E T Italijansko ■ Jugoslovanska delniška družba za ekonomsko tehnično kooperacijo MILANO, P zza D. d Aosta, 4 Telefon; 222-316 — 200-072 Telegrami: CETJHG Milano JUGITES Poslovno združenje za Jugo-siovansko-italijansko tehnično-ekonomsko sodelovanje BEOGRAD, Terazije, 23 Teleton: 30-651 — 39-461 Telegrami: JUGITES Beograd O olajšujeta In skrbita za piasma italijanskih licenc in tehnične dokumentacije Jugoslaviji ter jugoslovanskih v Italiji v cilju čim širšega sodelovanja v industriji med obema državama; O delujeta za razvoj Italijanskega uvoza iz Jugoslavije s tem, da ustvarjata najboljše pogoje za plasma jugoslovanskih Industrijskih proizvodov v Italiji: O iščeta možnosti skupnih trgovinskih akcij in tehnično trgovinskega sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji na tret"h tržiščih; O izdelujeta lehnične elaborate in analize, kakor tudi anali1 e tržišča TOVARNA AVTOMOBILOV NASI IZDELKI ^ 'T »w<«wwc »00» <»yr Kamion TA z vgrajenim torjem Prekucnik T napravo, pri in cestah Kamion hlad za prevoz hi Gasilski avto 5500 C, hitra avtomobila z gasilskim on M 4500, nosilnosti 4.5 tone. zračno hlajenim Dieslovim mo- AM 4500 K, s trostransko «kip» meren za deio na gradbiščih ilnik TAM 4500 HS, primeren tro kvarljivih stvari mobil TAM 4500 G In TAM in izredno praktična gasilska vgrajeno cisterno in drugim borom Kamiun TAM 4500 P, vozilo za polivanje ulic in cest Kamion TAM 4500 F, vozilo za odvoz fekalij, primerno za komunalno dejavnost Avtobus A 3000 v standardni in turistični izvedbi, primeren za izlete in druge prevoze potnikov, 32 sedežev Kamion TAM TAM 4500 B, vozilo s trambus kabino, in manjšim krogom obračanja Kamion TAM 2000, lastna konstrukcija TAM, vozilo, ki odlično služi v mestnem prome tu za prevoz manjših tovorov. Podjetje ga bo v kratkem pričelo serijsko izdelovati Kamion Pionir Pi—561, nosilnost 3 tone Avtobus PB—56 na šasiji vozi la Pionir v standardni in turistični izvedbi, 25 sedežev JfSfiasstr- ni n EXPORT-IMPORT « FRUCTUS » KOPER fr9uje z vsemi poljedelskimi artikli, ■ l^nim sadjem, žitom, ter s predelanimi Proizvodi: pulpami,sokovi,koncentraH, ln 2 raznimi vrstami zmrznjenega blaga strankam se toplo priporočamo ŽELEZARNA I JESENICE NA GORENJSKEM I Izdeluje za potrebe strojegradnje valjano jeklo — vlečeno jeklo — pločevino (debelo, srednjo, tankol - hladno valjane lingole - legami žico - varjene cevi — elektrode — polproizvode za nadaljnpi obdelavo V vseh vrstah : gradbene in konslrukcijske nelegirane in legirane vrste jekla po nurmah lllll za splošno strojegradnjo - ogljikove ’i» legirann orodno jeklo za izdelavo ročnega in strojnega orodja za obdelavo kovin, lesa in drugega materiala — specialne vrste jekla za posebne namene Podrnhne podatke n vrstah, u lastnostih posameznih vrst jokla, n načinu termične obdelave, o dimenzijah, tolerancah in načinu dobave vam nudi Katalog proizvodov Železarne Jesenice Cenjene interesente vljudno prosimo, da nas obiščejo na ZAGREBŠKEM MEDNARODNEM VELESEJMU Vreme včeraj; najvišja temperatura 23.5, najnižja 15.2, ob 19. uri 20.4; zračni tlak 1017.9 narašča, veter severovzhodnik 12 km, vlage 48 odst., nebo 9/10 oblačno, morje rahlo razburkano, temperatura morja 22.2 stopinje. Trias Danes, NEDELJA, 10. soo1"” Nikita j, Sonce vzide ob 5.36 in z^t0" , 18.27, Dolžina dneva 12.51- o vzide ob 5.42 in zatone <* . PONEDELJEK, H- Milan - Jutri, Zaostren položaj v ladjedelnici Felszegy v Miljah Uprava je napovedala 136 odpustov Poslabšati hočejo tndi delovne pogoje Delodajalci zahtevajo, da se ukine 44-urni tedenski delovni urnik, ukiniti hočejo menzo, nočejo več dajati delavcem delovne obleke in izvesti hočejo še druge spremembe v škodo delavcev člani notranje komisije ladjedelnice Felszegy so včeraj dopoldne prejeli od ravnateljstva poseben memorial, v katerem napovedujejo 136 odpustov. Istočasno pa so sindikalne organizacije prejele od združenja in-dustrijcev uradno obvestilo, ki ga predvideva delovna pogodba in zakon, da bo ladjedelnica Felszegy odpustila skupno 136 delavcev. V že omenjenem memorialu je rečeno, da se je pod predsedstvom inž. Giacomellija sestal upravni svet, ki je sklenil preurediti delo v ladjedelnici, zato da bodo postali konkurenčno sposobni v primerjavi z ostalimi italijanskimi ladjedelnicami in zlasti z ladjedelnicami v okviru Skupnega evropskega tržišča. Nato se podrobno navaja za vsak oddelek posebej, koliko delavcev bo ostalo potrebnih, kar znese skupno 300 delavcev. 123 pa jih nameravajo odpustiti iz omenjenega razloga, nadaljnjih 13 pa «zaradi premajhne storilno-sti», tako da znese skupno število odpustov 136 oseb. I-stočasno pa nameravajo najeti 22 električnih varilcev in bi se torej število zaposlenih delavcev znižalo za 114 ali za dobro četrtino vseh v ladjedelnici zaposlenih delavcev. Istočasno pa uprava ladjedelnice zahteva, da se izvede še vrsta drugih ukrepov, s katerimi bi se občutno poslabšali delovni in življenjski pogoji v tej miljski ladjedelnici. Predvsem je ravnateljstvo izjavilo, da ne namerava več spoštovati pogodbe od maja 1961. leta, ki določa skrajšani delovni čas 44 ur na teden, namesto prvotnih 48 ur. Tak skrajšani delovni čas so poskusno .uvedli že pred letom in so ga končno uredili z redno delovno pogodbo. Upra-v> ladjedelnice zahteva, da se namesto tega uvede »dogovorjen akord«, kot so ga uvedb v drugih ladjedelnicah in se ponovno sklicuje na konkurenco v okviru Skupnega evropskega tržišča. Nato ugotavljajo, da so postali «stroški za menzo neznosni« in da bodo menzo razpustili ter jo v celoti prepustili delavcem, za kar pa so pripravljeni na pogajanja za morebitno «delno odškodnino«. Glede delovnih oblek, ki so jih po veljavni delovni pogodbi prejemali vsi delavci ladjedelnice, pa pravijo, «da je postala luksuzna eleganca, da so vsi delavci enako oblečeni« in da bodo zato odslej dajali delovne obleke samo posameznim delavcem, katerih delovno mesto to potrebuje in to na izrecni utemeljeni nalog načelnika oddelka. Končno je še govora o »neupravičenih privilegijih, ki jih uživajo električni varilci« in _ katere je treba na vsak način ukiniti, z izjemo onih, ki jih predpisuje zakon za zaščito dela«. Podrobnosti sicer niso navedene, vendar gre očitno za dodatek za zdravju nevarno delo in podaljšanje dopusta, kar upoštevajo po vseh podjetjih prav iz istega razloga. Sklep o odpustitvi 136 delavcev je očitno v zvezi z nameravano reorganizacijo podjetja, saj so na spisku za odpustitev v prvi vrsti oni oddelki, ki so bili zaposleni pri opremljanju ladij (mizarji, pleskarji itd.), medtem ko o-stane število delovne sile v oddelkih za gradnjo ladijskih trupov v glavnem nespremenjeno. Gre torej za načrt, ki se ne ozira na potrebe tako številnih prizadetih delavcev in ki so ga sporočili takoj potem, ko je miljski občinski svet enotno v imenu vsega prebivalstva te občine izglasoval resolucijo v zaščito miljske ladjedelnice Feiszegy. Istočasno pa predstavljajo zahteve o tako množičnem odpustu kot tudi vse ostale resen poskus, da se bistveno poslabšajo delovni in življenj- ski pogoji, kar je v ostrem nasprotju z obstoječimi zakonskimi določili. iiiMiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiuiimiimiiiiiuiiHiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiHiiiiMiiiiii Izpred prizivnega sodišča Potrjena obsodba dvema tihotapcema Ni vrnil radijskega aparata, ki so mu ga izročili v popravilo Pred prizivnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Nardi, se je zagovarja! včeraj 38-letni Aristeo Calani iz Ul. Della Guardia 29, ki je bil obtožen, da si je nezakonito prisvojil pienosni radioaparat, katerega so mu izročili v popravilo. Nadalje so ga obtožili, da jo prodajal ali pa ponudil v odkup razno blago, ne da bi imel za to potrebne licence. Prvi prestopek je Calani zagrešil v oktobru-novembru 1958, a drugega 2. oktobra 1959. 26. septembra 1960 se je Calani moral zagovarjati pred kazenskim sodiščem, ki ga je obsodilo na en mesec zapora ter 35.000 lir globe. Prizivno sodišče je včeraj potrdilo prejšnjo razsodbo. Kar se tiče radijskega sprejemnika, je treba povedati, da ga je Calani prodal nekemu Emiliu Cappelliju, in sicer za 25.000 lir. Vse bi bilo v redu, če se aparat ne bi pokvaril. Cez nekaj mesecev je namreč Cappelli obvestil Calanija, da se je radio pokvaril ter ga je zaprosil naj ga popravi. Calani je dejal, cia bo moral plačati Cappelli še 4.000 lir za popravilo. Kupec pa je odvrnil, da ne bo plačal ničesar, saj ima še jamstvo. Calani se je vdal in vzel aparat, da bi ga poplavil, toda Cappelli je za- ^ PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II, je Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 Ur, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četre-letno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tria. ške^a tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljub. ljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel, 21-982, tekoči račun pri Komunalni banki v Liublja-ni 600-14/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, linančno-upravrU 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja m tiska ZTT, Trst man čakal, da bi mu Calani prinesel radijski sprejemnik. Cez nekaj mesecev mu je spet telefoniral, Calani pa je odgovoril, da so mu radio ukradli neznanci. Predsednik Nardi, tožilec Mayer, zapisnikar Parigi, o-bramba Padovani. * * * Pred istim sodiščem se je morala zagovarjati tudi 52-letna Marina Bucinelli iz Ul. S. Lazzaro 19, ki je bila obtežena, da je navajala na prostitucijo razne ženske. Poleg tega so jo obtožili tudi, c!a je oddajala sobe v podnajem, ne da bi imela za to potrebno policijsko dovoljenje. 12. junija letos se je Buci-nellijeva zagovarjala pred kazenskim sodiščem, ki jo je obsodilo na eno leto in 4 mesece zapora, 67.000 lir globe ter 3000 lir denarne kazni. Prizivno sodišče je potrdilo prejšnjo razsodbo. Včeraj je javni tožilec zahteval za obtoženko 4 leta zapora, 400.000 lir globe ter 10.000 lir denarne kazni. # # * Isto sodišče je sodilo tudi 41-letnemu Tulliu Cariglianu iz Ul. Lorenzetti 24 ter njegovemu bratu 39-letnemu Antoniu Cariglianu, ki prebiva v Macerati v Ul. Luigi Ricci 22. Obtožnica ju je dolžila, da sta vtihotapila v državo en kilogram in 860 gramov cigaret. Tullia Carigliana pa je dolžila še posebej, da si je nadel lažno ime, da bi se izognil svoji odgovornosti. Oba brata sta prišla pred kazensko sodišče 27. aprila lani. Sodniki so oba obsodila, in sicer Antonia na 2 leti in 2 dni zapora ter 60.000 lir globe, Tulliu pa so prisodili 2 leti in 10 dni zapora ter 66.000 lir globe. Kazen je bila pogojna ter ni bila vpisana v kazenski list samo v pogledu Antonia Carigliana. Dogodek, ki je pripeljal brata Carigliano pred sodišče, se je pripetil septembra 1959. Na poštnem uradu v Ul. Flavio Gioia sta dva finančna stražnika odprla tistega dne poštni zavoj štev. 366, ki je vseboval 38 zavojčkov cigaret. Na zavoju pa je bila opomba, da vsebuje čevlje. Zavoj je odposlal neki Mario Bacco, stanujoč v Ul. Zonta 9, Antoniu Cariglianu v Macerato. Freiskovalci so ugotovili, da v Trstu ni nobenega Maria Bacca, pač pa so prijeli brata Tullia. Oba sta priznala krivdo ter še povedala, da je Tullio že dvakrat prej poslal slične poštne zavoje Antoniu v Macerato. Zaključen tečaj o prevozih Sinoči se je v vseučiliški palači zaključil 2. mednarodni tečaj o prevozništvu. V zvezi z zaključkom kongresa je prof. Origone, rektor tržaškega vseučilišča podal nekaj izjav v katerih je izrazil svoje zadovoljstvo nad rezultati tečaja. Prof. Renzet-ti, ravnatelj komisije za prevoze, ki je podal zadnje poročilo na tečaju, pa je s svo- je strani izjavil, da bo komisija za prevoze pri EGS skrbno proučila ves material, ki ga je nudil 2. mednarodni tečaj o prevozništvu v okviru EGS. Nova prodajalna Supercoop Včeraj dopoldne so svečano otvorili novo osmo Supercoop pri Sv. Alojziju. Pri svečanosti so bili prisotni predstavniki oblasti in je predsednik Delavskih zadrug prof. Dulci obrazložil cilje, ki jih imajo pri preurejanju tradicionalnih prodajaln v Supercoop. Kaj se pripravlja? Včerajšnji Messaggero Venetov* poroča na dveh mestih o volitvah tribuna in drugih univerzitetnih predstavništev, pri čemer na njemu svojstven šovinistični način podčrtuje, da je bil za podpredsednika, akademskega sveta izvoljen slovenski akademik. Isti list tudi poroča, da je fašistično-desničarska skupina študentov «Goliardiai nazionale tradizio-nalistan sklenila, da ne bo priznala novega tribuna in da je zloglasni odbor aGiunta gio-vanile di vigilanza nazionale» (ki je bila neposredni organizator zadnjih protislovenskih fašističnih demonstracij) sprejel sklep, da se prekmejo odnosi s tribunom. Čujejo pa se tudi vesti, da določeni desničarski krogi nameravajo izvesti tudi posege drugačne vrste in da naj bi pripravljali celo osebna obračunavanja in napade. «»------- «G. Cini» v Trstu V pristanišče je priplula šolska ladja «Giorgio Cini», na kateri je vkrcanih 76 kadetov trgovinske mornarice. Ladja bo ostala v Trstu do 13. septembra. Živahen zaključek kongresa občinskih zdravnikov Minister za zdravstvo ni prišel na kongres Nezadovoljstvo s stališči vlade je prišlo do izraza tudi pri glasovanju Sinoči so delegati 35. kongresa Združenja italijanskih občinskih zdravnikov izvolili r.ovo predsedstvo. Na izvolitev tega ali onega kandidata so brez dvoma v precejšnji meri vplivale dolge diskusije v okviru kongresa, ki sov pokazale na globoko ' nezado-voljstvo, ki vlada v krogu občinskih zdravnikov zaradi vladne politike. Kot smo že omenili, bi moral včeraj prisostvovati zaključnemu dnevu kongresa minister za zdravstvo Giardi-na, ki pa ni prišel v Trst ter je pooblastil vladni komisariat naj ga zastopa. Zato se je včeraj okoli poldne podal na pomorsko postajo podpre-fekt Molinari, katerega je pozdravil prof, Pezzana, predsednik kongresa. Prof. Pezza- llliliiiiiMiiiiiiliiiilitiiiiiiiliiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMi minili iiiiiiiiiiimiiiniliMiiKiiiiiiiMHfiiimiiiii Milinimi iinin n iiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimiiir Ves Trst tragično na zadnji pot! umrlih delavcev Ogromna množica ljudi na pogrebu Sergija Cupina in Armanda Cana-rutta, ki sta postala žrtev nesreče na delu v ladjedelnici Sv. Marka Kako je Trst občutil tragični dogodek, ki se je pripetil v četrtek v ladjedelnici^ Sv. Marka, je bilo videti včeraj, ko je ogromna množica pospremila k zadnjemu počitku 24-letnega Sergija Cupina in 58-letnega Armanda Canarutta, ki ju je v četrtek dopoldne v ladjedelnici strla velika jeklena plošča, ki je padla iz ročice žerjava. Čeprav je bil pogreb napovedan za 5. uro popoldne, so se začele množice zgrinjati v prostor pred mrtvašnico že veliko prej, dočim so bili že dobre pol ure pred pogrebom vsi pločniki ulic, koder bo šel žalni sprevod, vse polne ljudi. Svoja delovna tovariša so prišli pospremit na njuni zadnji poti njuni delovni tovariši iz ladjedelnice in delovni ljudje iz vseh velikih in manjših tržaških podjetij in iz okolice. Nekaj po peti uri se je začel odvijati sprevod, kateremu na čelu so korakali delovni invalidi s svojo zastavo, nato so sledili venci, ki so jih pokojnikoma darovali njih delovni tovariši iz ladjčdelmce, razne sindikalne organizacije, ravnateljstvo CRD A, občina, pokrajina, razna združenja, sorodniki in prijatelji. Bilo je okoli šestdeset vencev in še veliko šopkov cvetja. Mlajši delovni tovariši so v nekoliko svetlješi krsti nosili truplo še tako mladega Sergija Cupina, starejši delovni tovariši pa krsto s posmrtnimi o-stanki Armanda Canaruttija. Množica je koj za sorodniki in predstavniki oblasti sproti ustvarjala reko ljudi, ki se je sproti, koder je vodij sprevod, vedno večala vse dokler niso krsti naložili na pogrebna avtomobila, da bi ju nato prepeljali na pokopališče. Pogreoa so se poleg drugih udeležili tudi predstavniki o-blasti in javnega življenja, med drugimi predsednik pokrajine dr. Delise, predstavnik občine prof. Faraguna, številni občinski svetovalci in med njimi dr. Dekleva, sindikalni zastopniki in med njimi član organizacijskega urada CGIL Puccini, tajniki obeh delavskih zbornic in sindikalnih organizacij kovinarjev, predstavniki političnih strank, med katerimi je NSZ zastopal B. Petronio, ter druge osebnosti. Z avtom v avto Včeraj nekoliko po polnoči so sprejeli na ortopedski oddelek 39-letnega Luciana Umerja iz Ul, Vidacovich 5, ki se bo moral zdraviti 40 dni. Umer se je peljal z avtom po Ul. Settefontane proti središču mesta, pa je iz neznanih vzrokov trčil ob avlo, ki ga je vozil 38-letni Ar-rigo Maculus iz Drevoreda D’Annuzio 40. Medtem ko se Maculusu ni zgodilo nič hudega, si je Umer prebil koleno leve noge in se opra-sKal po čelu. * # # V prvih jutranjih urah je včeraj 37-letna Elena Turin iz Ul Molin a Vento 42 šla peš po pločniku v Ul. Oriani. Tedaj pa je privozil za njo s tovornikom 24-letni Adolfo Dagnolo iz Ul. Diaz 5, ki je pievažal prazne pločevinaste sode. Nenadoma je deska, ki je bila na sodih, padla na žensko in jo hudo poškodovala. Turinova si je zlomila tilnik in je močno krvavela iz levega ušesa ter je zgubila spomin. Z zasebnim avtom so jo nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so jo s pridržano prognozo sprejeli na I. kirurški oddelek. Povozil ga je z vespo Ko je včeraj popoldne 26-letni Alberto Segantin prečkal ceste pri Sv. Ani, ga je povozil neki vespist, ki mu ie takoj priskočil na pomoč. Segantin se je pri padcu pobil po prsnem košu in si ver- V okviru proslav 26. obletnice vs*aje v Jugoslaviji bomo 17. t. m. v Brdih nad Šmartnim pri Kojskem odkrili velik spomenik padlim partizanom v tistih krajih. — ZVEZA PARTIZANOV TRŽAŠKEGA OZEMLJA priredi ob tej slovesnosti za svoje člane izlet z avtobusom v Brda. Vpisovanje vsak dan na sedežu v Ul. Montecchj 6 jetno nalomil rebra, razen tega pa se je tudi opraskal po rokah in nogah. Z zasebnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral od 10 do 30 dni Smola plezalca Včeraj popoldne je 21-letni Luciano Borgnoli iz Ul. Con-cordia 25 odšel na plezanje v Glinščico, pa je imel smolo. Ko je plezal po položni steni, se mu je utrgala varnostna zaponka in se je valil 10 metrov navzdol. Eri tem se je nekoliko pobil in opraskal po obrazu, rokah in nogah, a ne hudo, saj bo okreval v dobrem tednu. Nevarno ustavljanje Po Trgu Liberta se je včeraj dopoldne peljal z avtom angleški državljan Kenneth Baker, ki stanuje v Ul. Ro-magna 34; v avtu pa sta se peljala tudi dva njegova nečaka. Ko je Baker dospel do prehoda za pešce blizu železniške postaje, je ustavil vozilo. Tedaj pa je privozil zraven njega s tovornikom Igi-no Fuser iz Ronk. Ker je šofer naglo ustavil tovornik, je ta obrsnil avto. Šipa se je razbila in drobci so ranili otroka, katerima so v ambulanti RK nudili prvo pomoč. "Z"" mam Ogromna množica delavcev in meščanov je spremila na zadnji poti tragično preminula Cupina in Canarutta N Krsta ob krsti s posmrtnimi ostanki nesrečnih delavcev na je med drugim obžaloval, da ni prišel v Trst minister Giardina. V svojem govoru je prof. Pezzana poudaril nadalje potrebo, da se na zakonodajnem področju rešijo vsa vprašanja, ki še danes tarejo občinske zdravnike. Pred prihodom dr. Molina-rija so udeleženci kongresa razpravljali o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na občinske zdravnike. Nekateri tržaški zdravniki so predložili resolucijo, ki zadeva ureditev položaja zdravnikov na tržaškem ozemlju. Tudi med današnjo razpravo o sindikalnih vprašanjih občinskih zdravnikov, je prišlo do živahne in celo ostre debate. V nekem primeru se je zdelo celo, da bodo predstavniki občinskih zdravnikov (ki na kongresu zastopajo nekaj več kot 6.000 članov), proglasili stavko. Končno bodo le zgradili javno pralnico v Lonjcrju Vprašanje javne pralnice v Lonjerju zelo zanima vaščane, ki so tudi po našem dnevniku že večkrat zahtevali pojasnila. Sirile so se najrazličnejše vesti, češ da je občina odkupila potrebno zemljišče, da se bo gradnja začela v najkrajšem času itd. Po teh govoricah bi morala biti pralnica že davno gotova in izročena svojemu namenu, toda do danes ni videti še ničesar. Tudi občinski svetovalec dr. Jože Dekleva je v tej zvezi že pred časom vprašal pristojnega občinskega odbornika, kdaj namerava občina zgraditi javno pralnico v Lonjerju. Te dni je dr. Dekleva dobil naslednji odgovor, ki ga je poslal odbornik za javna dela: «V zvezi z Vašim vprašanjem, ki ste ga postavili na seji občinskega sveta dne 23. januarja 1961 glede gradnje javne pralnice v Lonjerju sporočam, da je načrt skoraj dokončan in bo v najkrajšem času predložen v odobritev. Takoj potem bo delo oddano na dražbi. Zakasnitev, do katere je prišlo pri dokončni pripravi načrtov, je nastala zaradi te-gaa, ker je bilo šele v zadnjem času izbrano zemljišče, na katerem bo zgrajena nova pralnica. Stroški za gradnjo pralnice so že predvideni in odobreni v sklopu gospodarskega načrta za leto 1960-61.» Iz odbornikovega odgovora torej sledi, da ne bo treba več dolgo čakati in da bodo lonjeiske gospodinje končno le dobile javno pralnico. Na drugem kirurškem oddelku je včeraj popoldne u-mrla 87-letna Justina Piščanc por. Di Manzano iz Ul. Man-sarita 1, ki je 6. avgusta nerodno padla v svojem stanovanju in si zlomila levo nogo. Včeraj sta se poročila DANILA POLH in EDVIN PRASEL Člani dolinskega kvarteta, orkestra in duet Dario in Darko jima iskreno čestitajo in želijo obilo sreče. Čestitkam številnih znancev in prijateljev se pridružujeta tudi uprava in uredništvo Primorskega dnevnika. liltitiiiilniiitiitiiiiiiiiiiiiilfiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiimiiiimiiMmiiMiiiiiiiiiMiiiiiHMnimMiiMitiiiniiiiuHiimiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiMiliftiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMimmiit ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 9. septembra 1961 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 6 oseb. Od 3. do 9. septembra 1961 je bilo 55 porok. UMRLI SO: 60-letna Armanda Oresti por. Minutti, 76-letni Car- condina Toriggia, mizar Giovan- OD VČERAJ DO DANES LOTERIJA lo Seijer Helmuth, 66-letna Antonija Maver vd. Bucinelli, 77-letni Antonio Drascic, 46-letni Aurelio Hrovatin, 80-letna Olim-pia Colautti por. Trampuš. OKLICI: vratar Luciano Sa- badin in pletilja Lucia Ferluga, mizar Giuseppe Roic in gospodinja Maria Calzi. stražar javne varnosti Domenico Carniato in gospodinja Rita Elena Pavan, brigadir Guelfo Bortolossi in gospodinja Silvana Meroi. zdravnik Lorenzo Torelli in študentka Elisa Suman, optik Marino Aita In baristka Silvana Suspi-ze, uradnik Salvatore Postorello in uradnica Bruna Guschie, električar Bruno Scabar in delavka Giuseppina Pribaz, električar Bruno Braini in šivilja Carmen Vidman, postrešček Silvano Ron-celli in gospodinja Silva Delul-sa, šofer Arsenio Mogorovich in gospodrnja Ada Coslovich, cari-nar Adulinto Scotto in gospodinja Liliana La Bella, uradnik Ntvio Perrone in prodajalka Dorina Ulcigrai, težak Vincenzo Cominottn in gospodinja Maria Ferluga, uradnik Giovanni De Mori in gospod.nja Maria Silva Ciani, straž:r javne varnosti Luigi Ciccarelli in prodajalka llda Cattarin. uradnik Libero Italo Gtunch: in prodajalka La-vinia Chiaselotto, uradnik Bruno Corazza in uradnica Erminia Coraci stražar javne varnosti Davide Lallo in gospodinja Con-cetta Merdtto, pomorščak Paolo Strirevich in likalka Norma Depanghe,. EvarLto Donato in Rosemarie Klemm, težak Giuseppe Montanar in gospodinja Rosalia Marson, prodajalec Antonio Uelvecchio in delavka Se- ni Comisso in gospodinja Maria Salvador, mesar Bruno Makoro-vic in gospodinja Silveria Svetina, arhitekt Vittorio Caporio-ni in gospodinja Donatella Udi-na, državni uradnik Domenico Satriani in učiteljica Carla Or-tica, karabinjer Leonardo La Ccptra in gospodinja Domenica Comunale, varilec Bruno Ber-tocchi in bolničarka Bianca Mar-si-Stoppari, trgovec Fausto Zan-domeni in prodajalka Giuliana Faloppa, častnik G.useppe Ono-faro-Sanaia ir. gospodinja Anna Clara Nurchis, zdravnik Fulvio Balestra in telefonistka Graziel-la Siclari, pomorščak Vittorio Messi in šivilja Laura Gaio, študent Darij Zlobec in prodajalka Silviji Trobec, pomorščak Andrea SipanO in uradnica Elda Zerini, ind izvedenec Iliano Gat-ti in šivilja Olga Battigelli, delavec Fausto leleo in delavka Anna Mar a Martini, tramvajski uslužb. Teobildo Tiziani in prodajalka Norina Milocchi, delavec Aldo Metton in gospodinja Rosa Svab. uradnik Giuseppe Clean in bolničarka Liliana Apigalli, ŠOier Lucio Bortolin in gospodinja Loredana Lanza, klepar Ma- Gatto in blagajničarka Ondina Da Caprile, delavec Carlo Gan-dusio in gospodinja Luciana Butti, šofer Livio Zulla in u-radnica Lucia Paroncini, šofer Marino Pisa in šivilja Giordana Zinco, mehanik Lucijan Gustinčič in frizerka Rosanna Bitežnik, težak Mario Felmga ,-ln gospodinja Albina Denich, pleskar Mario Rosani in delavka Luisa Cragnolin, novitiar ^Fulvio To- ^stic je bilo 124 in prejmejo^ po mizza in gospodinja' Laura Levi, mesar Mario CanzISn! fn gospodinja Maria Coloni, natakar Ezip Mattarelli in gospodinja Geltrude Benini, pleskar Cosi-mo Salvemini in delavka Griet-ta Norsineitf, mehanik Bruno Michelazzi in bolničarka Valeria Gg rini, inženir Giorgio Imbri-ghi in gospodinja Jolanda Martini, inženir Francesco Ventura in uradnica Ida Bianchi, železničar Silvio Laurenti in šivilja Bruna Blasi, železničar Raffaele Raffaele in uradnica Luciana Vouk, uradnik Lucijan Pouh in prodajalka Marija Biloslavo, LEKARNE ODPRTE DANES 1NAM Al Cedro, Trg Ober-dan 2; Cipolla, Ul. Beifoggio 4; rio Drioli in delavka Lucia E- j Qe Colle, Ut. Revoltella 42; Deva študent Romano Nacinovi- pangher, Ul sv. Justa 1; Man- Zarco in učiteljica Ornella Jur- j z.oni, Ul. Settefontaue 2; Markič, zdravnik Cosimo Modugno i Chio, Ul. C.innasttca 44; Rovis, in študentka Basiliola de Le ten-j Trg Goldoni 8; dr. Miani, Bar- burg. sadjar Ottavio Agrini in delavka Adelma Bisotti, pek Pie-tro Ottav ani in frizerka Aniia Crasti, ursdnik Mario Curri in frizerka Luciana Gavagnin. me kovlje in Nicoli, Skedenj. NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul Belpoggio 4; Uo- hanik Giorgio Ciave in baristka dina Enea, Ul Uinnastica 6; Al- Grazit >Ia Peharc, zdravnik Fran- j la Mandaiena, Istrska ulica 43; cesco Luciani in Stud" ika An-| p'zzul CLno1«, Korzo 14; Croce nella Gutty, uradnik Geimaro Azzuna, Ul. Comiueieiale 26. BARI 71 4 56 67 34 CAGLIARI 43 51 44 34 36 FLORENCA 46 26 20 28 23 GENOVA 72 6 69 8 35 MILAN .46 26 20 28 23 NEAPELJ 51 5 12 22 17 PALERMO 14 68 22 87 74 RIM 2 55 25 8 47 TURIN 76 74 85 14 79 BENETKE 64 37 18 84 71 Tržačan preje1 nagrado «Pozzale» Štirinajsto literarno nagrado «Pozzale» v znesku pot milijona lir je prejela knjiga «Tajna neke ljubezni», ki jo je napisal anonimni Tržačan, ki je že sodeloval pri nagradi «Viareggio». ( Šolske vesti ) Na Državnem trgovinskem teh. ničnem zavodu v Trstu se vrši vpisovanje za šolsko leto 1961-62 vsak dan od 9. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ul Caravaggio 4, neprekinjeno do vključno 25. septembra 1961. * * * Ravnateljstvo Državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu opozarja prizadete starše, da se vrši vpisovanje učencev in u-čenk za prihodnje šolsko leto 1961-52 za I., II. in III. razred do /ključno 25. septembra t. 1. * * m Ravnateljstvo Drž. znanstv. liceja sporoca; Zrelostni izpiti v jesenskem roku šolskega leta 1960-1961 se prično dne 15. septembra 1961 ob 8.30 s pismenim izpitom iz italijanščine. * * * Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikov v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popoldne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1961-1962 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Laz-zaretto vecchio št. 9 neprekinjeno do 25. septembra 1961. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. * * * Ravnateljstvo industrijskega strokovnega tečaja v Dolini javlja, da se vrši vpisovanje za prihodnje šolsko leto vsak dan od 9. dO 13. ure v tajništvu šole. Za vpis v II. in III. r. je čas do 15. septembra. Ob vpisu mora učenec predlož :i zadnje šolsko spričevalo in prijavnico, ki jo dobi v šoli, vse druge listine lahko predloži učenec do 30. septembra. Učenci, ki imajo popravljalne izpite v septembru, se bodo vpisali takoj po opravljenih izpitih. « * * Ravnateljstvo nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča dijake, da se vpisovanje v I., II. in tretji razred nadaljuje do 25. septembra 1961 vsak delavnik od 10 do 12. ure. Za vpis so potrebni naslednji dokumenti: 1. Rojstni list od anagrafskega urada; 2. potrdilo o precepljenju; 3. potrdilo o zdravih očeh; 4. zadnje šolsko spričevalo. Vsa druga pojasnila se dobijo na šolskem tajništvu. * * * Ravnateljstvo državnega industrijskega tečaja v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu javlja, da se vrši vpisovanje u-čencev in učenk za prihodnje šolsko leio 1961-1962 za 1., II. in III. razred do vključno 25. septembra tega leta vsak dan od 10. do 12 u.e, • * * Vpisovanje na slovenskem učiteljišču v Tistu se je začelo. Zaključilo se bo 25. septembra. U-radne ure so vsak dan od 10 do 13. | MALI OGLASI J VESPAGENZIA — tel. 28-940 — na obroke od 6090 lir za «gran šport«. VESPAGENZIA — obroki od 5160 lir za 150 icub. voziia s štirimi presta aini_ VESPAGENZIA — obroki od 4500 lir za 125 kub. vozila. Velika izbira vesp, motociklov in rabljenih motornih tovornikov. Poskrbimo tudi za vse listine za izvoz. NOVO dvostanovanjsko viio z zemljiščem med Padričami in Gropado prodam. Telefonirati na 50-842 14-15-LETNEGA VAJENCA za mehanika išče podjetje Kanobel, Trst, Ul. Ghirlandaij št. 42. tel. 90812. Slovensko gleth^ v Trstu d DANES 10. septembra ® [( priredi na dvorišču KRIŽMAN v VELIKEM opereto v treh EMMERICHA KAtM «čardašh* KNEGINJA Dirigent: OSKAR Režiser: ADRIJAN Scenograf: JOŽE CESA KONCERN V petek ob 21. u/‘,-jnri; ditoriju drugi simf°nl .-e cert Tržaške M' rigiral bo Hans JoC .ni;nisl^ sodeloval oa znani vl ... Bravničar. Na Pr0|tM«# dela Musorgskega, C K ga in Sibeliusa. ' l£e prično prodajati vstop GLASBENA M*1 dru7»i Vpisovanje v Paa;; glasbene sole v oo« v torek 12. t. m- -vanje V Trebčah bo vpis01 sredo 13. t. m. . v poft1 V Trstu bo pričete* jutri, 11. t. m. ( K 1 Nazionale 14.30 «DeKle mesecev«, Tognazzi 10 1°. ftf Fenice 15.00 «Levji da">r to Saivatori in c^0. na. Prepovedano m jr Excelsior 15.1U «JulUa r noff«, Peter Usti cev dra Dee, tech.i:«>Iph ^ Grattacielo 15.00 «zr .{d5/ beznj Henr ka IVA lor, Danielie Darrieu* * Mercouri, Bernard °-mS Arcobaleno 14.30 5 vsem, ki so nam bili od strani in na kate* čm pomagali. Družine: ri Gojca, Kalc in Gt h Gropada, 10.9.1961 ZAHVALA bjce, Ob izgubi naše drage mame, babice in P tašče in sestre MARIJE MAVER na i* ,ie*‘ se prav prisrčno zahvaljujemo vsem, ki s° koli način počastili njen spomin. Družine: »erja' Maver, Vatta, Ota in z Boljunec 10. septembra 1961 ZAH VA L A Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so nvn 1 i n h cm rti nnčnn., A 1. .1 >Y ^ «-r •> nAniu z na zupio se zanvaijujemo vsem, ki so stvovali ob smrti našega dragega očeta MIHAELA MAVERJA > Posebna zahvala č. g. župniku, pevce**1' {in /i cem cvetja ter vsem, ki so na kateri koh pjO častili spomin pokojnika in ga spremili 08 ,. 0 zadnji poti. _ , drd2 ,» Sin Darko t in ostalo 8°r Boljunec, 10, septembra 1961 lors nevm — 7 10. scptemlra 1551 Zenska padla z balkona !l*e smrtno poškodovala '* V*e!pridržano^ne S° Spre*-prv‘ JP/oenozo na no ^rijo Bp°n k 57'let-vach i2 tj; L?Jto11 P°r. Colo ie «n*. ,Vlda 12- Mož ki !e renska i 'Je deja1'’ da W m padla z ki še kr,V€-ga nadstropja, * višine 5 mJ!' Padla je ‘la Po ji,,rov >n se po-Hanjo- liomii ’ si Prebila !" ie dobila tun- S‘ J8 rebra rkodbe pn V l1 "branje po- Skka Podlegla ui aUrah ie žen‘ Mo> f .^nn poškod-sumničenie a ^ljučil vsako "»•« jS.i,b;Je“ *“■ h“- »S"8 V** den nor,« -■■)e voeraj dopol-RosiMari-Trga Barbacan 2, ki so ga sprejeli na II. kirurški oddelek in se bo mora! zdraviti od 10 do 30 dni. V mizarski delavnici Pignoio v Ul. Crociferi je žagal desko s cirkularko, pa si je poškodoval prst na levi roki. Pri gradnji nove šole v ribiškem naselju pri Devinu pa se je včeraj popoldne ponesrečil na delu 23-letni Giuseppe Germani iz Ul. Campanel-le 88. Škripec, s katerim so drugi delavci prevažali tramove, ga je zadel in vrgel na tla. Pri tem si je Germani zlomil desno nogo in se pcbil ter opraskal po desni roki. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral dva meseca. Gori^k O 1 nevitilt Predvaja danes io. t. m. z začetkom ob 16. in 20. uri na Prostem Cinemascope barvni lilm: ifhvid in EoIijat» y aj°' 0rs°N WELLES in ELEONORA ROSSI DRAGO e<*eljeic 11. t. m. ob 18. uri ob 20. uri na prostem _ Ponovitev filma «David in Golijat* "£55« u-BAZZANELLfl F' venezian 5, d°bit« za « Vino ,1.7. trgatev in ?CHi4attt pr01ZV0de: Ut . "£3TI - neoso- tersan 0L - DE- ki Van, SILOPLAST, »ko, °m°gočajo um- Polno °nalno in po- Pripravp Wuh 'n iz*°žbah v v k, 0 Orean- SVJio spe-Stllm 1Za'’i’" . *aBs V°1 izacijo prevzem VS^> evl!,ni . Prome, “a Pot, lot«. evriv, . pr°met 2 Pskimi centri pro- vaanio boo g | m g uJ:,ih P°S,ovn‘b enot; ^2-ana, .'K(KINA EaoVALjp Marieur! REot^Rb 4aR1JEKA- RoV^Rad ^arajevo. V> Sad AN IN SUBOTICA KINO SKEDENJ predvaja danes 10. t. m. ob 16. in 20. uri na prostem Technicolor lilm: VOJAKI NA KONJIH (Soldati a cavallo) Igrajo: J WAYNE in W. HOLDEN V ponedeljek, 11. t. m. ob 18. in ob 20. uri na prostem film: VRAG V ZRCALU (II diavolo nello specchio) Igrajo: O., De HAVILLAND in DIRK BOGARDE KINO PROSEK-KONIOVEL predvaja danes 10. t. m. ob 16.30. uri film: BALADA O VOJAKU (Ballata di un soldato) TVRDKA USTANOVLJENA LETA 1883 Destilacija esenc JANOUŠEK TRST - Barke vije - TRIESTE Barcola - Telcf. 29-963 Obiščite nas na zagrebškem velesejmu v italijanskem paviljonu avtopiifvoz Rihard (junja Trst. Strada del Friuli St. 289 Tel. 35-379 TOVORNI PREVOZI ZA TU IN INOZEMSTVO - KONKURENČNE CENE ^ADALOSSO v Trstu, Ul. Torrebianca 26 Hit* "**#nLUOOU v°gal xxx Cttobre, 5l>ln'e« ^‘“t0Vrstno POHIŠTVO, otroške VOZIČKE, °riBlnalne RKHMAFLEX — Cene ugodne *UlAN AMBROŽIČ r 2 elekt°'i1PstalaclJsR° podjetje in TRGOVINA Klr>čnimi predmeti: nijenC'’ štedilniki, peči, pralni stroji, hladil-1 m i)se ostale gospodinjske potrebščine UlCA MIRAMARE 29 — TELEFON 29-322 ^T-dtatecnica ?ndit,tie za dobavljanje vsega to iv *u PPmatografskega materiala TRST TRG GOLDONI 7 Tel. 23352. 61101 fotografskega Ro *a m u “•“lal0Eratskega materiala cPr Iilme> znanstveni aparati, elektronski aparati stvftl6 materiala za fotomehaniko, za industrijo ene zavode. ... , , Na zahtevo se pošljejo seznami VPRAŠAJTE NAS ZA NASVET ^sok VRTNARJ1 Ho ?ko vašo po- grozdne mline - navadne in na , afe k* lar razno vinsko posodo: kakor, brentače, k|bzi e s°de ter vse potrebno za trgatev tVe,0v0oV,ni zast°pnlk za tržaško pokrajino: 'r kosh„nan,h str,,lev za obdelovanje zemlje, lce tovarne A G R 1 A VVERKE Slovenski otrok v slovensko šolo! V začetku pravkar minulega tedna so se zopet odprla šolska vrata za tiste učence, ki so imeli popravne izpite. V nastopnem tednu pa se začne tudi pri nas na Goriškem vpisovanje otrok v otroške vrtce in osnovne šole po vrstnem redu, kot ga objavljamo v današnji številki ?>ašega lista na drugem me-slu. Z začetkom novega šolskega leta se začenjajo nove skrbi za starše in njihove otroke. Starši bodo morali svoje šolarje ne samo obleči in obuti, ampak jim bodo morali kvpiti tudi knjige, zvezke, plačati razne šolske pristojbine itd. Toda to so v glavnem skrbi, ki jih imajo tako slovenski, kot italijanski starši proti svojim otrokom, ki obiskujejo šole. Slovenski starši pa imajo poleg tega tudi še veliko in odgovorno dolžnost, da izberejo za svoje otroke tisto šolo, ki jim lahko nudi izobrazbo in pripravo za življenje v takem smislu, kot je to za nje, pripadnike slovenskega naroda v zamejstvu najbolj koristno in najbližje. Taka šola pa je lahko za otroke slovenskih staršev samo slovenska šola. Po določilih republiške v-slave in po mednarodnih sporazumih je slovenska šola popolnoma enakopravna z italijansko in so tudi njena spričevala enakovredna in enakopravna z onimi od šol z italijanskim učnim jezikom. To določa tudi osnutek novega šolskega zakona, ki sta ga obe zbornici že potrdili in bi moral v kratkem stopiti v veljavo. Po teh določilih smejo vpisati v slovensko šolo svoje otroke tudi slovenskif optanti. Vkljub vsem tem določilom pa se bodo prav gotovo tudi letos dobili pri nas nekateri šovinistično usmerjeni prena-peteži, ki bodo z obljubami ali grožnjami skušali odvrniti slovenske otroke in njihove staiše od slovenske šole. Dobili se bodo morda tudi taki starši, ki jim bodo iz enega ali drugega vzroka nasedli. Toda to niso pravi slovenski starši, ki se čutijo zavestne pripadnike naše narodne skupnosti, niti ne bodo s tem koristili svojim otrokom. Mnogo takih staršev, ki že nekaj let pošiljajo otroke v italijansko šolo, se sedaj kesajo tega dejanja, ker so opazili, da so jih s tem odtu- jili tudi samim sebi. Se bolj žalostno pa je, ko gredo na obisk k svojim sorodnikom na drugi strani meje in se otroci ne morejo pogovoriti s svojo staro materjo, teto ali stricem brez tolmača. Dejstvo je namreč, da se otroci na slovenskih šolah u-čijo v svojem jeziku in s tem nadaljujejo tradicijo, ki jim je že v krvi ter da se počutijo na taki šoli v domačem okolju, kjer jih ne bo nihče zaničeval zaradi njihovega slovenskega porekla. Poleg te- ga pa se na teh šolah učijo tudi italijanščine ter se je s pomočjo svojega jezika še bolje naučijo kot na italijanskih šolah. To je zlasti važno na našem obmejnem področju, kjer predstavlja znanje obeh deželnih jezikov veliko prednost zlasti vri zaposlitvi v trgovini, pa tudi na drugih področjih. Dokaz temu je stalno povpraševanje po absolventih slovenskih šol, zlasti s strokovne šole, saj so dobili takoj po končani šoli zaposli-Urv vsi tisti, ki so jo želeli. Že sama praktična korist narekuje torej slpvenskim staršem, da vpišejo svoje otroke najprej v slovenski vrtec in nato v slovensko osnovno in srednjo šolo. Poleg tega va bodo imeli tudi prijetno zavest, da so s tem napravili tudi svojo dolžnost nasproti Evcjemu narodu. Zato pribijamo še .enkrat staro resnico: SLOVENSKI OTROK SPA-DA SAMO V SVOJO SLOVENSKO ŠOLO! Solidarnostna stavka delavcev ladjedelnice V znak sožalja za preminulima tržaškima tovarišema Včeraj zjutraj so delavci tr-žiške ladjedelnice CRDA zapustili za pet minut svoja delovna mesta v znak sožalja zaradi tragične smrti svojih delovnih tovarišev iz Trsta. Obenem so s to kratko stavko opozorili upravo vseh ladjedelnic na težke delovne razmere, v katerih so primorani delati z ostrim ritmom, zaradi česar pride večkrat do hujših nesreč. Stavko je na zahtevo delavcev organizirala sindikalna organizacija FIOM in je stoodstotno uspela. Na žalost je treba poudariti, da sta se UIL in CSIL izognili svoji dolžno sti pri tej manifestaciji in se nista akciji pridružili. Nov urnik Pokrajinska zveza trgovcev za Goriško sporoča, da bo v skladu s prefekturnim odlokom stopil v veljavo v ponedeljek 11. t. m. za manufak-turne, konfekcijske in trgovine s hišno opremo normalen urnik in sicer: Od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30. Pismo goriškemu županu Občinski svet nuj razpravlja o mestni avtobusni službi Potrebno je večje nadzorstvo nad delovanjem ATA Municipalizacija mestnih avtobusov Občinska svetovalca KPI dr. j di, _d_a^prejema družba ATA Nereo Baltello in Fulvio Ber-gomas sta poslala te dni goriškemu županu pismo, v katerem zahtevata, naj bi na prihodnji seji občinskega sveta razpravljali o družbi ATA, ki ima v zakupu mestno avtobusno službo. Pri tem ugotavljata, da je družba ATA v zadnjem času brez predhodnega dovoljenja občinskega sveta povišala ceno voznim listkom, kar oškoduje predvsem delovne ljudi in tovarniške delavce. Dalje ugotavljata, da je podjetje preselilo tudi svojo avtokaro-serijo in da se v avtobusni službi pojavljajo vedno pogosteje neredi in zamude, kar je predmet splošnih pritožb od strani občinstva. Poleg tega pa so šoferji preobremenjeni, zlasti odkar so ukinili peti avtobus na progi št. 1. Interpelanta ugotavljata tu- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiniinniiiiiiiiiiinnnnjiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiii Šolshe vesti Začelo se je otroške vrtce, vpisovanje osnovne in srednje šole P vrteih UIMIR v Štandrežu, Penini, Snvodnjah in Rupi je vpisovanje 15. in 16. t. m., v otroških vrtcih v Gorici pa od 16. do 23. t. m. - Vpisovanje v osnovne šole je od 16. do 30. t. m. - Vpis na nižjo srednjo in strokovno šolo sc zaključi 15. t. ni., vpis na višjo gimnazijo licej in učiteljišče pa 20. t. m. Občinska uprava v Gorici sporoča prizadetim staršem, da se bo vršilo vpisovanje v občinske otroške vrtce od 18. do 23. septembra od 9. do 12. ure. Za slovenske otroške vrtce se vrši vpisovanje v Ul. Croce št. 3, kjer bodo vpisovali tudi otroke za otroški vrtec v Ul. Randaccio. Opozarjamo starše, ki nameravajo pošiljati svoje otroke v otroški vrtec v Ul. Randaccio, da to izrecno zahtevajo pri vpisu. Otroški vrtci v Gorici bodo začeli obratovati 2. oktobra. Vanje se lahko vmšeio otroci, ki so rojeni v letih 1956, 1957 in 1958. Pri vpišii je treba predložiti rojstni list, potrdilo o cepljenju proti kozam, daviti in otroški paralizi ter plačati določen prispevek za šolsko prehrano. Lani je znašal ta prispevek po 1000 lir mesečno. V primeru, da so otroci brez potrdila o cepljenju proti otroški paralizi, je treba namesto takega potrdila predložiti pri vpisu izjavo očeta ali 'varuha, da ne namerava cepiti otroka proti tej bolezni. Za otroške vrtce ONAIR, ki jih imajo tudi v Štandrežu, Sovodnjah, Rupi in Pevmi, se bo vršilo vpisovanje otrok dne 15. in 16. septembra od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. V teh vrtcih bodo že naslednji dan po vpisovanju začeli z izrednim poukom. Otroška vrtca v Doberdobu in Steverjanu, kjer imajo nova poslopja, pa za sedaj še ne bodo odprli, ker še nista dokončana odnosno opremljena. Vpisovanje na vseh slovenskih osnovnih šolah na Goriškem se začne 16. in bo -trajalo do 30. septembra. Za otroke, ki gredo v prvi razred, je treba pri vpisu predložiti rojstni list in potrdilo o cepljenju, oboje na prostem papirju, za učence ostalih razredov pa je dovolj predložiti spričevalo zadnjega šolskega leta. Opozarjamo starše iz jGorice,, ki jim je .bližja osnovna šola v UL Randaccio, da lahko vpišejo svoje otroke na tej šoli. Vpisovanje v nižjo srednjo in v strokovno šolo s slovenskim učnim jezikom v Ulici Randaccio v Gorici, ki je že nekaj dni v teku, se bo zaključilo nepreklicno 15. septembra. Po tem dnevu se ne bo mogel nihče več vpisati. Vpisovanje na višjo gimna-zijo-licej in na učiteljišče, ki je tudi že v teku, pa se zaključi 29. septembra. Opozarjamo vse slovenske starše, naj poskrbijo za pravočasen vpis svojih otrok v slovensko šolo. Izlet Sovodenjcev v Milan Sovodenjci organizirajo dvodnevni izlet v Milan in v Nerviano, ki je v neposredni Radio Trst A 8.00: Koledar; 8.30: Poslušali puste...; 9.00: Kmetijska oddaja; 9.30: Slovenski samospevi; 11.30: Oddaja za najmlajše; 12.30: Za vsakog-ir nekaj; 13.30: Giasba po želja);; 14.45: Orkester Bojan Adamič; 15.00: Tr- žaški mandolinski ansambel, 13.20: Pojeta Jobnny Dorelli io Betty Curtis; 15.40: Dvajset minut z Tedom Heathom; 16.00: Popoldanski koncert; 17.00: Tvormca sanj; 17.30: Plesna čajanaa; 18.00: Turistični razgledi; 19.00: Nedeljski vestnik 19.15: Operetna glasba; 20.00: Šport; 20.30: Solisti in orkestri; 21.00: Iz zakladnice slovenskih narodnih pesmi; 21.30: Soštakovič: Godalni kvartet v A-duru; 22.00: Nedelja v športu; 22.10: Plesna glasba; 23.00: Ritmi s klavir- jem. Trst 7.15: Kmetijska oddaja; 9.30: Danes na športnih igriščih; 20.00: Po večernih krajevnih vesteh Kronike in rezultati športnih dogodkov. Nedelja, IO. septembra 1SI«I Nacionalni program Koper 7.15: Jutranja glasba; 8.00: Domače novice; 8.05: Kmetijska oddaja; 8.20: Zapeli vam bodo in zaigrali; 9.00: Naša reportaža; 9.15; Zabavni zvoki; 9.45: Poje Betty Jurkovič; 10.00: Prenos RL; 10.30: Operne skladbe; 11.15: Poje Narciso Par gi; 11.30: Nedeljski koncert; 12.10: Glasba po željah; 12.35: Zunanjepolitični pregled; 12.50: Glasba Po željah (II. del); 13.30: Sosedni kraji in ljudje; 14.00: Glasba po željah; 15.15: Slovenski oktet; 15.30: Veliki zabavni orkestri; 16.00: Prenos RL: 19.00: Orkester beograjske RTV; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 22.35: Športna nedelja; 23.00: Prenos RL. 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.30: Kmetijska oddaja; 10.30: Otvoritev mednarodne razstave radia in televizije v Milanu; 11.15: Sergio Iperno: Pozdrav Judom v Italiji ob njihovem prazniku; 11.35: Orkestralna glasba; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Antidiscobolo; 14.30: Slavni ljubezenski dueti; 15.00: Zabavna glasba; 16.45: Nogomet od minute do minute; 18.30: Simfonični koncert; 19.30: Športni dnevnik; 20.00: Glasbeni album; 21.00:' Orkestri p v. A. Trovajolija, P. Calvija in E. Leonija; 21.40: Zgodovina «Juventusa»: 22.05: Teden aktualnosti; 22.35: Pianist Pietro Scarpini; 23.30; Plesna glasba. II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Glasba za praznični dan; 11.00: 11.00: Nedeljski orkestri; 14.05: Naši pevci; 15.00: Plošče tedna; 15.30: Album pesmi; 16.00: Jesenska beležnica; 17.00- Glasba in šport; 18.30: Plešite z nami; 20.30: Carlo Dapporto v «Moji predstavi«; 21.45: Večerna glasba; 22.30: Športna nedelja. III. program 16.15: Na programu Strauss m Busoni; 17.00: Odkritje Brazilije; 17.50: Beethoven in Bas; 18.30: Pregled angleške kulture; 19.00: Bizertove in Gouno-dove skladbe; 19.15: V biblioteki; 19.45; Prejeli smo; 20.00: Vsakovečerni koncert; 21.30: Gianfrancesco Malipiero: Cal-lottove kaprice; 23.40: Chopinove mazurke. Slovenija 6 00-6.30: Jutranji pozdrav; 6.40: Vedri zvok:; 7 15: Pihalna godba LM; 7.35: V tričetr- tinskem taktu; 8.00: Mladinska radijska igra; 8.40: Skladba za otroke, 8.55: Orgle in orglice; 9.05; Z glasbo v novi teden; 9.45: Štiri črnske duhovke pesmi; 10.00: Se pomnite, tovariši...; 1.0.30: Po domače...; 10.50: Nedeljska matineja; 11.40: Milenko Šober: Morje; 13.30: Za našo vas; 13.50: Z velikimi zabavnimi orkestri; 15.30: Maj- hen mozaik melodij; 16.00: I-g.amo za vas; 17.00; Športno popoldne; 20.00; Zabavni zvoki za vse; 21.00: Športna poročila; 21.10: Čajkovski: Simfonija št. 6; 22.15' Plesna glasba; 23.05: Nočni koncert operne glas ie. Ital. televizija 9.45: Oddaja za analfabete; 11.30: Kmetijska oddaja; 12.00. Otvoritev mednarodne razstave radia in televizije v M.lanu; 16.00: Prenos športnega dogodka; 18.45: Program za najmlajše; 19.40: Registriran športni dogodek; 20.30: TV dnevnik; 21.15: Artur proti Arseniu Lu-pinu; 2.2.25: Turin v sto letih; 23.10: Nedelja v športu, ob koncu TV dnevnik. Ponedeljek, 11- septembra 1961 18.30: Program za najmlajše; 20 00: TV šport; 20.30: TV dnevnik; 21.15; Film meseca: «Calie Mayor»; 22.50: Oddaja za avtomobiliste; 23.20: TV dnevnik Jug. televizija Športno popoldne; 19.30: Velesejem. Program,- 20.00: Se- dem dni; 20.45: Celovečerni u-metmški film. Ponedeljek, 11- septembra 1961 19.30: Velesejem. Program: 20.00: TV dnevnik; 20.20: Tedenski športni pregled; 20.35: Miroslav Savičevič: Džungla — TV drama. bližini in kjer si bodo ob tej priliki ogledali vzorno posestvo industrijske družbe Mon-tecatini. Za ta izlet so se odločili, ker jih je povabil na ogled posestva v Nervianu grof Paolo Caccia Dominioni, ki se je te dni mudil v Gabr-jah in ki jim bo tudi razkazal posestvo. Izlet se bo vršil z avtobusom v soboto 30. septembra in v nedeljo 1. oktobra. Vožnja z avtobusom bo stala okrog tri tisoč lir. Izleta se lahko udeležijo občani iz Sovodenj in drugih vasi naše občine. Vpisovanje, pri županu Pepiju Ceščutu na domu, kjer bodo interesenti dobili {udi vsa podrobna pojasnila. Priporočamo, da se tisti, ki bi se hoteli udeležiti izleta, vpišejo takoj zaradi rezervacije avtobusa. po 25.000 litrov tekočega goriva proste cone in da bi bilo treba porabo tega goriva nadzorovati in suspendirati. Zato priporočata, naj bi pri obravnavi o tem vprašanju zopet vzeli v poštev možnost in potrebo, da pride mestna avtobusna služba pod občinsko upravo, preden pa bo do tega prišlo, da se vodi boljše nadzorstvo nad delovanjem družbe ATA in njenim knjigovodstvom, ker spričo prevelike naklonjenosti občinskega odbora vodstvo ATA vzbuja vtis, da ta odbor preveč pro-težira to vodstvo in podjetje sploh. Državni prispevek za pokopališče v Jamljah Pred dnevi je županstvo v fteverjanu dobilo iz Rima sporočilo, da je pristojno ministrstvo odobrilo osnutek načrta za gradnjo vaškega pokopališča v Jazbinah. Ministrstvo je v ta namen obljubilo prispevek v znesku 2.880.000 lir, kolikor se po načrtu predvideva, da bo stala gradnja. Županstvo mora sedaj izdelati in predložiti točen načrt in šele potem bo nakazana omenjena vsota ter bodo lahko začeli z delom. Jazbinci so to vest sprejeli z zadovoljstvom in želijo, da bi bilo novo pokopališče čimprej urejeno, saj morajo sedaj voziti ali nositi .svoje mrtve na oddaljeno pokopališče v Steverjanu, kar je še posebno nerodno v deževnem vremenu in pozimi. Alberta Mužiča smo , Fred časom smo poročali, da se je 33-letni fant iz Ste-vuijana, Albert Mužič, ponesrečil in udaril v koleno. Takrat je mislil, da ni nič hudega. Vendar se je potem njegovo stanje tako poslabšalo-, da je moral v goriško bolnišnico na pregled'' in ' na zdravljenje. Žal pa mu tudi tam niso mogli pomagati in ker je bil šibkega organizma tudi zaradi drugih bolezni, je podlegel poškodbi ter v ponedeljek umrl. Pogreb je bil v torek ob velikem številu vaščanov, zlasti pa mladine, pri kateri ie bi! pokojnik zelo priljubljen. Znanci in prijatelji ter vsi vaščani izrekajo ob tej izgubi družini toplo sožalje, Kateremu se pridružuje tudi naše uredništvo. Izlet Pevmcev k odkritju spomenika v Brdih Bivši partizani iz Pevme, O-slavja in Št. Mavra priredijo v nedeljo 17. septembra enodnevni avtobusni izlet v Šmartno pri Kojskem k odkritju spomenika padlim partizanom. Vpisujejo: Karel Sošol v Pevmi, Franc Primožič (Gora-njev) ali raznašalka P. D. na Oslavju in Anton Feri v St. Mavru. Vpisovanje se vrši do četrtka 14. t. m. Opozorilo izletnikom iz Štandreža Vse tiste, ki so se vpisali za dvodnevni avtobusni izlet, ki ga priredi prosvetno društvo «0. Zupančič« iz Standre-ža v soboto in nedeljo 16. in 17. t. m., opozarjamo, da bo odhod v soboto 16. t. m. zjutraj s trga v Štandrežu točno ob določeni uri. Zato so vsi udeleženci naprošeni, naj bodo točni, da ne bo nepotrebne zakasnitve. J ♦ - Slovensko gledališče ♦ iz Trsta * V ŠTANDREŽU na vrtu poleg konzumne gostilne V soboto 16. septembra ob 20.30 PAVEL G O L I A 1 SNEGULJČICA! ♦ Mladinska igra v osmih » slikah V nedeljo 17. sep- ;• temhra ob 20.30 J EMMERICH KALMAN * ČARDAŠKA f KNEGINJA! opereta v treh dejanjih Ker je prireditev te znane in izredno zabavne operete, ki je doživela na Tržaškem velik u-speh. zvezana z velikimi stroški, bodo cene za to prireditev nekoliko višje kot običajno. Vsekakor opozarjamo Štandrežce, Goričane in okoličane, na to edinstveno priložnost, ko bodo lahko prisostvovali predvajanju te znane o-perete v svojem jeziku in v odlični izvedbi. Zato vabimo vse k čimvečji udeležbi. Cene za »Sneguljčico*: sedeži po 300 in 200 lir za odrasle in po 150 in 100 lir za mladino, stojišča po 100 lir za odrasle in 50 lir za mladino. Za iiCardaško kneginjo*: sedeži 600, 400 in 300 lir, stojišča po 200 lir za odrasle in po 100 lir za otroke. Rezerviranja vstopnic na sedežu ZSPD, v Gorici Ul. Ascoli 1/1; prodaja vstopnic dve uri pred predstavo v Štandrežu. V nedeljo pelje avtobus št. 1 iz štandreža v mesto ob 23.30 in 0.20 uri. •■murni ................................................................. OD VČERAJ DO DANESl Vesti iz Števerjana V novem otroškem vrtcu še vedno manjka oprema zle nekaj mesecev je poslopje otroškega vrtca v Ste-vrijanu pod streho in pričakovati je bilo, da bodo pohiteli tudi z nakupom potrebne opreme, da bi lahko začel vrtec delovati že z nastopnim šolskim letom. Žal pa je šele. pred kratkim . bil izdelan načrt za razpis dražbe za dobavo potrebne opreme in. sedaj, bo treba gotovo počakati še več mesecev, da bo vsa zadeva napravila običajno birokratsko pot. Tako sedaj ob začetku leta ne morejo vpisovati otrok v števerjanski vrtec, ker jih nimajo kam postaviti in po vsej verjetnosti tja do pomladi vprašanje opreme še ne bo urejeno. Včeraj popoldne v Dolu Z vespo sta se zaletela v zid Včeraj popoldne okrog 15. ure sta se peljala z vespo iz Gorice proti Trstu 20-letni Sergio Viatori iz Trsta, Ul. Commerciale 28, in 21-letni Fa-bio Tommasini iz Trsta, Trg Foraggi 8. Šofiral je Viatori, ki je iz neznanih vzrokov pri kilometru 12 blizu Palkišča izgubil kontrolo nad vozilom in zavozil v desni zid. Posledica tega je bila, da sta oba potnika zletela na tla in so ju morali odpeljati v civilno bolnišnico v Gorico. Tu so zdravniki ugotovili, da ima Viatori manjšo rano na čelu, za katero se bo moral zdraviti tri dni in so ga potem, ko so mu nudili prvo pomoč, odpustili. Tommasini, ki je dijak, je pri padcu dobil pretres možganov, rano na glavi, rano na desni roki in še nekaj drugih manjših poškodb, zaradi katerih so ga pridržali za pet dni na zdravljenju v bolnišnici. —«»------- Konji so se splašili pred tankom Včeraj okrog 13.40 so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 29-letnega kmetovalca Eligia Marego iz Villesse. Zdravniki so mu ugotovili zlom desne roke in več drugih poškodb, zaradi katerih se bo moral zdraviti v bolnišnici okrog 20 dni. Marega se je peljal okrog 13. ure s svojo konjsko vprego po Villesseju, ko mu je prišel nasproti neki vojaški tank. Zaradi velikega hrušča so se njegovi konji splašili, Marega pa je padel na tla in dobil navedene poškodbe. v Tržiču Dečka je povozil 12-letni Antonio Tncarico iz Tržiča se je vozil s kolesom po Ul. Valentini, ko je vanj nenadoma priletel z vso silo avtomobil fiat 11C0. Dečka so takoj odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima rane in udarce po telesu ter zelo nevaren možganski pretres. Ozdravel bo v 30 dneh, če ne bodo nastale komplikacije. Za zadevo se zanima cestna policija i« Tržiča. o-------- Sestanek jusarskih upravičencev v Jamljah Zadeva jusarskih parcel v Jamljah je še vedno predmet živahnih razprav in ljudje se branijo prevzeti obveznosti, ki so povezane s prevelikimi stroški, ker se nikakor ne izplačajo tolikšni izdatki za tisto borno gmajno, ki daje le pičel dohodek domači živinoreji Zato bo danes, 10. t. m. ob 11. uri dopoldne važen sestanek v prostorih stare so-le v Jamljah, na katerega so vabljeni vsi upravičenci jusarskih parcel. Na sestanku se bodo obravnavala tekoča vprašanja glede jusarskih pravic in parcel, ki bodo šie v likvidacijo. Vsak upravičene- ima možnost napraviti pritožbo na kolkovanem papirju za 300 lir. Pritožbo je treba nasloviti na komisariat v Trstu. Ase podrobnosti o tej pritožbi in tudi o drugem bodo prizadeti upravičenci lahko dobili na današnjem sestanku. Zato je v njihovem interesu, da se ga za gotovo udeležijo. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V obdobju od 3. do 9. septembra se je v goriški občini rodilo 23 otrok, umrlo je 7 oseb, porok je bilo 7 in oklicev 20. ROJSTVA; Daniela Simonel-li, Bruna Planinšček, Cinzia Comar, giljfana Utili, Massi-mq^_WirU,sdJi,, AJessifp Blasevi, :Mam36Žko& P6-«Šti 1—ALessio Ma-rangon, Alessandra Trevisan. Tullio Gismano, Loredana Citroni, Roberta Citroni, Anto-nella Sant, Marco Silvestri, Giovanni Cossar, Mariano Černič, Anna Pressin, Marina Tar-lao, Sergio Macaro, Antonio Pribaz, Manuela Viel, Franco Samuele, Gabriella Filli. SMRTI; kmečki dninar 77-letni Giovanni Feresin, gospodinja 73-letna Ea Vordoni, gospodinja 56-letna Klementina Stekar, gospodinja 56-letna Te-resa Peresson, por. Zilli, gospodinja 66-letna Maria For-maggini, por. Mora, gospodinja 62-letna Lucia Furlan, vd. Bressan, upokojenec 72-letni Vincenzo Kogoj. POROKE: Guido Bregant in šivilja Maria Petterin, šofer Giovanni Collini in trgovska pomočnica Federica Senicar, šofer Antonio Persoglia in tekstilna delavka Anna Peteani, mehanik Gianfranco Ledri in frizerka Liviana Olivo, pek Nereo Rossi in tekstilna delavka Giannina Losco, narednik ital. vojske Ermanno Bressan in tiskarska delavka Li-via Vidoz, mehanik Marcelli-no Zamparini in gospodinja Maria Marcuzzi. OKLICI: uradnik Alfredo Ortega in učiteljica Liliana Sorge, narednik ital. vojske Romano Leban in gospodinja Giovanna Lorenzutti, trgovec Francesco Pellizzoni in trgovka Silvana Bernardi, mizar Giorgio Trombini in gospodinja Gabriela Brisco, kmetovalec Stanislao Brajnik in gospodinja Mariuccia Montanar. industrijski izvedenec Aldo Cargnel in tekstilna delavka Lucia Brumat, slaščičar Antonio Drufovka in bolničarka Annamaria Felini, uradnik Li-bero Giunchi in trgovska pomočnica Lavinia Chiaselotto, šofer Federico Gois in gospodinja Carolina Botticelli, tek- iiiiiiiiiiiiiiitiiimmiiHiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiii Za promet zaprta ulica Občinska podjetja iz Gorice sporočajo, da bo jutri, 11. t. m. ves dan zaprta za promet Ulica Brigata Casale na odseku od križišča z Ul. Monte-cucco do križišča z Ul. Prato. Na tem odseku bodo opravljali vodovodna dela. stilni delavec Giuseppe Kore« cic in šivilja Laura Dose, agent javne varnosti Luigi Ciccarelli in trgovska pomočnica Ilda Cattarin, uradnik Ottavio Pischiutta in gospodinja Anna Maroni, narednik ital. vojske Enrico Barletta in bolničarka Norma Macuz, čevljar Giovanni Canola in gospodinja Mafalda Leban, mehanik Luciano Bandelli in trgovska pomočnica Lidia Fior, delovni nadzornik Giulio Cu-lot in gospodinja Bruna Pieri, uradnik Alberto Signore in uradnica Maria Del Negro, industrijski izvedenec Uiano Gatti in šivilja Olga Battigel-li, strugar Riccardo Bastiani in delavka Slava Stefanic, karabinjer Ivone Manfrin in ke-ramičarka Anna Pegoraro. R I W O v GOKIU CORSO. 14.30; «Pogum in izzivanje«, D. Bogarde in M. De-mongeot. Cinemascope v barvah, angleški film. VERDI. 14.30: «11 federalen. U. Tognazzi in G. Wilson. Italijanski film. VITTORIA. 15.00: «Tolpa Miau Miau«, barvna slikanica. Sledi film «Charlot v gledališču«, C. Chaplin. CENTRALE. 15.00; «Teror Tongsov«, C. Lee in Y. Mon-laur. Ameriški film v barvah. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia št. 242, tel. 31-51. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 23,8 stopinje ob 14.30 uri, najnižjo 13 stopinj od 3.50 uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 59 odstotkov. Dežja je padlo čez noč 7,6 mm. ZAHVALA Vsem tistim, ki so nam stali pb strani ob težki nezgodi našega dragega Alberta Mužiča in ki so sodelovali na kakršen koli način pri njegovem pogrebu, se še enkrat najlepše zahvaljujemo. Posebna zahvala dekletom in fantom za njihovo pomoč in sočustvovanje. Steverjan-Križišče, 10.9.1961 Družina Mužič ZAH VA L A Vsem tistim ki so stali ob strani za časa bolezni naši dragi in nepozabni hčeri, sestri, teti in svakinji KLEMENTINI ŠTEKAR in tistim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na domače pokopališče, darovali cvetje ali kakor koli sodelovali pri njenem pogrebu, se še enkrat najlep- se zahvaljujemo. Družina: Anton Stekar Steverjan - Valerišče. 10.9.1961 Primor^3(Tnevn! le — 8 — 10. septenB>raj9® &7GTZ Tf'<$.£W7zi Četrti Jan mednarodne jadralne regate Sodniki danes prva Podgorka peta - Koprčana Fafangel in Kosmina nista startala Tudi med včerajšnjo četrto regato v Tržaškem zalivu je borba za prvo mesto potekala med evropskim prvakom De-bargejem in neapeljsko posadko jadrnice Merope III. Toda nujno medsebojno borbo je izrabila posadka nemškega čolna Clambambes, ki je ob koncu proge dohitela najnevarnejša tekmeca in se vsidrala na prvo mesto. Splitska Podgorka je tokrat prišla peta na cilj. Koprčana Fafangel in Kosmina pa včeraj nista odplula do startnega mesta, ker sta se zaradi premočnega vetra bala, da ne bi zlomila še rezervno prečko jambora. Zelo verjetno bosta nastopila danes v zaključni regati te mednarodne prireditve, vedno seveda pod pogojem, da ne bo veter premočen. Včerajšnja regata je sprožila v nasprotju s prejšnjim nekaj protestov, žirija je imela zato polne roke dela, a kot kaže bo ostal vrstni red v splošni razpredelnici več ali manj, vsaj na prvih mestih, nespremenjen. Na prvem mestu je še vedno Merope III, na drugem francoska jadrnica Candide, na tretjem pa jugoslovanska Podgorka. Danes bo zadnja regata, kateri bo v večernih urah sledilo nagrajevanje. 1. CLAMBAMBES (Adolff, Inselkammer - Bayrischer YK) 2. CANDIDE (Debarge, Ca-lonne - CV Pariz) 3. MEROPE III (Cavallo, Fa nia - CRV Italija) 4. ZISCH 8 (Schoenbrod, Am-man - Bayrischer YK) 5. PODGORKA (Marušič, Roje Split) 6. ALI BABA VI (Bryne, Peterlin - Zuercber Zegelklub, Švica) 7. ŠTERN 8 (Kastinger, Strohchneider - YK Attarsee) 8. GAMINE III (Daser, Da-ser - JC Verbano, Švica) 9. UMBERTA IV (Croce, Sai-delli - JCI, Genova) 10. PASODOBLE (Urrutia, Gurruchaga - CN Madrid) Danes bodo sodili nogometne tekme A in B lige naslednji sodniki: A LIGA Bclcgna-Ficrentina: Grignanj Inter-Torino: Francescon Juventus-Lecco: Angonese Lanerossi V-Cftania Righi Palermo-Milan: Roversi Sampdoria-Roma: Marchese Spal-Atalanta: Politano Udinese-Padova: Di Tonno Venezia-Mantova: Bonetto B LIGA Alessandria-Como: Trezza Bari-Pro Patria: D’Agostini Brescia-Novara: Cirone Lazio-Lucchese: Varazzanj Messina-Genoa: Righetti Modena-Napoli: De Marchi Prato-S. Monza: De Robbio Reggiana-Cosenza: Caporali Sambened.-Parma: Carminati Verona-Catanzaro: Orlando """"" """"""""»'"""""'"■iiiuiiiiniiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiniiiiiMiiiiiMiii V kratkem začetek prvenstva v odbojki Tudi moška ekipa ŠZ Bor na turnirju za pokal JK Sestorka je med prijateljskim srečanjem z VIS zapustila dober vtis Čez sedem dni bo na vseh tržaških odbojkarskih igriščih spet živahno. Tržaški klubi se bodo pomerili v tekmovanju za pokal Julijske krajine. Na tem turnirju bo prvič nastopila tudi Borova moška vrsta, ki v zadnjem času pospešuje svoje treninge. V ta namen je v petek odigrala prijateljsko tekmo z ekipo VIS in tako lahko pokazala svoje trenutne moči. Čeprav so morali Borovci priznati nadmoč svojih nasprotnikov, jim je bila vseeno ta tekma več kot koristna. V glavnem je celo moštvo zadovoljilo novega trenerja, čeprav so bile tu in tam o-čitne pomanjkljivosti in neuravnovešenosti moči med po- samezni člani ekipe. Večkrat je prišlo do izraza tudi pomanjkanja rutine. V glavnem iiinllunliimullllllimiiiimiiMniiiMiiiniiinlllllililliiiiimiliillilillllillillllllillilliiilll so Borovci zadovoljili v napadu, pešali pa so v obrambi, posebno v začetku in v zaključnem delu četrtega seta, ko so zaigrali precej naivno m bi skoraj bili ob zmago že osvojenega seta, Kratek film srečanja. Prva dva seta sta bila odigrana v znaku premoči zdaj ene zdaj druge šestorke, ki sia si zagoto/ili po eno igro. Igra je oživela šele v tretjem OD TU IN TA ATLETIKA V PARIZU Jugoslovani klonili Franciji a so premagali Norvežane PARIZ, 9. — Po dveh dneh ostrih borb se je zaključilo atletsko tekmovanje med Francijo, Jugoslavijo in Norveško ter med ženskima reprezentancama Francije in Jugoslavije. V meški konkurenci so Fran-sozi premagali jugoslovanske nasprotnike 123:87, medtem ko so Jugoslovani, pa čeprav je bilo preveč atletov izven forme, odpravili Norvežane 108:102. Med najboljšimi nasto. pi Jugoslovanov moramo omeniti Ivanovičev tek na 10.000 m, kjer je s časom 29'34”8 izenačil državni rekord. Med ženskami so Jugoslovanke že v prvem dnevu tekmovanja prevzele vodstvo in so ga v drugem še povečale, tako da se je srečanje s Francozinjami končalo 66:49 v njihovo korist. začela priprave za- turnir že 18. t. m. in zaradi tega je zvezni trener Zolyomy povabil na skupni trening, ki bo v Rimu, trenutno najboljše italijanske vaterpoliste. Med povabljenci je tudi član Triestine Alessan-drini. Na 200 m prosto Nov Hetzov evropski rekord MUENCHEN. 9. — Zahodno-nemški plavalec Gerhard Hetz je danes izboljšal evropski rekord na 200 m prosto s časom 2'04”. Prejšnji rekord s časom 2’04”7, ki ga je dosegel 13. avgusta v Reutlingenu, je pripadal istemu plavalcu. NOGOMET « * * BUDIMPEŠTA, 9. — Bivši svetovni rekorder Sandor Iha-ros je včeraj med mednarodnim atletskim mitingom zmagal v teku na 5.000 m s časom 13’51”8. Letos je samo Poljak Zymny dosegel v Evropi boljši čas. Jolan Kontsek pa je že šestič izboljša] lastni državni rekord v metu diska s 53,85 m. Ta znamka je tretja najboljša na svetu. TENIS STOCKHOLM, 9. — Jaroslav Drobny, ki je trenutno mena-žer italijanske teniške ekipe za Davisov pokal, bo prihodnje leto treniral švedsko moštvo. Drobny bo odpotoval na Švedsko februarja prihodnjega leta, kjer bo nadomestil Billa Luflerja. V pomoč mu bo nem. ški trener Hannes Wiesslein. NEW YORK, 9. — Teniška zveza ZDA je diskvalificirala komaj 19-letnega igralca ameriške ekipe za Davisov pokal Dennisa Ralstona do konca 1961, leta. Do tega ukrepa je zveza prišla zaradi nešportnega vedenja igralca med dvobojem ZDA-Mehika v Clevelandu. VATERPOLO RIM, 9. — Od 9. do 15. ok tobra bo v Turinu mednarodni turnir v vaterpolu, katerega se bodo udeležile poleg Ita lije tudi reprezentance Jugo slavije, Madžarske in Sovjet SlC0 ZV0Z6. Italijanska reprezentanca bo DUNAJ. 9. — V prijatelj- skem nogometnem srečanju je P- reprezentanca Avstrije premagala Sovjetsko zvezo B 2:1 (0:0). K»--------- Kriterij kolesarskih asov Rik Van Looy zmagovit na cilju PARIZ, 9. — Kolesarski kri-terium asov, ki je bil danes popoldne na Longchampu, se je končal z zmago svetovnega prvaka Rika Van Looya, ki je prevozil 100 km dolgo progo v 1 uri 51’26”. setu, ko sta se ekipi razigrali in tedaj so gledalci večkrat živo ploskali močnim udarcem in lepi igri na polju. Tretji set se je zaključil v korist ekipe VIS, ki je spretno obrnila v svojo korist nekaj napak borovske obrambe in pomanjkanje točnosti v servisih. V četrtem setu so Borovci zaigrali mnogo lepše, takoj prešli v ofenzivo in si nabrali veliko točk. Vodili so z veliko prednostjo, a proti koncu so nekoliko popustili, kar so nasprotniki izrabili in jih dohiteli pri 14. točki. Dolgo časa je preteklo preden je ena ali lruga ekipa osvojila točko. Po dolgi borbi so končno le Bcrovci uspešno zaključili tudi ta del tekme in tako navdušili vse svo.,e navijače. V zaključnem setu niso znali ponoviti tega uspeha, zmedli so se v prvem delu, popravili pa so svoj nastop v zadnjem ko je bilo že prepozno. Kljub porazu je ta nastop bil za Borovo ekipo pozitiven, saj nasprotniki bodo letos igrali v B ligi, kar že samo priča o njihovi moči, V Borovih vrstah so se izkazali predvsem Veljak v napadu, v obrambi pa Miot, Drasič in Cesar. Izid srečanja je naslednji: VIS - Bor 3:2 (15:9, 8:15, 15:11, 15:17 in 15:9). P.zio HOJA BRIGHTON, 9. — Tekma v hitri hoji na progi London-Brighton se je končala z zmago olimpijskega prvaka Angleža Dona Thompsona, ki je rabil za 54 milj (86 km) dolgo progo 7 ur 39’57”. Drugo in tretje mesto je pripadlo Angležema Youngu in Masonu, medtem ko je Italijan De Gaetano zasedel s časom 8 ur 30’31” četrto mesto. (fo no [=> L on 11 • «... J i.L *| .e ^uperauiomatic s 57 rubini lllllll! Preko 50 vrst najboljših švicarskih ur Vam jamči: izredno natančnost izredno vzdržljivost izredno nizko ceno <ž> švicarska supermarka * m&gm Ekskluzivna zastopstva nudi najboljše pogoje pri nabavi in prodaji vsakovrstnega blaga Trst, Ul .S. Lazzaro 23-11, Tel. 2* 449 31-996 m e* uvoz IZVOZ Zastopstva; TRST - UL. GEPPA 9-III — TEL 38-770, 29-135 C. G. R. COMMERCIO GENERALE E RAPPRESENTANZE SOC. A R. L. Ul. della Geppa, 9 - TRST - Tel. 37-940, 28352 UVOZ IZVOZ Jugoslovansko nog. prvenstvo TRST, UL. CICERONE 8 Tel. 38-136,37-723; Telegr.: IMPEXPORT TRIESTE UVAŽA: Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material 1ZVAZA: tekstil, kolonialno blago tn ravnovrstn* stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE DANAŠNJE TEKME I. zvezna liga Dinamo-Hajduk Vojvodina-Crvena zvezda Velež-Vardar Sarajevo-Borac Partizan-Rijeka Beograd-Novi Sad II. zvezna liga Zahodna skupina Proleter-V arteks Šibenik-Lokomotiva Celik-Trešnjevka Borovo-Željezničar Maribor-Karlovac Split-Sloboda S C L Triglav (Kr.)-Celje Rudar-Sobota Kladivar-Kovinar Gorica-Ljubljana Krim Odred-Triglav (Lj.) Ilirija-Slovan IMPORT-EXP0RT KERSEVAN1 BORIS TRST, Strada del Friuli 102 - Tel. 23-802 Tehnični artikli (šivalni stroji, radio in televizijski aparati za dom, avto in žepni, kolesa, motocikli, pralni stroji, sesalci za prah itd.) MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA - Ul. Duca d Aosta 68 ■ Tal. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKO V HSTNEGA BLAGA im e J EXPORT - IMPORT KOPER - JUGOS Telefon: glavni direktor 100 komercialni sektor 43 finančno računski sektor 244 Telegram: lMEX-KOPER Telex: 0 35-11 Poštni predal: 142 NB Koper 602 11-1-420 Predstavništva in telefon^ BEOGRAD 27 331 LJUBLJANA 32-746 ZAGREB 35-639 OSIJEK 29-57 R1JEKA 42-74 SARAJEVO - SKOPJ£ EXP0RT: vseh prehrambenih proizvodov kmetijskih produktov živine in divjačine proizvodov ribje industrije izdelkov domače obrti lesa in lesnih proizvodov kuriva in goriva, gradbenega materiala, proizvodov kovinske, kemične, tekstilne in ostale industrije IMPORT: vseh artiklov široke potrošnje rezervnih delov za vse vrste avtomobilov, traktorjev ladijskih motorjev in za vse ostale stroje naprave in opremo; tehničnega materiala strojev, opreme in potrebščin za domačo industrijo reprodukcijskega materiala ribiških potrebščin in vseh ostalih industrijskih proizvodov Vljudno opozarjamo cenjene odjemalce, da sklepamo pogodbe na zagrebškem velesejmu, kitajski paviljon, razstavni prostor št. 25 Oiblel ie goltom tnalo Z DOM «/> Išetteme^ utiooloča IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIHI Ljubljana - Tal. 21-280 «KEKEO NOVA GORICA goste na odlično ■ Vabi goste na 2 hrano in pijačo, ter pri-O. jetno zabavo. Dohod z avtomobilom. Hotel «ADRIA» - Ankaran (bivši sv. Nikolaj) tel. Škofije št. 12 obvešča cenjene goste, da )e ponovno pričel obratovati. Gosti bodo postreženi s prvovrst- K ^ no hrano in izbranimi pijačami. Mg Priporočamo se in jamčimo za kulturno in sodobno postrežbo Hotel ADRIA ANKARAN OBIŠČITE SVETOVNO ZN ANO POSTOJNSKO JA Al O Obiski vsak dan ob 8.3(1, 1U.JV 16 in 17.30 IZREDNI OBISKI PO DOGOVORU Z UPRAVO Jlotvl ConVtnl PfiV/oVn: 'tel. 6138- a svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje Prvorazredna kuhinja. istrske specialitete Dnevno godba in oles Hotel «TRIGLAV» - Koper tel. 16 Prvorazredna restavracija, sodobno opremljene sobe terasa, NOČNI BAR Z VSAKODNEVNIM HOGHAMOM GOSTINSKI SOLSK1 CENTER HOTEL KRIM — BLED - tel. 415, 419 Prvorazredna postrežba — odlična kuhinja — narodne specialitete — udobne sobe ROGAŠKA SLATINA, želodčne bolezni. Dobrna žen- DOBRNA ke in žvč ne bolezni, na ustanova So leoo urejena *a ^habiu- tacijo invalidov Prospekte in cenik posreduje brezplačno Celjska turistična zveza Celje NIZKE UGODNA IN DOBRA P°S Vam omogočaj0 bivanje na pril* GORIŠKE** (SLOVENI-1^/ v septembru in Celodnevni pcnZ'°n do«' --------------- - goč' cf od 600 do 800 d>° L,či baridu. Mestu n* nem Vrhu P ' v % od 800 do 1000 <* Ma„s* jji Treut«, Logu P,d jn Tolminu Vi'pav .j„ V ja od 1000 do UO® Aj(j0 Lohvah;^ , V ii l I; Goric, Vsa ime'.ovan“fItte^j mesta raz^n dnevno avtobus Ljubljano. Tre«'* septembra dne* 16. septembra P® |18* 0D in sobotan II Podrobne i«-0^ W ivalni.i pisa'h v h UrUŠ'vl. JFV ;lje ' I' tOVaiUIH K*-”- . .v, » ,.S| rističnih drU mu, Kobaiiuu. Toim' m-./ boči, Idriji- JV ,n * Gorici, Ajdovscn TRSTEUU na KRASU 8 KOMEN " Odprta ob sobotah in t nedeljah vabi goste na ’Sg odlično hrano in pijačo g ter prijetno zabavo. Dohod z avtomobilom Park Alova Gorica, nudi II t I 1l(iobne nobe po UniPI zmernih cenah, prvovrstno kuhinjo Carica Plen v ftetrt‘*k, Molioto in nedeljo «J>endon,,kolia odl,čnD ' nmtlanin urejeno, VENEZIA P0Hležba biezhibna Trsi, Ul. Valdirivo šl. 3, tel. 36-991 (irar IJUBI JANA nudi vse fJ' 6d» po zmern priporoča 1 Hotel ljubljaN* ,.11 „1 ohrV svoji10 jj 1 toplo Pr'p ALOJI RAVBAR V viharju TRNOVA POT Kmalu nato je padel ne-;i drug borec in za njim retji, četrti. Padel je An-onio, padla je Lidija in :a njima še dva druga >orca. Tako zdesetkana če-;a ni mogla več nuditi od-jera sovražniku, ki je vse bolj pritiskal nanjo. Čez čas je bilo slišati vpitje nemškega oficirja, ki je vodil napadajočo skupino. Koj nato so se Nemci začeli premikati z očitnim namenom, da bi obkolili grič. če se pravočasno ne umaknejo, je menil Pavle, jim grozi popolno uniče- nje. Tedaj je opozoril tovariše na to in zapovedal umik, toda brez panike. U-maknili se bodo na bližnji hrib in tam zasedli nove položaje. Ko so Nemci ugotovili, da četa zapušča položaje, so navalili nanjo. Tedaj se je večina preostanka čete razkropila. Pri tem je nekaj borcev padlo, nekaj pa je bilo ujetih, a so jih Nemci takoj nato postrelili. Tisti, ki so se držali Pavleta, so potlej sestavljali zadnji ostanek čete. Teh pa je bilo s Pavletom in Darjo vred le sedem. Pavle se je z njimi umikal na Fajtji hrib, ki je i bil med prvo svetovno vojno prizorišče številnih hudih bojev. Spotoma so povsod videli sledove bojev; razklana drevesa, odkrh njene veje, lijake, ki so jil naredile granate, kupčk praznih nabojev na krajih kjer so bila mitraljezkr gnezda. Zraven nekegi gnezda je ležal mrtev pai tizan, razbit težki mitra ljez in prevrnjen trinožn podstavek. Nekoliko dalji je ležal drug partizan. Na obrazu ni bilo sledu boleči ne. Očitno je izdihnil, pre den mu je bolečina prodrla do zavesti in mu utegnila spačiti obraz. Nekaj korakov dalje je ležal mlad moški. Nobene rane ni bilo opaziti: samo dve tenki progi krvi sta tekli iz nosnic. Ležal je na boku, skr-' čen, otrdel v poslednji muki. Pod velikim brinovim i grmom je ležala mladenka z majhno rano na čelu. Morda ni imela še niti sestnajst let, je ugotavljal Pavle. Nosila je pisano krilo in bluzo, zraven glave je ležala triglavka, ob razprostrti desnici pa je ležala čisto nova karabinka, s katero ni niti enkrat u-slrelila. Saj nemara niti ni znala streljati. Nemara je odšla k partizanom, ne da bi povedala svojim starcem. Kakor tisoče drugih mladih ljudi, je tudi njo zajel vihar navdušenja in jo odnesel s seboj. In tako se je vključila v osvobodilno vojsko, da bi tudi sama pomagala dokončno o-svoboditi svojo rodno zemljo. Tudi ti, ki ležijo tukaj, je pomislil Pavle, so dobo-jevali boj za svobodo. Niso je dočakali. Pavle se je ustavil nekje na pobočju Fajtjega hriba. Sedel je, položil brzostrelko v naročje in se zagledal v dolino. Vrhove obrobnega ohribja je pravkar oblival jantarni blešč zahajajočega sonca. Iz doline je še vedno pri- hajalo streljanje, vendar čedalje slabotneje. Medtem so se namreč tudi nekatere druge enote začele umikati pred nemško premočjo. Večina se je umikala v hribe, ki so se dvigali onkraj doline. Videl je Nemce, ki so v strelcih ali v koloni prodirali dalje v notranjost Vipavske doline; videl je tanke, ki so patruljirali po cestah onstran reke; videl je, kako v Mirnu, Biljah, Bukovici in po drugih vaseh gore domovi, ki so jih zažgali Nemci. «Kam sedaj ?» ga je glodala skrb. Ni si vedel odgovora. To- po se je zamaknil v tla, in misli so se mu zmedeno pedile po glavi. Vse, kar je bilo pravkar za njim, je bilo tako moreče, da se še vedno ni mogel zbrati. Cez čas je segel z dlanjo po čelu. V sencih mu je kljuvalo in čutil je, kako lega nanj nekaj silno težkega. Najbolje bo, da gredo za tistimi, ki so se umikali na Trnovsko planoto, je nazadnje prišel do zaključka. Nato je dvignil glavo in z napetim pogledom tipal po obrečju, iskaje kraj, kjer bi prebredli reko. Nakrat se je ozrl po svojih tovariših, ki so sedeli •• i nekaj korakov v* o» 4 molčeči in je bil viden ^ /J doživetij. Njlh J ve o. poteku boja, ki so „ bojevali, so ® 0,1 tod njih0 pt razočaranje. reKeLl^ »Tovariši,* |e j I i, da bi jih po1 J le „ 0° .s dvignil iz JT sti, «če smo bili raženi, bomo J , ii. In kar je ^1 n. in Kar j ^ \ končna rf/ to ne omahm^j,^ vdajmo se treJ1 jjof' • \IUJtllU KV / | su. da je vsegaj>y (čiaddl]evCl