Poštnina plačana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale. Kolodvorska c. 6. telefon 72 082. — Ureja uredniSki odbor. — Odgovorni urednik Milan Flerin. — Izhaja vsakega 15. v mesecu. — Žiro račun i Številka 5012-3-60. — Cena oso din. — Tisk: Tiskarna PTT v Ljubljani GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELO^N^JS^- LJUDSTVA Leto XI. — št. 2 Domžale, 15. februarja 1972 OBČINE DOMŽALE Osnutek resolucije o družbeno ekonomskih izhodiščih razvoja občine Domžale v letu 1972 SPLOŠNA USMERITEV Ustavne spremembe, uvajanje sistemskih rešitev tor ekonomske politike za uresničitev stabilizacijskih usmeritev zahteva od vseh družbeno ekonomskih, političnih in samoupravnih skupnosti enotno in homogeno delovanje pri pospeševanju ekonomskega in socialnega razvoja na določenem prostoru in času. Posebno je pomembno skupno in jasno zastavljanje ciljev, določanje koncepcije raz- I voja ter strategije razvojne politike. Pri tem je bistveno, da so razvojne usmeritve zastavljene in sprejete pravočasno, to je na začetku načrtovanega obdobja, saj je le na ta način ,, omogočena njihova uresničitev. Zato občinska skupščina takoj na začetku eta zastavlja cilje in izbira poti ter sredstva za dosego teh ciljev. Osnovno vodilo pri načrtovanju ekonomskega in socialnega razvoja občine Domžale v letu 1972 je sjMOvajainje družbenih ekonomskih usmeritev republike, katerih osnovni določili sta: — počasnejša rasi osebnih dohodkov, splošne in kolektivne porabe od rasli družbenega proizvoda, — vzdrževanje takšnega ravnotežja med gospodarstvom in negospodarstvom, da se v letu 1972 relativno ne bodo povečale obreme-nitve gospodarstva. Izhajajoč iz nakazanih splošnih usmeritev, upoštevanja ekonomske moči gospodarstva občine Domžale in realnih možnosti njegovega razvoja kot tudi upoštevanja potreb negospodarstva, bodo osnovni kazalci razvoja občine izkazovali naslednje stopnje rasti: skupščina j>omagala v vseh možnih oblikah (konkretna strokovna pomoč, sanacijski krediti, iskanje integracij in poslovnega sodelovanja z ekonomsko perspektivnimi podjetji v okviru občine in izven nje). Za realne možnosti uvajanja najsodobnejših proizvodnih tehnologij, sii bo pri investicijskih vlaganjih prizadevala za skupne naložbe J^grtaj^občinc, fcuik^, gospodarskih , organizacij in tujih investitorjev. -Podpirala bo 'izvoz na konvertibilna področja, pri uvozu opreme pa v vseh možnih oblikah pospeševala sovlaganje tujega kapi-l tala. IzdelaJa_J>c^_sr_ednjerooni program gospodarskega in družbenega razvoja občine Dom- Z realizacijo naštetega predvidevamo, da bo leta 1972 domžalsko gospodarstvo doseglo za 1,5 % hitrejšo rast kot je predvidena za republiko. Hitreje se bo razvijala predvsem industrija, trgovina in stanovanjsko komunalna dejavnost. Fizični obseg industrijske proizvodnje se bo povečal za 8 %. Z isto stopnjo bo pora-stel tudi družbeni proizvod. Izredno živahna bo investicijska dejavnost, saj bodo investicijske naložbe 2,3-krat večje od investicijskih vlaganj v letu 1971. Osnovni namen investicij je nabava najsodobnejše opreme in s tem modernizacija proizvodnje. Predvidevamo, da bodo podjetja 51 % investicij financirala z lastnimi Sredstvi P.P. % 7. bančnim! jji 27% s krediti inozemskih poslovnih partnerjev. 1971 1972 1970 1971 Nominalni družbeni proizvod 20 JI- v tem: družbeni sektor 22 22 Realni družbeni proizvod 7,5 8 v tem: družbeni sektor 8 9 Štev. zaposl. v družb, sektorju 3 5 Invcst. naložbe družb, sektorja 25 109 Izvoz 19 28 Uvoz . — 30 v tem: surovine — 15 oprema — 210 Fizični obseg ind. proizvodnje 8 —g- Kmetijska proizvodnja 0 i Promet v trgovini 12 12 USMERITEV INDUSTRIJE Vsa skrb bo posvečena razvoju gospodarstva in krepitvi ekonomske moči občine. Med gospodarskimi organizacijami bodo določeni nosilci razvoja* ki naj predstavljajo konkretizacijo sprejete razvojne rx> lirike. Njihov r32-voi bo fthfllna'podoiraJa z neposrednim financiranjem investicij, ustrezno zemljiško, davčno in kadrovsko politiko ter pomočjo pri iskanju ^^t)U»*domačih in tujih kreditov ter skupnih naložb v novo proizvodnjo. Za realizacijo teh naložb bodo izdelani konkretni programi pomoči nosilcem razvoja gospodarstva. Delovnim organizacijam, ki meji rentabilnosti ali z izgubo. poslujejo na bo občinska KMETIJSTVO V L. 1972 . Posebna skrb bo posvečena razvoju za-f* sobne kmetijske proizvodnje, ki se bo po * predvidevanjih povečala za 4 %. Zaradi značaja te proizvodnje bodo prvi rezultati akcij, ki so bile izvedene leta 1971 za sanacijo kmetijstva (ustanovitev hranilno kreditne službe, ustanovitev občinske službe in sklada za pospeševanje kmetijstva, formiranje samoupravnih organov kmetov pri obratih za kooperacijo in gozdnem obratu ter intenzivnejše delo pospeševalne službe pri Emoni) vidni šele leta 1972. Pristopilo se bo k realizaciji srednjeročnega programa na področju kmetijstva in k usmeritvah kmetij, ki že sedaj izkazujejo precejšnjo tržnost. Takih kmetij je v občini okoli 70. Skupno pa je okrog 150 kmetij, ki bodo lahko po zastavljenih načrtih postale do leta 1975 tržno usmerjene. S preusmeritvijo okoli 10 kmetij na leto bi dosegli 20 % rast proizvodnje mleka in mesa. Da bi lahko te konkretne naloge v kmetijstvu realizirali, bo treba zagotoviti zadostna finančna sredstva, ki jih bo lahko kmet najel pod ugodnimi pogoji (kredit za najmanj polovico vrednosti investicije, to je od 100.000 do 150.000 din za dobo 20 let). Da bi se zagotovila kontinuiteta pospeševanja, bo nujno občinskemu skladu za pospeševanje kmetijstva zagotoviti stalne vire. TRGOVINA, GOSTINSTVO, TURIZEM IN OBRT Planirani 12 % porast družbenega proizvoda v trgovini temelji na predvidevanju večje konjunkture ter zgraditvi novih trgovskih lokalov. Zaradi velikega odliva kupne moči iz občine je nujno, da obstoječa trgovska mreža svoje potrošnike oskrbuje s kvalitetnejšim blagom, z graditvijo specializiranih trgovin pa poskrbi za boljšo in popolnejšo izbiro blaga (izgradnja objekta C pri komunalnem centru, shopping center, itd.). (Nadaljevanje na 2. strani) Po drugi konferenci ZK Jugoslavije Politično vzdušje za tako poglobljeno in odkrito razpravo in delo na drugi konferenci Zveze komunistov Jugoslavije, kot je bila v Beogradu, je bilo ustvarjeno že davno prej. Ze pred znano in pomembno 21. sejo Zveze komunistov Jugoslavije. Mnoge organizacije ZK, posamezni člani ZK in tudi drugi državljani so že doslej nenehno (samo)kritično opozarjali na (nekatere) nepravilnosti, ki so se dogajale v našem družbenopolitičnem delu, življenju in odnosih. Mnogo jih je bilo, ki so obupavali in tudi že obupali. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je druga konferenca Zveze komunistov Jugoslavije odpravila precej pomislekov in potrdila pravilnost vseh tistih, ki so se doslej opredeljevali v smislu do sedaj sprejetih partijskih dokumentov. Pokazala je, da za omahljivce ni mesta v Zvezi komunistov! Vemo pa, da je po kongresih, po nekih velikih dogodkih, ki so pomenili večje ali manjše preobrate v Zvezi komunistov, pa tudi v državi, prišlo skoraj vedno najprej do pojasnjevanja in razlaganja, nato izdelovanja akcijskih programov; ko pa bi morali te programe izvajati, nam je skoraj vedno zmanjkalo sape (ali volje). Ze dalj časa tako lahko zasledujemo, da je Zveza komunistov po vsem tem »zadremala«. Čeprav ne moremo in ne smemo tega trditi za večino, saj je poznano, da je pretežni del članstva, organizacij in forumov ZK, kot tudi drugih občanov, bil vendarle aktiven. Druga konferenca Zveze komunistov Jugoslavije je jasno postavila zahtevo, naj komunisti ne postavljajo več splošnih vprašanj, pač pa čisto konkretne zadeve. Na kratko rečeno: v vseh družbenopolitičnih organizacijah itd., posebno pa še v Zvezi komunistov moramo vztrajati, da v njih v prihodnje ne bo več toliko načelnih in utrujajočih razprav. Resnično in stvarno se moramo sedaj lotiti izvrševanja dogovorjenih nalog (ki pa jih ni in ne bo malo) I Aleksander Skok 1 Asi,- t & (Nadaljevanje s 1. strani) Na osnovi ekonomskih pokazateljev razvoja gostinstva in turizma v preteklem obdobju predvidevamo 11 % porast te gospodarske panoge. Pri tem bo razvoj zasebnega sektorja hitrejši (14 %) od rasti družbenega sektorja (6 %). Da bi pospešili turistično in gostinsko dejavnost, bo občina zj vsemi možnimi merami vplivala, da se prične^z^nidnjo Ijotela in motela' v občini, z ureditvijo rekreacijsko turističnega centra Kolovec ter z gradnjo drugih potrebnih turistično gostinskih objektov v občini. Družbeni proizvod v obrti se bo povečal za 10 °'o, od tega v družbenem sektorju za 9%, v zasebnem pa za 10%. Za razvoj obrtne dejavnosti bodo pripravljene lokacije za šumno ter nešumno obrt. V novih stanovanjskih soseskah so predvideni prostori za storitveno obrt. Izdelana bo politika obdavčenja v skladu z novimi predpisi in razvojnimi načrti. Mimo tega bo nujno zagotoviti kreditna sredstva za investicije tako v družbenem kot v zasebnem sektorju. URBANIZACIJA — smotrno gospodarjenje s prostorom Na področju prostorskega planiranja in urbanizma bo občina v letu 1972 storila vse, da bo zagotovila nujno potrebne komplekse za predvideni gospodarski razvoj. Prešla bo na ekonomičnejše in smotrnejše gospodarjenje z dragocenim prostorom in zagotovila na vseh področjih kvalitetno in popolno zazidalno dokumentacijo. Izdelala se bo tudi revizija urbanističnega programa občine in revizija vse ostale razpoložljive dokumentacije. Od pomembnejših del na tem področju velja omeniti izdelavo zazidalnih načrtov centrov Domžal in Mengša, Radomelj, Preserij, Homca, zazidalni načrt Trzina, Doba, Moravč in^ru-aih.. Z izdelavo teh načrtov bo skupščina dosegla hitrejšo gradnjo družbenih in zasebnih stanovanj, intenzivnejšo gradnjo poslovnih prostorov, trgovskih in turističnih objektov in objektov splošnega družbenega standarda. Za krepitev gospodarskih dejavnosti pa bo skupščina tako zagotovila nemoteno ekspanzijo na tem področju. Stanovanjska gradnja v družbenem sektorju se bo v letu 1972 zelo povečala in računamo na gradnjo in dograditev do 400 stanovanj v blokovnem sistemu na področju Domžal in Mengša. Vzporedno bo čutiti intenzivnejše urejanje vseh komunalnih zadev od gradnje kanalizacijskih sistemov, vodovodov, clcktro naprav, urejanja okolja, preskrbe z vodo in modernizacije cestnega omrežja IV. reda. Na os ho vPIžd e lanTh programov se bo itakoj spomladi 1972 pričelo z delom na vseh 'opisanih področjih. IZKORIŠČANJE SUROVINSKE BAZE V načrtu skupščine je tudi izkoriščanje surovinske baze naše občine, ki jo predstavljata gramoz in glina ter s tem v zvezi postavitev industrije gradbenih materialov, separiranih grarnozov, betonov, betonskih in opečnih elementov, montažnih elementov za industrijsko gradnjo. Ta industrija naj bi v bodoče predstavljala eno izmed finančno močnejših panog dejavnosti v naši občini. Za uresničitev zastavljenih ciljev bo nujno potrebno zagotoviti ustrezno usposobljenost Biro-ja 71 Domžale ter gradbenih in komunalnih podjetij, ki naj bodo nosilci razvoja gradbenega, stanovanjskega in komunalnega gospodarstva v občini. V ŠOLSTVU NOVI PROSTORI Za redno funkcioniranje šol bo občinska skupščina zagotovila temeljni izobraževalni skupnosti sredstva v skladu z veljavnimi predpisi. Mimo teh sredstev bo izobraževalna skupnost potrebovala sredstva za povečano dejavnost z vselitvijo v nove prostore (novi oddelki, sredstva za materialne izdatke). V letu 1972 bo sprejeti program izgradnje šolske mreže realiziran že preko polovice. Nadaljnja gradnja bo potekala po vrstnem redu, ki ga je sprejela občinska skupščina, po katerem imajo prednost adaptacije s telovadnicami. Dinamika gradnje pa bo odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev. Pri vselitvi . v nove prostore je treba rešiti še vrsto vprašanj zlasti na področju komunalne ureditve (ceste, elektrifikacija, kanalizacija). Za adap- ' tacije in telovadnice, ki še ne bodo prišle na vrsto v tem letu, bodo pripravljeni projekti, pridobljeno zemljišče ter vaji druga dokumen tacija. S samoprispevkom bomoVv letu, 1972 zbrali ca. 2,700.000 dinarjev, vrednost del pri gradnji šol pa bo okoli 15 milijonov dinarjev. Temeljna izobraževalna skupnost bol v letu 1972 popravila in opremila, najmanj *^<.(;'«:>**t/ Kulturna dejavnost bo v skladu z načrtom kulturne skupnosti in predvideva nadaljnji razvoj tistih dejavnosti, ki so našle svoje mesto v kulturnem življenju, hkrati pa razvijala nova področja kulturnega udejstvovanja občanov. VEČ PROSTORA TUDI V OTROŠKIH VRTCIH Skupnost otroškega varstva bo mimo svoje osnovne dejavnosti urejevala tudi vsebinska vprašanja na področju otroškega varstva. V maju bo dograjen vrtec v Domžalah, ki bo osrednja ustanova vzgojnovarstvenega zavoda v občini. Ta vrtec je za 120 otrok; nove kapacitete pa bomo pridobila z gradnjo vrtcev v Radomljah in na Viru. S tem bi se število mest za otroke v naši občini povečalo za 100%. Mimo tega bo skupnost otroškega varstva skupno z vzgojnovarstvenim zavodom iskala oblike varstva, ki bi bile primerne tudi za otroke, ki niso v vrtcih in za otroke v krajih, kjer otroškega varstva še n,i .Oskrh mne_staršev se. bo/lo PftYifinlfA:'7 družbenim dogovorom, ki je" bil podpisan jeseni 1971, bodo delovne organizacije sodelovale pri samoupravi na tem področju v vseh oblikah ter združevale sredstva za nove vrtce in prispevale k stroškom za dnevno varstvo. Njihov vpliv bo razširjen rudi na določitev pogojev za sprejem otrok v vrtce. Občinska prispevna stopnja za dnevno varstvo otrok v letu 1972 naj ostane ista kot lani. Za področje telesne vzgoje bo potrebno urediti sistem financiranja. Občinska skupščina bo podpirala tista društva in klube, ki vključujejo največ občanov, predvsem mladine in dosegajo pri svojem delu vidne uspehe. V novih telovadnicah pa bodo našle svoje mesto mnogotere športne dejavnosti. VEČJA SKRB ZA SOCIALNO OGROŽENE P" Socialno varstvo v naši občini zahteva šir-|šo družbeno intervencijo združeno s precejšnjimi finančnimi sredstvi. V letu 1972 je treba v večjih delovnih organizacijah formirati socialne službe z ustreznimi strokovnimi kadri, ki se bodo ukvarjali z vprašanji alkoholizma, stanovanjskimi vprašanji in družinskimi zadevami delavcev. Materialne pomoči občanom naj bodo valorizirane na primerne zneske. Krajevne skupnosti bodo v sodelovanju s SZDL in RK ter občinsko socialno službo po-jmagalc starim in socialno ogroženim občanom na svojem območju. Pri varstvu borcev in invalidov bo občinska skupščina postopoma zagotovila potrebna sredstva za revalorizacijo priznavalnin v skla-lu z življenjskimi stroški za okrevanje borcev in za reševanje njihovih stanovanjskih vprašanj. j Stroški za zdravstveno varstvo kmetov so se toliko povečali, da vsi zavezanci, zlasti v hribovitih predelih ne zmorejo plačati predpisanih prispevkov. Občinska skupščina bo sprejela merila, ki bodo upoštevala socialno ogroženost. Tudi za starostno zavarovanje kmetov bo potrebna intervencija občine, ker nekateri zavezanci ne bodo zmogli novih obremenitev, Zakar bo potrebno sprejeti ustrezna merila. PRORAČUNSKA POLITIKA Proračunski dohodki občinske skupščine, namenjeni za skupne potrebe občanov, se bodo oblikovali in gibali skladno z zakonskimi predppi republike in občine, s tem, da v letu 1972 »e bo omejena poraba sredstev prometnega davka in sodnih taks, ki so bili v letu 1971 limitirani na 10,8%. Še naprej pa bo veljala omejitev davka od osebnega dohodka z 10,8 %. Predvidevati moramo počasnejšo rast proračunskih dohodkov hkrati pa omejeno porabo skladno z razpoložljivimi sredstvi. Sredstva naj bi se predvsem uporabila za pokrivanje obstoječih obveznosti, mimo tega pa za zadovoljevanje potreb na doslej deficitarnih področjih (prostorsko in urbanistično planiranje, socialno varstvo, otroško varstvo, komunalno gospodarstvo). Letošnji proračun naj temelji na naslednjih izhodiščih: — proračunski dohodki bodo naraščali bolj umirjeno kot v preteklih letih, vendar predvidevamo njihov porast v višini 12%; . — izdatki proračuna morajo temeljiti na (doseženih proračunskih dohodkih in na ustvarjanju večje rezerve v proračunu kol doslej. Ta naj bi služila za pokritje med letom nastalih novih, nepredvidenih in nujnih izdatkov, pri tem skupščina ne izključuje možnost omejitve porabe sredstev proračunskih potrošnikov; — sestavljale! proračuna morajo upoštevati vse dosedaj sprejete sklepe, zlasti pa obveznosti, ki jih je sprejela skupščina in svet za finance; — vse silnice in vplive, ki so delovali na proračun, kakršen bo v javni razpravi, je treba zborom volivcev in drugim organom, ki sodelujejo V razpravi o proračunu tehtno obrazložiti. Vse naloge, ki jih ne bo moč financirati iz letošnjega proračuna in skladov, bo treba glede na nujnost izvršitve, razvrstiti v prioritetni vrstni red po pomembnosti za obrane in izdelati srednjeročni program financiranja teh potreb. Kiepitcv davčne službe je treba nadalje-vati,_da bo prispevek ohcanov 7a kritjč~nrf" treb splošne potrošnje realnejši in tudi večji. Zato bo potrebna večja skrb kvalitetni ka-drovski zasedbi davčne službe, ki bo le tako lahko zagotovila normalen dotok sredstev za splošno potrošnjo. S proračunskimi potrošniki, ki ne bodo mogli dobiti vseh zahtevanih sredstev, bo treba doseči sporazum o sodelovanju in razvijati družbene in samoupravne sporazume z delovnimi organizacijami in iskati nove dodatne vire za pokrivanje najnujnejših potreb. SMOTRNEJŠE GOSPODARJENJE SKLADOV Upravni odbori skladov pri občinski skupščini, ki so jim na voljo znatna finančna sredstva, bodo morali z n]imi smotrno gospodariti in določjti priorjtetpi rrrl finmrirmja skladno z dogovorjenimi občinskimi "*?rH NajVefjJ potrebe sli kažejo v komunalni dejavnosti in investicijah, ki jih ni moč pokrivati iz proračunskih sredstev. Delo skladov se ne more omejiti samo na razporejanje sredstev, še pomembnejša je njihova vloga pri iskanju novih virov dohodkov. V letu 1972 predvidevamo večji dotok sredstev v skladu za urejanje mestnih zemljišč, ki bo JMivjšal nrjspevek občanov, e. po ureditvi gospodarskih poslopij, hlevov, silosov itd. so~ze-lo vehker Kmet-se materialno ni Priprava zemlje za setev — saditev zmožen sam preusmeriti. Zato le potrebno angažirati banko, hra ndnn kfPAtfn/) *t-)f Hnhili v nhlikj krediti- Predpogoj za dobro gospodarjenje na kmetiji je splošna in strokovna razgledanost kmeta. Sodobna tehnologija bo prodrla na kmečko gospodarstvo samo, če ji bo kmet sposoben slediti in jo bo razumel. Zato je stalna naloga pospeševalne službe, da kmeta izobražuje na najrazličnejše načine in na vsakem koraku, ko pride v stik z njim. Treba je izkoreniniti staro kmečko miselnost, kjer ta še obstaja. Poudarek naj bo predvsem na delu z mlajšimi gospodarji in kmečko mladino, kateri je treba odkrivati perspektivo in pokazati na možnosti tudi v kmečkem poklicu. Sklad za pospeševanje kmetijstva zagotavlja sredstva za izobraževanje. V preteklem letu je financiral izobraževalni tečaj za kmete, omogočil strokovno ekskurzijo v Avstrijo in obisk urejenih kmetij na Gorenjskem. Zagotovil je materialne pogoje kmečki mladini za šolanje na kmetijskih šolah. Vsi ukrepi pri pospeševanju kmetijstva, ki jih je omogočil sklad pri občinski skupščini, so dolgoročnega in trajnega značaja. Zato je zelo važno, da bodo tudi v letošnjem letu in v bodoče zagotovljena zadostna sredstva, ki naj bi imela stalne vire, da ne bo pretrgano delo pri pospeševanju kmetijstva, ampak se bo še poglabljalo in razširjalo. Zavedamo se, da so dosedanji uspehi šele začetni, in da obstajajo v privatnem kmetijstvu ogromne rezerve, ki jih je potrebno nujno aktivirati. Še bolj kot doslej je treba angažirati vse zainteresirane in odgovorne činitelje naše družbe, da se končno tudi kmečkemu človeku zagotove boljši življenjski pogoji. Referent za kmetijstvo in gozdarstvo pri SOB DOMŽALE dipl. agr. ing. Franc Gorše Vse bolj se tudi pri nas uveljavljajo stroji za površinsko obdelavo preorane zemlje, ki so nadomestili večkratno brananjc. S prikazanima kombinacijama združenih orodij je možno v enem obhodu pripraviti zemljo za setev. Te kombinacije se razlikujejo glede na zemljo, ki jo obdelujemo glede na to, če je po oranju bolj ali manj rahla. Za jeseni preorano zemljo jc primerna kombinacija s peresastim grebačem in dro- Prcdnosti teh kombiniranih orodij so naslednje: 1. Prihranek na času in s tem hitrejša priprava zemlje za setev. 2. Zemlja jc bolje pripravljena, ker so grude bolj zdrobljene kot pri samem brananju, kjer spravljamo z branami debelejše grude na površino. 3. Manj gaženja zemlje s traktorskimi kolesi. 4. Traktorjcva moč jc izkoriščena. bilcem grud. Prvi del, peresasti grebač, zemljo zrahlja do globin 15 cm, zadnji del, drobilca grud, jc pa novost. Napravljen je iz vrtljivih mrežastih rolčkov, ki se poganjajo od tal in zdrobijo kepe v ugodnih pogojih v enkratnem obhodu tako temeljito, da jc zemlja pripravljena tudi za drobnejše seme. V slabših pogojih pa zadostuje drobnostna obdelava (glej sliko 1). Druga kombinacija jc sestavljena iz nam dobro poznanih klinastih bran in drobilca grud, ki pa je primerna za plitvejšo obdelavo do 10 cm, to je najpogosteje takoj po oranju (glej sliko 2). Površinski učinek je enak pri obeh kombinacijah. Razlika jc le v globini obdelave. Kombinacija s si. 1 se da bolj vsestransko uporabiti, ker lahko globino peresastega gre-bača prilagodimo tudi na manjšo globino. Kombinacija s klinastimi branami pa ima več delovnih teles — zob, ki bolj temeljito pre-rahljajo zemljo, zato pa hitreje. Navedene kombinacije sc izredno hitro širijo po vsem svetu, pa tudi pri nas. ing. L. A. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV Zavod za glasbeno izobraževanje Domžale Razpisuje prosto delovno mesto čistilke, ki bo istočasno hišnica, za kar je na razpolago enosobno stanovanje z vsemi pritiklinami. Prijave oddajte v ravnateljstvu zavoda. Zavod za glasbeno izobraževanje Domžale Kmetovalci na predavanjih položaju nam dokazuje podatek, kmečko zavarovanih, v vseh osta-da na tistih kmetijah, ki so ob- lih krajih pa le 532. Hribovske davčene samo za zdravstveno za- kmetije imajo 1,387.000 din kata-varovanje narašča število družin- sirskega dohodka, ostale kmetije skih članov. Na teh gospodarstvih v občini pa 2,228.000 din. so poprečno 3 člani, na ostalih za- V zadnjih štirih letih je število varovanih kmetijah pa je popreč- kmečkega prebivalstva zelo upadno nekaj več kot 2 člana na kme- lo, čeprav ta statistika izkazuje za tijo. Zaskrbljujoč je podatek, da 1. 1971 drobitev kmečke posesti in je v hribovskih krajih 662 kmetij rahel porast števila kmetij. Po proizvodnih okoliših imamo naslednje stanje: Pospeševalna služba KOOPERA CIJE-EMONA je organizirala v januarju in februarju predavanja za kmetovalce v naši občini in tO: v Domžalah, Lukovici in Moravčah. V Domžalah in Moravčah je bilo po sedem predavanj, v Lukovici pa lc dve, ker je bila udeležba slaba. V Domžalah je bilo na vsakem predavanju okoli 40 kmetovalcev, v Moravčah pa okoli 30. Kmetovalci so z velikim zanimanjem spremljali predavanja in kaže, da si želijo znanja, ki jim bo koristilo pri delu na kmetiji. Hren ing. Janez Okoliš Zavezanci Odmera Kmečki zavarovanci I 1.380 693.000 323 11 196 101.000 81 111 521 167.000 283 IV 67 10.000 507 Skupaj 2.164 972.000 1.194 Iz tega ugotavljamo, da je največ lastnikov zemljišč v prvem in tretjem proizvodnem okolišu, vendar pa v poprečju katastrski dohodek na kmetijo ni primerljiv. V prvem okolišu imamo veliko število zavezancev z majhnimi, a ro- dovitnimi zemljišči, v tretjem okolišu pa je v poprečju več zemljišča na eno kmetijo, vendar je slabše kakovosti in zato manj donosno. Andrej Drmal Novosti zakona o davkih Nekateri podatki iz odmerne statistike o obdavčenju kmetijstva Davčna uprava je v decembru 1971 zaključila z odmero prispevkov od kmetijstva. O tej odmeri je cela vrsta podatkov, zato jih bomo nekaj komentirali v tem zapisu. V občini Domžale jc bilo v lanskem letu 5 488 lastnikov zemljišč. Zavezancev za prispevek od kmetijstva jc bilo 2.164. 2.547 pa jc takih zavezancev, ki imajo v posesti manjše zemljišče in jim zato, ker katastrski dohodek ne dosega 200 din, davka od kmetijstva ni treba plačati. V višinskih krajih pa jc 777 lastnikov zemljišč, ki ne plačajo davka zaradi tega, ker je občinska skupščina v lanskem letu sprejela sklep, da se do 4.000 din katastrski dohodek v hribovitih predelih ne obdavčuje. Odmerjeni prispevek znaša za občino 972.722 din, skupaj odmerjeni prispevek pa 1,416.772 din. Od posekanega lesa znaša občinski prispevek 119.568 din, skupaj odmerjeni prispevek pa 138.445 din. Tako plačajo vsi lastniki zemljišč skupaj 1,596.339 din prispevkov od katastrskega dohodka in odkazanega lesa. Ze v lanskem letu smo zapisali, da se v naši občini hitro zmanjšuje število kmečkega prebivalstva, zlasti pa število kmetij in višina katastrskega dohodka na ono kmetijo. Pregled lastnikov zemljišč po višini katastrskega dohodka in število kmečkih zavarovancev in njihovih družinskih članov. Katastrski Lastniki zemljišč Zavarovana Kmečki dohodek din: — število: gospodarstva: zavarovanci i 800 882 39 66 800— 2.000 607 88 132 2.000— 4.000 361 128 270 4.000— 7.000 258 225 713 7.000—10.000 49 46 200 10.000—-13.000 7 6 29 15.000— — — — Skupaj: 2.164 532 1.410 Iz tabele jc razvidno, da je največ lastnikov zemljišč v grupi katastrskega dohodka do 800 din. To pomena, da ti lastniki ne posedujejo niti 50 arov orne zemlje. Od 1 ha jc poprečno 1.500 din katastrskega dohodka. Tudi vsi ostali lastniki zemljišč razpolagajo z vedno manjšimi površinami, saj je komaj 56 lastnikov zemljišč, ki imajo do 10.000 din in čez katastrskega dohodka. To pomeni, da se razslojevanje kmečkega prebivalstva še vodno nadaljuje tudi v škodo kmečkih gospodarstev, ker se kmečka posest prehitro drobi. Število zavarovanih kmetijskih gospodarstev se je še znižalo, v porastu pa jc število tistih zavarovanih gospodarstev v hribovskih predelih, ki plačujejo samo prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov. Da je naše kmečko prebivalstvo resnično v težkem (Nadaljevanje s št. 1) DAVEK OD OBRTI Na področju obrti in odmere davkov je več novosti, zato jih bomo opisali kar po vrsti. Tako je določeno, da je zavezanec za davek iz tega naslova občan, ki samostojno izdeluje blago, opravlja storitve ali sc ukvarja s kakšno drugo gospodarsko dejavnostjo in si tako v obliki stalnega poklica ali priložnostno pridobiva dohodek. S tem je dokončno razrešena dilema, ali spada šušmarstvo pod zakon o tržni inšpekciji ali pod določila zakona o davkih. Prejšnja določba je dovolj precizna ko določa, da mora vsak občan, ki obrtema kaj zasluži, plačati davek od obrti. Doslej jc bilo na tem področju dosti nejasnosti, ker so v nekaterih primerih dohodek šuš-marjev po ustreznih določbah zakona o tržni inspekciji zajeli tržni inšpektorji, v nekaterih primerih pa je bil tak dohodek obdavčen po zakonu o prispevkih in davkih. Naslednja novost je opustitev obdavčitve po pavšalni letni osnovi. Tako se obdavčuje dohodek od obrti na osnovi davčne napovedi, ki temelji na poslovnih knjigah in v letnem pavšalnem znesku, ki se za določene stroke in pogoje poslovanja določi v občinskem odloku, odmeri se pa v začetku leta za celo koledarsko leto. Način obdavčitve v stalnem letnem pavšalnem znesku jc isti kot doslej, kar pomeni, da se v primeru odjave itd. odmerjeni znesek preračuna na koledarski dan in ustrezno zmanjša v primerih, ki so v zakonu navedeni. Naslednja novost v zakonu se nanaša na obseg stroškov. Do sedaj so imeli obrtniki in odmerni organi po občinah hude pripombe na neizdelan sistem priznavanja stroškov. V novi ureditvi je poglavje o stroških dosti bolj precizirano in v zvezi z ažurnim vodenjem knjig dejansko zagotavlja obrtniku priznavanje vseh stroškov, ki so za dosego prometa neogibno potrebni. Tako se na osnovi dokumentacije priznajo stroški prevozov in dnevnic v skladu s samoupravnim sporazumom. To pomeni, da je dnevnica za zaposlenega delavca lahko največ 80 din in prevoženi km z osebnim avtom 0,90 din. Nekateri obrtniki so že v dosedanjih razpravah postavljali zahtevo, da je treba za večje avtomobile priznati višji znesek kilometrine. Pri tem je zakonodajalec smatral, da se enaka količina izdelkov ali surovin ob obstoječem prometu na cestah lahko enako dobro prepelje z mercedesom kot s »katrco«. Zato strošek za vzdrževanje velikih avtomobilov ni tretiran kot nujno potreben, znano pa je, da se s priznano kilometrino v zadostni meri priznajo vsi stroški za vzdrževanje povprečno dragih in trpežnih avtomobilov. Pomembna novost v stroških jc priznavanje med stroški vseh izdatkov po družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih. Vsem bodo všteti vsi stroški za izdatke v zvezi z narodno obrambo, izgradnjo vrtcev, prispevki za ceste in druge komunalne naprave itd. S tem je odstranjena bojazen obrtnikov, da bodo morali za take prispevke plačati še ustrezen del davka na dohodek. Poleg tega je še vedno premalo pojasnjena določba, da obrtnikom davčna uprava prizna tudi obresti od kreditov med stroške. Glede na razmeroma obsežno investicijsko dejavnost v občini pričakujemo, da bo v letu 1972 več obrtnikov uveljavilo te obresti v svoji davčni napovedi kot strošek. Doslej so bile davčne stopnje na davek od obrti maksimirane z republiškim zakonom. Novi zakon določa, da morajo občine v lastni pristojnosti določiti stopnje za posamezne razpone med osnovami in da se morajo za višino stopnje med seboj dogovarjati. Pomembna novost v zakonu o davkih je oprostitev davka, če zavezanec del svojega dohodka vlaga v razširitev svoje dejavnosti. Novost se izraža v tem, da se prizna olajšava v sorazmerju z doseženo davčno osnovo. Znesek oziroma del davčne osnove, ki odgovarja investicijski vsoti, se obdavči po najnižji občinski stopnji, republiški davek pa se od tega dela osnove ne odmeri. (Nadaljevanje na 8. strani) (Nadaljevanje s 7. strani) Od. preostalega dela osnove se davek odmeri po tisti stopnji, ki ustreza celotni ugotovljeni osnovi. Opozarjamo na to, da se znesek olajšave prizna za enoletno investicijo v sorazmerju z višino davčne osnove in ga je mogoče uveljavljati v enem ali več letih. Ostale olajšave in oprostitve so povzete po določilih dosedanjega zakona. DAVEK OD INTELEKTUALNIH STORITEV Ta davek se plačuje po novem na osnovi davčne napovedi. Občinska skupščina lahko izjemoma določi, kateri poklici ali dejavnosti lahko plačujejo davek v pavšalnem znesku. Občinske skupščine samostojno določijo stopnje za razpone med osnovami, ki so določene v zakonu. Ta določba bo zlasti veljala za del občanov, ki vodijo obrtnikom poslovne knjige. Ti občani bodo od svojih letnih dohodkov plačali ustrezen davek po preje omenjeni lestvici glede na višino doseženega dohodka. Tako bodo nekateri naši občani, enako kot obrtniki z višjimi osnovami v letu 1973 plačali davek od intelektualnih storitev po eni davčni napovedi in davek od skupnega dohodka občanov po drugi davčni napovedi. Zakon vsebuje še poglavje o davku na avtorske pravice, patente in tehnične izboljšave, stavbe, na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic, na dediščine in darila ter na določene premoženjske predmete. Pod premoženjske predmete zakon navaja tovorna, cestna motorna, priklopna in kombi vozila, stroje, orodje in inventar za obrtnike ter motorne čolne. Za obrtnike je zlasti pomemben davek na stroje, orodje in inventar, za katerega pa upamo, da ga republiška skupščina ne bo sprejela. Ta določba namreč obdavčuje vrednost osnovnih sredstev s stopnjo, ki je skoraj enaka stopnji amortizacije in pomeni za obrnika kljub temu, da se mu šteje v stroške, hudo obremenitev. Po vsebini je ta zakon sicer v skladu z načeli o zmanjševanju socialnih razlik, vendar v hudem nasprotju v principu, ekonomske stimulacije za vlaganje v privatno obrt. Na dan, ko to poročamo še ni znana usoda določil tega zakona, ker so imela vsa združenja obrtnikov in gospodarska zbornica na te določbe upravičene pripombe. Davek na tujo delovno silo, davek od skupnega dohodka občanov itd. sc obračunava in odmerja po dosedaj veljavnih odločbah. Novost je davek od nenapovedanega dohodka, ki je opisan v uvodu tega zapisa. DAVKI OD KMETIJSTVA Na področju obdavčevanja kmetijstva je edina novost v tem, da se obdavčuje tudi dohodek, ki je dosežen na kmetijskih zemljiščih z dejavnostjo v nekmetijske namene. To pomeni, da je obdavčljiv tudi dohodek od postranskih kmetijskih dejavnosti, kot so to-vorjenje lesa, prevozništvo in usluge s kmetijskimi proizvajalnimi napravami. V takem tekstu je potem tudi razumljivo, da sc od kmetijske dejavnosti pod enakimi pogoji plačuje prispevek iz skupnega dohodka občanov. Doslej je bil ta dohodek obdavčen le s prometnim davkom na storitve po stopnji 10 % °d bruto zaslužka. Glede na te določbe bi bilo primerno razmisliti o upravičenosti dosedanjega občinskega promet- nega davka od plačil za storitve. V ostalih določbah povzema novi zakon o davkih določila prejšnjega zakona in jih zato tu ne navajamo. Ta določila sc nanašajo zlasti na pojem zavezanca, na socia! ne in ekonomske olajšave, na oprostitve za kmete-borec in na oprostitev davka za zemljišča, dana v zakup. POSTOPEK ZA ODMERO IN POBIRANJE DAVKOV Zakon precizira določbe prejšnjega predpisa 0 vložitvi napovedi, o kazenskih obrestih, če nastane pri vložitvi napovedi zamuda itd. Določbe o odmeri davka so iste, kot v dosedanjem predpisu. Postavljeni so roki, da mora biti davek od kmetijstva odmerjen do 31. marca tekočega leta, davek v pavšalnem znesku do 31. III. in davek po davčni napovedi do 30. aprila. Pomembna novost je v tem, da so vsi podatki iz davčne napovedi javne. . V zvezi z obnovo postopka in obračunom davka ni novosti, razen pooblastila republiškemu sc kretariatu za finance, da odpravi ali spremeni odmerno odločbo, če je bil z njo kršen zakon. Za neplačane davke se zaračunajo 12% obresti — doslej so bile 9%. V nadaljevanju zakon povzema določbe dosedanjega samostojnega zakona o prisilni izterjavi in dolo-ča, da se davčni dolg, ki sc ne da izterjati odpiše kot neizterljiv. KAZENSKE DOLOČBE Te določbe so povzete po dosedaj veljavni ureditvi in v svoji ostrini zagotavljajo učinkovito orožje davčnih uprav pod pogojem, da je v teh zaposlen sposoben strokovni kader in jih je tudi pripravljen dosledno spoštovati in uporabljati. Dejavnost DU Domžale v izobraževalni sezoni 1971-72 ZAKLJUČEK Tako nam novi zakon o davkih daje obilo sredstev in možnosti za ureditev davčne politike tudi v ob čini Domžale, treba pa bo preko skupščine in njenih organov zagotoviti ustvarjalno kritičen odnos vseh sodelujočih in s tem zagotoviti normalne pogoje za poslovanje vseh obrtnikov, istočasno pa uporabo represivnih ukrepov zoper kršilec tega zakona in podobnih predpisov. V zvezi z razpravo o osnutku občinskega odloka o davkih obstaja dogovor med sekcijo za obrt pri občinski konferenci SZDL in Gospodarsko zbornico v Ljubljani za tesno sodelovanje z obrtniki, ki naj bi na zborih SZDL povedali svoje mnenje o tej davčni ureditvi, zlasti pa o določitvi stopenj in olajšav v tistih določbah zakona, kjer je za to pooblaščena občinska skupščina. Zato bomo o tej razpravi v Poročevalcu še poročali. A. DRMAL VXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV^XXXXXXXXXXXX »KOMUNALNO PODJETJE DOM2ALE« Ljubljanska cesta 65 razglaša prosta delovna mesta — zidarja — več nekvalificiranih delavcev. Razpisni rok poteče v 15 dneh po objavi! Komunalno podjetje Domžale Na osnovi sprejetega programa za izobraževalno in ostalo dejav nost Delavske univerze že lahko beležimo določene rezultate, ki so bili doseženi v tej izobraževalni sezoni. Področje izobraževanja: — organiziran je bil dvodnevni seminar za predsednike in tajnike sindikalnih organizaoij, katerega sc je udeležilo 35 članov iz posameznih delovnih organizacij. Teme na seminarju so obravnavale osnovna vprašanja nalog in dela sindikata, samoupravnega sporazumevanja in občinskega gospodarstva; — organiziran je bil ciklus 5 predavanj za prosvetne delavce. Teme so zajemale: učni program, samoupravljanje, samoupravne sporazume, občinsko gospodarstvo in religijo. Poprečna udeležba na predavanjih je bila 85 poslušalcev. — v mesecu decembru je bil organiziran tečaj za voznike viličarjev. 80-urncga tečaja se je udeležilo 32 slušateljev, ki so mimo izpitov iz splošnih predmetov delali tudi praktične izpite. — januarja se je končala I. stopnja tečaja nemškega jezika po avdiovizuelni metodi, katerega se je udeležilo 22 slušateljev. Program je obsegal 80 ur predavanj; — v teku sta seminarja za strokovno izpopolnitev znanj za elek-trikarje in kovinarje. Programi zajemajo tista znanja, ki bodo omogočila slušateljem pridobitev ustrezne strokovne izpopolnitve. — na področju izobraževanja pripadnikov enot civilne zaščite je bilo organiziranih 16 tečajev, in sicer za enote po Krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Teh 25-urnih tečajev se je udelc žilo 370 pripadnikov in to v Mengšu, Moravčah, Lukovici, Blagovici in Domžalah ■ — začel se je tečaj za skladiščnike in skladiščno službo. Program obsega 70 izobraževalnih ur, udeležuje pa se ga 25 slušateljev iz delovnih organizacij; — krojno-šivilski tečaj, ki obsega 70 izobraževalnih ur, redno obiskuje 22 slušatcljic, ki bodo ob praktičnem delu pridobile osnove krojenja in šivanja, ki jih vsakodnevno potrebujejo v svojem gospodinjstvu; — v dogovoru z Elektrotehniško zvezo Slovenije je bil organiziran seminar za tiste, ki imajo opravka z elektrotehničnimi napravami v delovnih organizacijah v izvedbi »S« naprav. Na osnovi pooblastila, ki ga ima Delavska univerza, se je seminarja udeležilo 38 slušateljev delovnih organizacij z območja celotne Slovenije; — ravno tako je bil organiziran seminar z isto tematiko v Železarni Jesenice, katerega se je udeležilo 20 slušateljev; — v teku so strokovna predavanja za individualne kmetijske proizvajalce v Moravčah in v Domžalah. Teme obsegajo sodobno kmetijsko proizvodnjo in mehanizacijo. Teh predavanj se redno udeležuje preko 60 slušateljev; — predavanja na področju občine v »Šolah za starše« in dora-ščajooo mladino se skozi vso sezono nenehno vrstijo v posameznih krajih. Ravno tako tudi ostala predavanja s področja potopisja, geografije, zdravstva in ostalih po- dročij. V pripravi pa so programi za nadaljnje delo do konca izobraževalne sezone. PODROČJE KNJIŽNIČARSTVA Glede na to, da kot posebna poslovna enota DU spada v sistem izobraževanja tudi prej samostojna Občinska matična knjižnica Domžale, lahko posredujemo izredno zanimive podatke o njeni dejavnosti v letu 1971. Ti podatki so pokazatelj zanimanja občanov za obiskovanje knjižnice v Domžalah, Moravčah, Mengšu in potujočih knjižnic v Blagovici in Domu počitka v Mengšu. Nekaj statističnih podatkov: Iz teh podatkov lahko razberemo, da glode na prejšnja leta število bralcev in izposojenih knjig nenehno narašča. Razveseljivo pa je dejstvo, da je veliko število mladih bralcev, ki iščejo v knjižnicah ne samo mladinsko čtivo, ampak tudi leposlovno in znanstveno. Zanimiva so tudi primerjanja o bralcih in strukturi glede na njihove poklice. Ko je Kulturna skupnost Domžale razpravljala o vprašanju stanja knjižničarstva na območju občine, je na osnovi pripravljenega gradiva lahko ugotovila dvoje: 1. Vprašanje prostorov v Mengšu in Moravčah je rešeno, ostaja pa akutno vprašanje prostorov v Domžalah, ki jih bo potrebno čim prej rešiti. 2. Ureditev materialnih osnov glede nakupovanja knjižnega fonda, da bo vsak občan lahko dobil tisto, kar išče v tej kulturni instituciji. Pridnost, entuziazem in smisel za urejenost poleg lepih obljub ne bodo spremenili stanja, ki je v knjižnici Domžale več kot očitno. Za rešitev teh dveh vprašanj je bil sprejet akcijski program, ki ga bo mogoče izvesti le ob podpori vseh družbenih činiteljev. Tiskarstvo in knjigovezništvo Poslovna enota tiskarna in knjigovezništvo pri Delavski univerzi Domžale sta redno poslovali in na osnovi dosedanjih rezultatov lahko ugotavljamo, da so bile naložene investicije smotrne in to iz dveh vzrokov: (Nadaljevanje na 9. strani) 1. Na podlagi predvidevanj in kvalitete tiska so naročniki spoznali, da je dejavnost v Domžalah bila nujna potreba. 2. Možnosti, ki jih lahko nudi liskama, pa zadovoljujejo tako potrebe delavnih kot drugih na ročnikov. Obseg dela in kvaliteta nakazujeta, da bo ta poslovna enota lahko v prihodnje ob nadaljnjih investicijskih naložbah pomenila resnični zametek tiskarske dejavnosti v Domžalah tako, kot je bila razvita pred vojno. Skromni začetki so plod prizadevnosti kolektiva Delavske univerze, nadaljnji razvoj pa bo odvisen od razumevanja družbenih faktorjev in njihove finančne pomoči, kar bi ne smelo predstavljati ključnega problema za bodoči razvoj te potrebne družbene dejavnosti. Glasilo »Občinski poročevalec« Več kot desetletno obdobje izha. janja pomeni kontinuiteto, ki je ni mogoče prekiniti, kajti glasilo je postalo časopis, ki je postal informator skoraj vseh občanov na območju občine, ker jih seznanja z vsemi dogodki na področju politike, gospodarstva, družbenih doga- janj, krajevne problematike in kronike. Mnoga vprašanja v zvezi z nadaljnjim izhajanjem so sedaj delno urejena, dokončno pa bodo ob prejetju finančnega načrta, družbenih dogovorov z delovnimi in družbenimi organizacijami in imenovanju novega uredniškega odbora, katerega bo imenovala Občinska konferenca SZDL Domžale. Programske smernice DU v letu 1972 i. Nadaljevanje vseh oblik izobraževanja na vseh področjih, ki jih zajema osnovna dejavnost. 2. Rešitev problema knjižnice v I kmižalah. 3. Prizadevanja za nujne investicije za nakup potrebnih strojev za tiskarno. 4. Redna zagotovitev finančnih sredstev za izhajanje glasila »Občinski poročevalec«. Ob sodelovanju vseh družbenih činiteljev bo na osnovi dogovorov zagotovljen nadaljnji razvoj zavoda Delavska univerza Domžale. K. K. Statistični podatki otSov. taS ^ Znan. l.cposl. Mlad. Tuji j. J**"* J**^ Del. Kmet. Nam. Učen. Ostali zen. mos. zcn. Domžale 12.774 26.426 217 1.810 12.183 12.075 141 1 302 3.474 3.331 4.667 1.784 37 1.210 7.998 1.745 Moravče 1.460 2.230 25 84 1.028 1.093 — 86 186 565 623 189 26 56 1.143 46 Mengeš 695 1.414 13 56 730 615 — 31 69 272 323 41 — 17 595 42 Potujoča Blagovica 115 — — 50 65 — — — — — —— — — — Dom počitka Mengeš _165 — — 165_— — — — — — — — — — — Skupaj 14.929 30.350 263 1.942 14.156 13.848 141 1.419 3.729 4.168 5.613 2.014 63 1.283 9.736 1.833 Knjižnica v novih pogojih Nove knjige Novi člani Domžale 432 266 Moravče 152 — Mengeš 123 — Občinska matična knjižnica Domžale je pričela z delom takoj po osvoboditvi. Leta 1952 jo je prevzelo DPD Svoboda Domžale, leta 1960 je postala Občinska knjižnica Domžale, leta 1964 Občinska matična knjižnica in kot taka jc bila leta 1968 priključena kot posebna poslovna enota Delavski univerzi Domžale. Leta 1960 sta bili Občinski knjižnici priključeni še Knjižnici v Mengšu in Moravčah. Knjižnica je dosedaj imela neprestane težave tako s prostori, kakor tudi s finančnimi sredstvi. Z ustanovitvijo Kulturne skupnosti Domžale pa so bili ustvarjeni pogoji za sanacijo tc kulturne ustanove. Poleg dotacije, ki jo jc lani dobila knjižnica od TIS Domžale, je Kulturna skupnost Domžale namenila za redno delovanje preko 5 milijonov starih dinarjev, za ureditev Knjižnice v Mengšu pa še nadaljnja dva milijona. S temi sredstvi je knjižnica najprej poravnala dolg pri nabavi knjig, ki je bil še iz leta 1969, nabavili pa so tudi precej novih knjig, ki jim jih založbe zaradi starega dol- ga preje niso hotele več dobavljati. S sredstvi, ki jih jc prejela knjižnica od Kulturne skupnosti, so preuredili prostore Knjižnice v Mengšu, v letošnjem letu pa imajo v planu preselitev in ureditev prostorov v Domžalah, nakup opreme za čitalnico ter nakup polic za knjige in seveda nabavo novega knjižnega fonda. Če bi hoteli ta plan realizirati, bi rabili najmanj 20 starih milijonov. Poleg sredstev, ki jih bodo prejeli od TIS Domžale, računajo predvsem na sredstva Kulturne skupnosti, nekaj bodo pa imeli tudi lastnih sredstev. Obisk v knjižnici jc vsako leto večji, med bralci je pa največ mladine. Zato tudi nabavljajo tudi največ mladinskih knjig. Če bo imela Kulturna skupnost na razpolago vsaj toliko sredstev kol lani, potem bo knjižnica skupaj s sredstvi, ki jih bo dobila od Temeljne izobraževalne skupnosti, lahko v precejšnji meri realizirala zastavljeni plan za leto 1972. T. Ravnikar Zaključki kandidacijske konference Domžale Tovarisica Privškova, ki že 22 let vodi knjižnico v Domžalah, pričakuje, da bo kulturna skupnost v svojih prizadevanjih uspela. Najbolj si želi kul-turnejših prostorov za posredovanje kulture bravcem. Občinska kandidacijska ko nferenca je na svojem zasedanju dne 20. 1. 1972 na osnovi poročila in razprave sprejela naslednje sklepe in ugotovitve: 1. Strinjamo se s kriteriji za kandidate za člana predsedstva Skupščine SRS, kot sta jih postavila Izvršni odbor RK SZDL in koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja. Mislimo, da so ti kriteriji dobra osnova za zbiranje kandidatov za člana predsedstva Skupščine SRS. 2. Ne moremo sprejeti ugotovitve, da so vsi evidentirani kandidati sprejemljivi na osnovi meril in kriterijev. Od evidentiranih možnih kandidatov je 7 predsednikov skupščin oziroma vodij politično izvršilnih, upravnih ali drugih teles pri skupščinah in političnih organizacijah. Za to ugotavljamo, da predlagatelji teh 15 možnih kandidatov niso ravnali odgovorno in v skladu s kriteriji pri evidentiranju možnih kandidatov. Zaradi tega smo zaskrbljeni nad začetkom priprav na volitve v letu 1973. Po našem mnenju bi lahko z odgovornim pristopom predlagateljev za možne kandidate lahko negirali očitke na račun slabega postopka kandidiranja in evidentiranja v SZDL, ki smo ga bili deležni ob akciji »25 poslancev«. 3. Strinjamo se s pripombami nekaterih občin, da bi moral biti postopek bolj enostaven in izveden na bolj preprost način. Za to mislimo, da bi lah ko RK SZDL prek,o svojih organov izbrala nekaj možnih kandidatov, ki ustrezajo vsem kriterijem in jih ponudila občinskim konferencam v razpravo in odločanje o podpori. Predpostavljamo namreč, da je dosti bolj pomemben kriterij regionalna neobremenjenost možnega kandidata, kot pa njegovo poznavanje komunalnega sistema skozi profesionalno — operativno usmerjenost. 4. Za hudo pomanjkljivost smatramo, da se republiški organi do postopka evidentiranja niso sporazumeli o možni profesionalizaciji funkcije člana predsedstva Skupščine SRS. 5. V interesu priprav na volitve v letu 1973 mislimo, da je treba našo dejavnost v zvezi s kadrovanjem odpirati navzven, ne pa obratno, kot se je to zgodilo s kandidiranjem člana predsedstva Skupščine SRS. Za to predlagamo, da se poleg obstoječega predloga možnih kandidatov evidentira še mlajše in sposobne kadre iz prej omenjenih organizacij in DPS, za katere mislimo, da bodo v sestavu predsedstva, kot bo izvoljeno v tem sklicu, lahko učinkovito opravili svojo nalogo, če bodo upoštevali metode in oblike dela nosilcev javnih funkcij, kot so zapisana v dokumentu »SZDL danes« v poglavju Socialistična zveza — skupščinski sistem in v ostalih dokumentih, . Občine in ustrezni republiški organi se morajo dogovoriti in sankcionirati enoten sistem dela v davčni službi, uskladiti odloke in zagotoviti čimbolj enotne pogoje za skladen razvoj obrti v Sloveniji. 7. Proučiti |e Irci),i dosedanji cenzus 0 vodenju knjig in ga prilagoditi dejanskemu stanju. Prenehati jc treba z dosedanjo prak so, ko sc ravno pri obrtniku vnaprej predpostavlja sum 0 realnih davčnih osnovah. Zaradi pospeie vanja razvoja obrti jc treba proučiti ponovno uvedbo pavšaliranja do 50.000 din osnove. V sedanjem sistemu obdavčitve pomeni taka osnova 2100 din mesečne plače, kar je na meji življenjskega mini murna za obrtnika s predpostavko, da sistem amortizacije ne zagotavlja razširjene reprodukcije. Stališča bodo obravnavana na zboru zasebnih obrtnikov ter nato posredovana ustreznim organom pri Skupščini občine in Rcpubli ške skupščine. A. D. Osnutek programa KS Trzin 1. Na področju gospodarstva bo svet KS sprejel ukrepe za izgradnjo obcestne kanalizacije in vključitev Trzina v izgradnjo regionalne kanalizacije. Sklenil bo pogodbo s servisom za ureditev javne razsvetljave in z gasilci za njeno vzdrževanje. Urediti bo treba odnose stanovanjskega podjetja do družbenih stanovanj v Trzinu in zagotoviti delovanje hišnih svetov. Pospešiti bo treba prizadevanja za razvoj urbanizma, zlasti izdelavo zazidalnih načrtov in izgradnjo komunalne opreme parcel. 2. Na področju prosvete in kulture bo svet KS skrbel za nemoteno delo družbenih organizacij in društev, zlasti pa osnovne šole s tem, da bo sodeloval pri reševanju njihovih problemov in skrbel za primerno vzdrževanje doma. Tako bodo imeli občani, organizirani v društvih, primerne pogoje za delo. Posebej sc bo svet KS zavzel za ureditev osnovne šole in s tem zagotovil pogoje za boljše izobraževanje otrok. 3, Na področju socialnega varstva bo svet KS sodeloval z ustreznimi organi Sob Domžale pri dodeljevanju, ukinjanju in spremembi socialnih podpor, priznavalnin in štipendij. Prizadeval si bo za zbiranje podatkov o potrebah po organiziranem otroškem varstvu. Sodeloval bo s sekcijo za solidarnost in skrb na ostarele občane pri občinski konferenci SZDL. Krajevna skupnost Trzin sc je odločila odločno krenili po poti Izgradnji krajevne samouprave in s tem materialnega napredka kraja. Slika prikazuje vodstvo prt sestavljanju programa dela krajevne skupnosti. 4. Ostalo: Svet KS bo imenoval ustrezne komisije za ureditev zadev, ki bodo s primopredajo prenesene na KS Trzin. Na področju športa bo pomagal pri organizaciji, financiranju in vzdrževanju športnih objektov. Skupaj s Socialistično zvezo bo pomagal pri kadrovskih, materialnih in organizacijskih vprašanjih v vseh organizacijah in društvih na področju KS. Z odbornikom in drugimi delegati v občin- skih organih bo sodeloval pri sprejemanju odločitev in obravnavanju zadev, ki so pomembne za občino in krajevne skupnosti. Zahteval bo poročila delegiranih predstavnikov v raznih organih in o tem obveščal občane. Svet bo organiziral tajništvo KS in uradne ure za stik z občani in ustrezno pomoč pri reševanju zadev občanov iz pristojnosti sveta. Opravljal bo tudi vse ostale naloge iz svoje pristojnosti na osnovi zakona in statuta. Razgovor s predstavniki krajevne skupnosti Trzin Lansko pomlad so se na zboru volivcev v Trzinu občani odločili za samostojno krajevno skupnost. Doslej so bili namreč vključeni v delo in življenje krajevne skupnosti Mengeš. Glede na razloge za tako odločitev in na prizadevnost, ki so jo v Trzinu pripravljeni vložiti v kakršnokoli konkretno in za kraj koristno akcijo, smo predstavnike Krajevne skupnosti povprašali o načrtih, neposrednih nalogah in organizaciji novo ustanovljene KS. Pri ustanavljanju KS in tudi sicer so nosilci družbenega življenja v Trzinu novo izvoljeni predsednik KS Matevž Sterc, tajnik KS Ivan Novak in odbornik občinske skupščine in sekretar ZK Franci Mušič. Zaradi zanimivega pristopa k neposredni izvršitvi nalog v KS smo vsakemu postavili vprašanje z njegovega področja dela. Tovariš predsednik i Krajevna skupnost se je s 1. januarjem 1972 konstituirala. Ali nam lahko poveste, kateri so osnovni elementi za pripravo programa dela in srednjeročno usmeritev v razvoju KS? Mislim, da je nesporno najosnovnejši element velika želja občanov v Trzinu za hiter razvoj kraja. Pri tem imam v mislih izgradnjo komunalnih naprav kot so kanalizacija, mostovi, javna razsvetljava, ureditev makadamskih cest in drugo. Jasno nam je, da bomo z ureditvijo teh zadev lahko bolje konkurirali ostalim krajem v občini pri hitri stanovanjski izgradnji, izgradnji gospodarsko komunalnih objektov in ostalih naprav, ki služijo boljšemu počutju občanov vsakega kraja — naselja. Najhujši problem, ki nas trenutno tare, je izgradnja javne kanalizacije, zlasti pa obcestne kanalizacije, ki bi morala odvesti vso meteorno in tekalno vodo z dvorišč ob glavni cesti v zbirni kanal. V ta namen smo uvedli pobiranje prispevka za mestna zemljišča in druge prispevke, s katerimi bomo ta problem v sklopu celotne izgradnje kanalizacije v občini poskusili urediti. Naslednja težava v Trzinu je javna razsvetljava, ki je bila že tudi eden od vzrokov za prometne nesreče. Zato si bo svet KS prizadeval vsa razpoložljiva sredstva angažirati tako, da bo čimveč križišč in prometnejših cest v Trzinu ponoči osvetljenih. Občinska skupščina ima v načrtu v naši KS urediti z zazidalnim načrtom dve gradbeni coni. Prva cona naj bi uredila zazidljivost severno od doma in šole, druga cona pa bi bila osnova za izgradnjo urejenega stanovanjskega naselja v predelu pod Rcbrijo — Mlakarjeva in Rakefova cesta. V okviru srednjeročnega programa razvoja pa moramo zaradi izredno ugodne lege Trzina zagotoviti potrebne lokacije za izgradnjo poslovno trgovskih objektov. Zaradi modernega koncepta gradnje takih objektov lahko pričakujemo, da bo cona za take objekte določena v Trzinu severno od zvezne ceste in vzhodno od ceste proti Mengšu. Taki objekti zahtevajo velike površine, zlasti za odprt poslovni prostor in parkirišča. Tak koncept je tudi v skladu s programi srednjeročnega razvoja Ljubljane, ki se bo širila proti Domžalam. Poleg gospodarskih zadev si bo svet KS prizadeval urediti probleme osnovne šole, kulturnega doma in poživiti delo organizacij in društev. V dogovoru smo s Temeljno izobraževalno skupnostjo v Domžalah za adaptacijo in modernizacijo šole. Tako bo urejena priročna kuhinja in centralna kurjava. V skladu s finančno sposobnostjo pristojnih organov bomo poizkusili preurediti dvorano v domu za potrebe organizacij in društev za zborovanja, sestanke in seminarje. Pri tem imamo v mislih preprosto računico, da imamo z dvorano letno neko vsoto fiksnih stroškov, ki nam jih bodo plačali uporabniki, če jim bomo dvorano usposobili, sicer pa jih bomo ob prazni dvorani morali plačati iz sredstev KS. Svet KS trenutno pripravlja osnutek programa dela, ki ga bo obravnaval in sprejel zbor volivcev v marcu letos. Tovariš tajnik: Vsi vemo, da jc treba za vsako delo pripraviti tudi ustrezne pogoje, metode, in organizacijo. Zanima nas, kako ste to uredili v Trzinu? V skladu s statutom je bil izvoljen KS v naslednjem sestavu: Matevž Štefe Ivan Novak Ivan Mušič Franc Mušič Franc Ložar Brane Pirnat Florjan Jemc Roman Zupan Ivan Ručigaj Miha Kepic Ivan Kecelj — predsednik — tajnik — podpredsednik — član — član — član — član — član — član — član — član V prvem nadstropju Doma smo si uredili pisarno KS, ki bo odprta za občane vsako sredo od 16. do 19. ure. V skladu s predpisi smo sprejeli statut KS, ki vsebuje postopek za ustanovitev KS, program dela, delovanje organov KS in postopek za spremembo statuta. Ta statut predvideva, da mora svet vsako leto sprejeti finančni načrt in program dela, ki ga obravnava in sprejme zbor volivcev. S tem je zagotovljen največji možni vpliv občanov na vse pomembnejše odločitve v KS. V tem tednu pripravljamo primopredajo poslov med KS Mengeš in njenim tajnikom ter primopredajno komisijo našega sveta SK. Dogovorili smo se, da naj bo rok za primopredajo do 15. II. 1972. Urediti je treba vse poslovne odnose z najemniki premoženja, ki ga upravlja KS Trzin. Za nas so važne pogodbe s Mercatorjem, z najemniki dvorane v Domu in najemniki ostalih objektov in zemljišč v družbeni lasti. Zato bomo v prvi fazi našega dela posvetili veliko pozornost ureditvi teh zadev in poizkusili za posamezne objekte in zemljišča doseči čim višjo najemnino. Med uradnimi urami bomo člani sveta v pisarni KS na razpolago občanom za vsa pojasnila, razlage in vso možno pomoč pri urejanju njihovih zadev. Tovariš odbornik: Pri ustanavljanju KS ste zaradi dosedanje prizadevnosti za napredek Trzina odigrali pomembno funkcijo. V zvezi s financiranjem dejavnosti KS imate vsekakor največ izkušenj, zato nam razložite, kako bo novo ustanovljena KS uredila financiranje svojega programa dela in kakšno vlogo bo pri tem odigrala občinska skupščina, katere odbornik ste? Med najvažnejše naloge KS vsekakor spada dobro sestavljen finančni načrt. Dokler smo bili vključeni v KS Mengeš, smo skupna sredstva delili po določenem ključu na posamezne kraje v KS. Občinska skupščina je doslej delila odobrena sredstva za KS v sorazmerju s plačanimi davki od obrtnikov in kmetov. Računamo, da bomo zaradi hitrega razvoja obrti v Trzinu v enakem sistemu delitve sredstev pridobili na višini sredstev od občinske skupščine. Poleg tega razpolagamo tudi s sredstvi prispevka za mestna zemljišča in prispevki občanov za ureditev ali izgradnjo določenih objektov. Uvedli smo prakso, da ceste posipamo s prostovoljnim delom občanov, zato na ceste dostavimo ustrezen material za posip, stanovalci ob cesti pa vsak svoj odsek ustrezno nasujejo. S Občni zbor ZVRS v Moravčah V nedeljo, 30. januarja se je kljub slabemu vremenu zbralo v osnovni šoli »Jurija Vege« veliko število članov zveze rezervnih vojaških starešin na občni zbor. Po predvajanju strokovnega filma in izvolitvi organov zbora je spregovoril dolgoletni predsednik združenja in aktivni družbeni delavce Franc Novak, ki jc podal kratko, izčrpno, a svojsko in duhovito poročilo o delu združenja. Iz njegovega poročila so prisotni čutili dih dela, vztrajnosti in naporov, ki so pripomogli do premnogih uspehov v preteklem obdobju. Najdalj pa se je zadržal pri vlogi in pomenu povezanosti ter koordinacije dela teritorialnih partizanskih edinic s civilno zaščito in krajevno skupnostjo. Preteklo leto je začela delati v Moravčah strelska sekcija, v katero sc je vključilo veliko število pionirjev in mladincev; vrata pa so odprta vsem, ki se zanimajo za strclstvo. Velika pridobitev za Moravsko dolino je tudi radioamaterski klub, ki žc dokaj uspešno deluje, za kar tem prihranimo določena sredstva oziroma za isti denar nabavimo več materiala za posip. Najemnine, kot eden od virov dohodkov, je omenil že tov. tajnik. Prav s tem virom dohodka smo uredili najnujnejše zadeve v Domu in ga usposobili za normalno uporabo. Tako nam je podjetje Mercator v obliki najemnine adaptiralo trgovino z bifejem, uredilo in usposobilo kletne prostore, ter zagotovilo sredstva za popravilo strehe. S prispevkom za mestna zemljišča bomo uredili kanalizacijo ob cesti in s tem rešili velik problem občanov, ki stanujejo ob cesti ali to cesto uporabljajo. Za izvršitev najnujnejših nalog imamo del sredstev zagotovljenih še kot saldo iz lanskega leta na računu KS Mengeš. Z nabavo štampiljke in otvoritvijo žiro računa bomo zbrali vsa razpoložljiva sredstva na enem računu in začeli z rednim poslovanjem. Računamo, da bo občinska skupščina namenila letos za ceste in delo KS več sredstev kot lani, zato bo tudi dotok iz teh virov večji. V skupščini si bomo prizadevali za čim višja sredstva v te namene iz proračuna in skladov ter čim pravičnejšo delitev sredstev med krajevnimi skupnostmi. Občinska konferenca SZDL Domžale je pomagala pri ustanovitvi KS Trzin zato pozdravlja pobudo sveta KS za obširno in hitro izvrševanje nalog v okviru programa dela. V okviru druge faze ustavnih sprememb pripravlja spremembo statutov krajevnih skupnosti, zato bo mobilizirala kadre za poživitev dela tudi v drugih KS. Zlasti bo vložila napore za spremembo statutov in ustreznejši sistem financiranja ter s tem v zvezi zagotovitev večjih sredstev za KS. Občinska konferenca SZDL in uredniški odbor se za odgovore zahvaljujeta sodelujočim ter njim in celotnemu svetu želita veliko uspehov pri delu. Razgovor pripravil: Andrej Drmal ima velike zasluge radioklub iz Domžal, ki jc nesebično z nasveti in veliko materialno pomočjo pomagal premostiti prve težave. Za ušesa pa bi morali pocukati tiste pristojne, ki so ob rojevanju kluba govorili kot bi rožce sadili in obljubljali, kako bodo mlademu klubu pomagali, pa so pozneje stisnili rep med noge ... Prisotni so še poudarili pomen revije »Naša obramba« za strokovno izpopolnjevanje starešinskega kadra, kakor tudi za izobrazbo vseh prebivalcev, predvsem pa mladine. Skoda je le, da se bo revija predvidoma podražila, zato jc bil umesten predlog, naj bi pristojni organ občinske skupščine subvencioniral revijo vsem tistim naročnikom, ki stanujejo v naši občini, ker bo le na ta način našla pot v vsako hišo, v vsak dom. To bi bila najcenejša, obenem pa najdragocenejša investicija v znanje, strokovno razgledanost in usposobljenost vseh občanov naše občine. Po živahni diskusiji je za zaključek spregovoril še sekretar občinskega komiteja ZK Aleksander Skok, ki je prisotne seznanil z nekaterimi negativnimi pojavi v naši družbi, ki se od časa do časa pojavijo v taki ali drugačni obliki. Pojasnil je tudi vzroke in posledice dogodkov na Hrvatskem, ter izrazil prepričanje, da do česa podobnega v naši družbi ne bo več prišlo. Tone Turšič POROČILO TEMELJNE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA DOMŽALE O PRISTOPANJU K DRUŽBENEMU DOGOVORU že izvršena vplačila 6.586,00 6.155,50 127,05 24.006,25 K družbenemu dogovoru o financiranju otroškega varstva v Domžalah so dosedaj pristopili: Delovne organizacije 1. Skupščina občine, Domžale 2. Avtoservis, Domžale 3 .Vodovodna skupnost, Preserje 4. Lek.Ljubljana 5. BIRO 71, Domžale 6. H ELI OS, Domžale 7. Dom počitka v Domžalah 8. »Servo Mihalj« Oljarna, Domžale 9. »Universale« Domžale 10. Prodajalna »Universale« Domžale 11. Ribarstvo export, Ljubljana 12. Pivovarna UNION — PE Mengeš 13. Zavod za glasbeno izobraževanje, Domžale 14. Poklicna šola, Domžale 15. Semesadika, Mengeš 16. Hidrometal, Mengeš 17. Občinsko javno tožilstvo, Domžale 18. Komunalno podjetje, Domžale 19. Papirnica, Količevo 20. Komunalno gospodarstvo, Mengeš 21. Tovarna sanitetnega materiala, Domžale 22. Vzgojno varstveni zavod, Domžale 23. Opekarna, Radomlje 24. Temeljna izobraževalna skupnost, Domžale 25. Tovarna filca, Mengeš 26. Ljubljanska banka — podružnica, Domžale 27. Kulturna skupnost, Domžale 28. Občinski odbor ZZB NOV, Domžale 29. Občinska konferenca SZDL, Domžale 30. Občinski sindikalni svet, Domžale 31. »Induplati« Jarše Zasebni obrtniki skupaj: 1. Gostišče Repovž, Domžale 2. Kaplja Marija, Radomlje 3. Kaplja Franc, Radomlje 4. Ivo Jagarinec, Domžale 5. Marija Okršlar, Domžale 6. Arnež Miha, Domžale 7. Zamljen Andrej, Preserje 8. Moharič Evgenija, Koča na Gobavici 9. Likar Vida, Domžale 10. Majhenič Vili, Domžale 11. Jakopič Franc, Domžale 12. Kovic Radoslav, Dob 13. Žnidar Franc, Domžale 14. Smcrkolj Franc, Domžale 15. Plešec Franc, Depala vas 16 Jezernik Jože, Domžale, Krožna 9 17. Smolnikar Albina, Depala vas 18. Alič Franc, Betka, Vir 19. Kmetic Marjeta, Dob 20. Zitko Viktor, Radomlje 21. Dermastja Franc, Mengeš 22. Virjent Ivan, Domžale 23. Kokalj Stanko, Domžale 24. Kovic Alojz, Stane, Selo 17 25. Strgar Maks, Domžale 26. Grčar Franc, Dragomelj 27. Kokol Sonja, Domžale 28. Sever Peter, Sr. Jarše 29. Gros Pavle, Vir 30. Mahkota Franc, Vir 31. Herle Franc, Domžale 32. Ložar Marija, Domžale 33. Rogelj Anton, Mengeš 34. Šare Srečo, Zavrti — Mengeš 35. Pavovec Milena, Mengeš 36. Premk Franc, Mengeš 37. Bardorfer Božena, Mengeš 38. Sinčič Srečko, Mengeš 39. Juvan Mirko, Domžale 40. Pogačar Elizabeta, Radomlje 41. Žnidar Cilka, Mengeš 42. Leveč Franc, Mengeš 43. Leveč Alojz, Mengeš 44. Rakef Florjan, Domžale 45. Okršlar Vinko, Domžale 46. Ivo in Ančka Smolnik, Domžale 47. Sicherl Anton, Domžale 48. Čolnar Marija, Trzin 49. Margon Mojca, Vir 50. Kancilija Pavel, Domžale 51. Marčun Metod, Radomlje 52. Gabrič Franc, Domžale 53. Svetlin Janez, Domžale 54. Cerar Rudi, Domžale 55. Berta in Jože Gornik, Domžale 56. Jezernik Jože, Domžale Zasebni obrtniki — skupaj: IN ZOPET NAS JE DEDEK MRAZ... Ze več let zaporedoma organizira domžalsko Društvo prijateljev mladine prihod in obdaritev dedka Mraza za naše cicibančke. Da dobi potrebna sredstva priredi DPM vsako leto družabni večer za starše. Obisk je vsako leto kar lep, razpoloženje gostov pa vedno odlično. Prireditev prijetno izzveni predvsem po zaslugi marljivega in nesebičnega dela članic društva DPM. Le-te obiščejo sleherno podjetje, mnoge ustanove in vrsto obrtnikov. Kamorkoli pridejo, naletijo na odprte roke. Vsakdo prispeva, kolikor je v njegovi moči: eni z denarjem, drugi z dobitki za sre-čolov. DPM, iz Domžal sc zato vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. Z izkupičkom, ki se zbere v glavnem od vstopnine in srečolo- 57. Grčar Janez, Domžale 58. Pistotnik Janez, Hudo 59. Vrcnjak Brigita, Vir 60. Zor Albina, Nožice 54 61. Horvat Antonina, Ihan 62. Mušič Srečko, Depala vas 63. Kirbar Ivanka, Preserje 64. Debevc Ivan, Mengeš 65. Vcttoraz Alojz, Peče 66. Pogačar Jože, Hudo 67. Sesek Jakob, Homec 68. Skok Franc, Rodica 69. Velepec Andrej, Domžale 70. Koritnik Ciril, Domžale 71. Marčun Andrej, Vir 72. Kovač Angela, Domžale 73. Cerar Ciril, Radomlje 74. Goropečnik Srečko, Biščc 75. Solje Rok, Vir 76. Kircher Stane, Domžale 77. Pevce Drago, Domžale 78. Markič Marjan, Bišče 79. Tajč Marija, Domžale 80. Mušič Sonja, Trzin 81. Trojanšek Vinko, Domžale 82. Kumer Franc, Mengeš 83. Burgar Viktor, Mengeš 84. Hrovat Franc, Domžale 85. Kunaver Peter, Vir 86. Peterka Ivana, Zalog Dob 87. Koderman Amalija, Domžale 88. Koderman Janez, Domžale 89. Gorišek Franc, Trojane 90. Koželj Aleksandra, Dob 91. Koželj Jože, Dob 92. Verbič Peter, Sr. Jarše 93. Bettelino Lojze, Mengeš 94. Hribar parinka, Mengeš 95. Lovšc Nada, Mengeš — Trzin 96. Dime Janez, Domžale 97. Cerar Anton, Zalog — Dob 98. Jager Marija, Mengeš 99. Smcrkolj Marija, Trojane 100. Bele Simon, Mengeš 101. Cerar Karel, Studa 102. Alič Marjan, Vir 103. Sušteršič Franc, Trzin 104. Krušec Jožica, Domžale 105. Srebotnjak Branko, Dob 106. Ccpudcr Vinko, Domžale 107. Piskar Franc, Domžale 108. Štrucelj Jožefa, Domžale 109. Adamič Pavla, Moravče 110. Brilej Jože, Zalog — Dob 111. Kosec Miloš, Mengeš 112. Stopar Janez, Mengeš 113. Kokalj Milan, Moravče 114. Kavčič Franc, Trzin 115. Urbanija Jože, Domžale 116. Vavpetič Ivan, Radomlje 117. Marušič Ivanka, Vir 118. Sitar Branka, Domžale 119. Kovač Maks, Vir 120. Ručigaj Ivan, Trzin Domžale, 8. 2. 1972 dosedanja vplačila: 16.200,00 va obdari dedek Mraz naše malčke. Na okusno okrašenem odru v dvorani kina so letos domžalski učenci II. osnovne šole zavzeto zaigrali uspeli prizorček, kateremu so dodali še posrečen izbor pesmi, s katerimi so pričakali dedka Mraza s spremstvom. Zaradi prevelikega števila tega drobiža je moral dedek Mraz ta dan dvakrat priti — dopoldne in popoldne. Vmes pa je obiskal tudi oskrbovance v domu Počitka v Domžalah. Skupina dečkov in deklic jim je zapela nekaj pesmi, src- MIRKO POŽEK — 50-LETNIK 1. februarja letos je praznoval 50-letnico MIRKO POZEK. Rojen jc bil v Butoraju pri Črnomlju kot sin kmečke družine. Med vojno jc družina aktivno sodelovala z NOV, Mirko sam pa je bil borec NOV, do osvoboditve, nato pa v aktivni službi JLA do leta 1952. Po demobilizaciji sc jc vpisal na pravno fakulteto, obenem pa sc je zaposlil pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje v Krškem, kot vodja pokojninske službe. Od leta 1960 jc zaposlen na delovnem mestu sekretarja v TOSA-MA Domžale. Povsod jc aktivno deloval v družbeno političnih organizacijah, še zlasti pa v mladinski organizaciji v Krškem. Po pri hodu v naš kraj jc takoj prevzel funkcijo predsednika skupščine socialnega zavarovanja Domžale in je to dolžnost uspešno izvrševal vse do leta 1966. Kot zelo aktiv nega občana ga srečamo pri Občinskem sindikalnem svetu kot podpredsednika, pa tudi kot član Sveta za delo pri Občinski skupščini Domžale je dokaj aktiven. Glede na njegovo aktivnost je bil že drugič izvoljen za sodnika porotnika pri Okrožnem sodišču Ljubljana in pri Okrožnem gospodarskem sodišču. V podjetju, kjer dela, jc s svojo dejavnostjo in sposobnostjo razvil službe s področja kadrovske politike in splošnih zadev tako daleč, da so rezultati dela ustrezajoči glede na sedanji nivo razvoja dobro organiziranih podjetij. Ob življenjskem jubileju mu želimo še veliko uspešnih in zadovoljnih let med sodelavci ter mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva. čanje pa jc bilo resnično ganljivo in prisrčno. Marsikateremu oskrbovancu se je utrnila solza sreče, zadovoljstva in hvaležnosti. Obda ritev otrok in oskrbovancev v Domu počitka pa je bilo moč realizirati le s sodelovanjem naših podjetij in obrtnikov, ki z malimi izjemami nikdar ne stoje ob strani, ampak z razumevanjem in naklonjenostjo odpirajo vsakoletno akcijo, s tem pa hkrati utrjujejo prizadevanja DPM v Domžalah. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu, se Društvo prijateljev mladine najlepše zahvaljuje. ZAHVALA Za organizacijo akcije za dovoz vode na Dobeno, se vaščani Dobena zahvaljujemo Krajevni skupnosti Mengeš in gasilskim enotam iz Ljubljane, Krašc, Domžal, Homca, Radomelj, Trzina, Loke in Mengša. Posebno se zahvaljujemo tov. Blejcu za trud in prizadevnost in vsem, ki so sodelovali pri tej akciji. Želijo večjo zavzetost staršev Otroški vzgojno-varstveni oddelek v Preserjah je v kletnih prostorih stanovanjskega bloka tovarne Induplati. V dokaj lepih, vendar ne povsem funkcionalnih prostorih je v varstvu 47 otrok, predvsem tistih mamic, ki so v delovnem razmerju. Pedagoški vodja tega oddelka, tovarišica Metka Klobučar, ki obenem vodi 27 varovancev ugotavlja, da se starši premalo zanimajo za vzgojne probleme oziroma, da se zadovoljujemo s tem, da je otrok v varstvu. Pri vzgoji pa bi bila zaželjena njihova večja pomoč in sodelovanje. 1. Zanimalo nas je, kakšen dnevni red oziroma razporeditev časa imajo otroci v tej vzgojno-varstveni ustanovi in kako se vključujejo v kolektivno življenje? Najprej moram povedati, da so naši otroci stari od 4—7 let, je pričela tovarišica Metka. V ustanovo prihajajo od 5,15 do 7,45 ure zjutraj. Ta čas imamo predviden za različne igre po izbiri otrok. Pred zajtrkom imamo telovadbo, ki ima namen razgibati otroški organizem. Od 8. ure dalje pa se kar bi sami le stežka opazili. Moralna vzgoja je pravzaprav prisotna v vseh dejavnostih. V razgovorih in na različnih primerih otroci spoznavajo moralne vrednote odnosov med ljudmi, pravila lepega vedenja na cesti, v zaprtih prostorih, pri jedi itd. Spoznavajo tudi pravila življenja in dela v kolektivu. 3. ALi ste z uspehi vašega dela zadovoljni oziroma ali otroci sprejemajo tako pester vzgojni program? prične vzgojni program, katerega mi imenujemo skupne zaposlitve. Otroci se na začetku, ko pridejo prvič v varstvo, počutijo malce nelagodno, toda kmalu jih poveže otroška prisrčnost in kolektivni duh, za katerega vzgojitelji še posebej skrbimo. Brez pretiravanja moram vse pohvaliti — pridni so — življenje v kolektivu jim ne dela nobenih težav — nasprotno, življenje v kolektivu so vzljubili in tudi v prostih dneh želijo, da bi jih starši pripeljali v vrtec. 2. Omenili ste vzgojni del programa, ali kot vi pravite, skupne zaposlitve. Ali nam lahko na kratko poveste, kaj te skupne zaposlitve obsegajo? Naš vzgojni program obsega intelektualne, estetske, moralne in telesno vzgojne zaposlitve. Pri intelektualnih zaposlitvah otroci poslušajo pravljice in jih nato obnavljajo, učijo se deklamacij, razrešujejo uganke, učijo se raznih igric, ob igri spoznavajo različne poklice, okolje v naravi itd. Namen intelektualnih zaposlitev je predvsem v tem, da zna otrok svoje okolje opazovati in poslušati ter, da tisto kar sliši in vidi, zna tudi opisati. Estetske zaposlitve obsegajo likovno, glasbeno in ritmično vzgojo. Pri likovni rišemo osebe iz pravljic ali iz življenja, iz različnih materialov otroci samostojno izdelujejo like iz živalskega sveta. Pri glasbeni vzgoji se učimo različne pesmice, glasbene igrice, poslušamo radijske oddaje, namenjene malčkom itd. Glasbena in ritmična vzgoja sta ozko povezani. Pri ritmični vzgoji ponazarjamo glasbo z gibi. Telesno-vzgojne zaposlitve so povezane s sprehodi in telcsno-vzgojnimi vajami. Na sprehodih otroci s pomočjo vzgojiteljice spoznavajo prirodo, svojo okolico, značilnosti letnih časov in se pri tem mnogo kaj nauče in vidijo. Z uspehi sem zadovoljna, saj otroci kažejo izredno zanimanje za vse oblike zaposlitve. Rezultati so očitni, otroci vsako leto skoraj samostojno pripravijo prireditve za 8. marec, 1. maj, 29. november. S posebnim zadovoljstvom pripravijo pustni karneval. Vse prireditve so namenjene temu, da starši spoznajo uspehe in delo svojih otrok. Pripomnila bi edino to, da bi se starši ne zadovoljevali samo s tem, da je otrok v varstvu, pač pa, da bi vzgojiteljem pomagali pri vzgoji svojih otrok. Na ta način bi lahko še uspešneje opravljali svojo vzgojno funkcijo ne samo pri nas, pač pa tudi v ostalih oddelkih našega zavoda. 4. In vaša pričakovanja? Pričakujem, da bo podpis družbenega dogovora omogočil čimšir-šemu krogu otrok ustrezno vzgojo in varstvo, poleg tega pa tudi, da bo več sredstev na razpolago za funkcionalno dejavnost našega zavoda. F. G. «^XW>XXXXXXXXXXXXXXVVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV POIZVEDBA: Po naključju sem pred časom zvedela, da sta dve ženski, menda iz okolice Domžal, iskali pred petimi leti po Pirničah družino z priimkom Peternel, vendar baje brez uspeha. Ker sem pa jaz ožja sorodnica nekega Peternela, ki živi že nad 40 let v Ameriki, prosim lepo vsakogar, ki kaj ve o tem iskanju, naj se javi proti povrnitvi stroškov na naslov: PodborSek Franc-Loka, Pot na Dobeno 1 — 61234 Mengeš. Ta vas bo v mojem imenu po potrebi tudi osebno obiskal. Za trud in razumevanje bom vsakemu iskreno hvaležna. Ahčin Cilka Križe 2 64290 Tržič Kokalj Peter od Miklavža nad Moravčami umrl Luč sveta je zagledal pred 70. leti v Podkraju pri Moravčah v ugledni obrtniški družini, kot drugi sin krojaškega mojstra pri Snaj-derju. Za svoj življenjski cilj si je izbral kar očetov poklic — krojača. Bil je priden in po zgledu svojega očeta marljiv. Poznal sem ga polnih 40 let, kot zavednega Slovenca kar je dokazal tudi v drugi svetovni vojni — saj se je udeležil prvega sestanka ob ustanovitvi OF Moravske doline pri Armeniju v Podkraju pri Moravčah. Kjerkoli je mogel, je podpiral pokret O F kot njen aktivni član. Zc leta 1942 jc okusil krutost okupatorja, ki ga jc zaprl v zloglasne »Begunje«. Po vojni se je poročil in se preselil v hišo svoje žene Polde. Zelo jc bil priljubljen in upoštevan po vsej moravski in zasavski dolini, pa tudi izven njenih meja ni bil nepoznan. Udejstvoval se je na področju prosvete, kot pevec in igralec. Ker je prebival na lepi izletniški točki na vrhu Miklavža je odprl gostilno, katero je v zadovoljstvo vseh turistov vestno vodil. Bil jim jc vedno ob vsakem času na razpolago s prijazno besedo z nasmejanim obrazom in nad vse dobro domačo postrežbo. Umrl jc po dolgi in mučni bolezni. Pogrešala ga bo vsa moravska in zasavska dolina, njegovi domači, pa tudi turisti, ki so ga radi obiskovali. Janko Zupan P. S.: Kako spoštovan je bil pokojni, jc dokazala ogromna množica ljudi, ki sc jc udeležila pogreba med njimi tudi tovariš Ribičič Mitja — Ciril s soprogo, tovariš Homer Jože — Lipah in prvi partizan moravške doline tovariš Gričar — Metod. Umrla je Martinova mama Le kdo ni poznal daleč naokrog znane Martinove mame iz Zaloga pod Trojico. Starejši so jo klicali Štucelnova Johana iz Stegen pri Vrhpolju. Tam se je rodila pred 85 leti. V Zalog se je poročila pred 50. let. Ne zaradi bogastva, ampak bolj iz usmiljenja do človeka, ki je kot vdovec ostal sam v majhni hišici. V zakonu so se jima rodili štirje otroci. Po moževi smrti je morala sama nositi vse breme skrbi za družino. Šivala je ljudem po domovih in za to delo dobivala skromno plačilo ali pa živež za otroke. Med vojno se je marsikateri partizan zatekel pod njeno streho, kjer je dobil in delil z družino skromen kos kruha in zavetje. Po vojni, ko naj bi v miru živela pri svojih doraščajočih hčerah, ji je leta 1946 pogorela hiša, in s pomočjo dobrih ljudi in domači nov si je obnovila dom. Pred desetimi leti se je s hčerko preselila v novi dom na Vir, da je bilo bližje v tovarno hčeri in zetu. Zadnje čase so ji zaradi visoke starosti začele moči popuščati in 15. januarja smo prejeli žalostno novico, da se ji je pretrgala nit življenja. Pokopali smo jo 18. januarja v Dobu. Kako priljubljena je bila pa je pokazal njen poslednji sprevod od doma. Kljub slabemu vremenu se ga je udeležilo veliko ljudi, posebno tudi iz Zaloga in okolice kjer jc preživela težke in vesele dni. Pred odprtim grobom pa smo zaman čakali, da ji bo kdo spregovoril v zadnje slovo, kdo od organizacij, za katere je v življenju delala, vendar tega ni storil nihče, razen župnika z Brda, ki je prikazal njeno življenjsko pot in tudi omenil, da je pomagala med vojno ljudem, ki so bili potrebni pomoči. Počivaj v miru, nam vsem, ki smo te poznali pa boš ostala v trajnem spominu! Počitniška zveza v Domžalah Pred dobrim letom jc bil v Domžalah ponovno konstituiran Izvršni odbor Počitniške zveze Slovenije za našo občino, ki združuje dve družini Počitniške zveze in sicer družino na I. osn. šoli Domžale in družino na Poklicni šoli Domžale. Zelja izvršnega odbora je, da bi ustanovili nove družine v mladinskih aktivih in šolah. Kaj nudi počitniška zveza? Osnovna ugodnost je nuđenje 60 procentov popusta pri prevozih skupin nad 10 članov ter prijetno bivanje v domovih, ki so po vsej Jugoslaviji. Vsak član Počitniške zveze je obenem tudi član YHF, torej lahko uživa ugodnosti tudi izven meja Jugoslavije. Izvršni odbor ima svoj sedež pri OK ZMS Domžale. Tu lahko obnovite članarino ali pa se vpišete v Počitniško zvezo vsak četrtek od 17. do 19. ure. SPOZNAVAJ SVOJO DOMOVINO IN SE BOLJ JO BOS LJUBIL! Izvršni odbor PZ Domžale Predsednik: France TEKAVEC Razlikovanje upokojencev v avtoservisu Domžale NASTANEK »AVTOSERVISA DOMŽALE«: Zasebna avtomobilska delavnica na Viru, last Ivana Zajca, jc bila ixj svoji kvaliteti poznana daleč naokrog. Po vojni jc prišla v last družbe in vodili so jo razni upravniki pod imenom Karose-rijska delavnica Vir. Tudi jaz sem se vključil v to delavnico. Direktor je bil Franc Vodnik. Kolektiv te delavnice je žel lepe uspehe, zato se je odločil za razširjenje poslovanja. Najprej se jc združil z avtoličarsko delavnico Mali v Domžalah. Ker pa razdrobljeno podjetje teže uspeva, se jc v kolektivu rodila želja po izgradnji nove skupne delavnice. Takratno vodstvo je imelo nalogo, dobiti zemljišče in lokacijsko dovoljenje Prva zamisel je bila zgraditi delavnice v bližini Bistriškega mostu na Viru. Kasneje pa jc bilo rezervirano oz. kupljeno zemljišče, kjer stoji danes »Avtoservis Domžale«. Med tem časom pa se je ob priključitvi takratne ličarske delavnice Mali, delavnica preimenovala v »Avtoservis Domžale«. To ime nosi še danes. Po odstopitvi takratnega direktorja Franca Vodnika jc prišel novi direktor Zupančič. Ta je v kratkem času skoraj uničil podjetje, zato ga jc kolektiv nasilno odstranil. Prišlo je do prisilne uprave, ki jo je prvi prevzel Vili Držanič, kasneje pa Franci Zaje, sedanji direktor Ker je bil kolektiv zdrav in je imel dobre perspektive, je pod sedanjim vodstvom zgradil novo moderno delavnico na kraju, kjer je bilo zemljišče že pripravljeno. Čas je mineval in marsikaj se jc spremenilo. Delavci so prihajali in odhajali. Z upokojitvijo sem zapustil podjetje, tako kot še nekateri drugi. Podjetje se je med tem razvilo tako, da danes v Domžalah nekaj pomeni, kar je v ponos tudi nam, bivšim članom kolektiva. Preidimo na stvar, za katero sem sc odločil k temu pisanju. Večina tovarn in ustanov sc spominja za novo leto ali večja slavja vseh bivših članov kolektiva oz. upokojencev. V »Avtoservisu« je pa drugače. Ločijo jih v dve grupi. Kdor jc šel pred letom 1965 v pokoj, ni danes njihov član. Tako nekako sem zvedel od direktorja Zajca, ko sem obiskal pod jetje z namenom, da zvem zakaj nastajajo take razlike. Rekel mi je še, da on o tej zadevi nc vc nič in me napotil do predsednika sindikata tov. Žargija. Vendar mi jc med pogovorom dal vedeti, da so vzeli merilo leto 1965, da prejšnji upokojenci, ki so bili pod prisilno upravo ne pridejo v poštev, ker niso člani tega podjetja. Tovariš Žargi jc odločno povedal, da to ni njegova krivda, da je dobil sc znam in navodila od direktorja in računovodkinjc Šc danes ne vem, kateri od njih je govoril resnico. Kasneje sem začel premišljevati, za koga jc delal kolektiv Karose-rijske delavnice Vir, čc ne za »Avtoservis Domžale«. Zanikam tr ditve tov. direktorja, da so to le zasluge delavcev po letu 1965 po ukinitvi prisilne uprave. Porodila sc mi jc misel ali jc res možno, da jc bil otrok rojen brez očeta. V tej primerjavi lahko rečem, da tudi »Avtoservisa« ne bi bilo, če nc bi predhodno obstajala Karoscrij-ska delavnica. Dragi bralci, verjemite mi, da nc jaz nc ostali upokojenci »Avto servisa«, ki nas jc pet, nc zahtevamo nikakršnih gmotnih dobrin, želimo si le spoštovanja in priznanja, da smo bili tudi mi nekdaj potrebni in smo dali vse za to, kar uživamo danes. Tisti, ki nas danes ločujejo naj se zavedajo, da pridejo tudi oni kmalu za nami. V. J. Moravski vodovod je »crknil«... Danes je ponedeljek, prvi dan v tednu, pa bi se želel nekoliko ozaljšati; no, saj Deste, da že po naravi nisem preveč lep, pa bi zato hotel biti vsaj urejen. Iz postelje skočim že ob petih zjutraj in ker si še nisem uspel prislužiti BRAUN ISKRA SIXTAN-TA — veste tistega, pri katerem zadostuje samo eno britje dnevno, pa si ves dan kot cukrček z negovanim obrazom in vsem tistim, kar še zraven sodi, se poženem v kopalnico, vzamem v roke čisto navaden brivski aparat, vstavim britvico SILVER SUPER; čopič, izdelan po J U S, pa vtaknem pod pipo in odprem. »Hudič naj ga vzame, Laodana, že spet je crknil — vodovod!« sem zarohnel ob žalostni ugotovitvi. Sicer pa — Diogenes jc z lučjo pri belem dnevu iskal poštenega človeka, pa ga ni našel. Jaz pa lahko podnevi in ponoči z lučjo ali brez nje odpiram vodovodno pipo, pa tudi nc najdem trenutka, ko bi pošteno tekla voda iz vodovodne pipe. Poleg kopalnice je tista reč, za katero so v dobrih starih časih rekli, da je še sam cesar romal peš. Jaz nisem cesar — potrebo po podobnem romanju pa vseeno kdaj pa kdaj občutim, zato sem tokrat opravil še tisto malenkost. In, kot sc v civiliziranem svetu spodobi, sem po zapustitvi tako intimnega prostora potegnil še za vrvico, ki jo je vodovodni instalater montiral menda zato, da bi po potrebi stekla voda iz rezervoarja. »Kršen Matiček!« sem spet moral zakleti, čeprav priznam, da to ni lepo — a kaj sem hotel, ko na niti kapljice, niti najmanjše kapljice, vam rečem, ni priteklo. Kulturno sem pljunil v roke, si jih z brisačo znamke PALOM A obrisal in zaloputnil vrata za seboj. OBVESTILO O NOVOSTIH S PODROČJA INVALIDSKEGA VARSTVA 1. Po popravljenem Zakonu o vojaških vojnih invalidih, ki jc izšel v zveznem uradnem listu, se je razširil krog upravičencev do dodatka za postrežbo in tujo pomoč tudi na vojaške vojne invalide II., III. in VI. skupine, ki so bili spoznani za take po 4. členu zakona o vojaških vojnih invalidih. Dodatek za postrežbo in tujo pomoč pripada tem upravičencem pod naslednjimi pogoji: — vojaškemu vojnemu invalidu II. skupine, ki je bil spoznan za takega po 4. členu zakona o VVI ali zaradi hude okvare oziroma izgube drugega parnega organa, ki je nastala po vojni, neodvisno od vojnih posledic; — vojaškemu vojnemu invalidu III. in IV. skupine, ki je bil spoznan za takega po 4. členu zakona o VVI in je njegova telesna okvara enaka telesni okvari invalida I. skupine. 2. Nadaljnjo novost prinaša republiški zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem zavarovanju in obveznih oblikah zdravstvenega varstva. Po določilih tega zakona so vojaški vojni invalidi oproščeni prispevka k stroškom za zdravila od 1. januarja 1972 dalje. 3. Čedalje več je pritožb, da zdravilišča pozno kličejo vojaške vojne invalide na zdravljenje Da bi se v bodoče temu izognili jc potrebno, da se vojaški vojni invalidi, ki jim jc zdravljenje potrebno, čimprej prijavijo za zdravljenje v naravnih zdraviliščih. Tako bodo zdravilišča dobila pravočasno bolniške liste in bodo lahko upoštevala želje invalidov glede časa zdravljenja. 4. Poleg opisanih novosti s področja invalidskega varstva obveščamo občane o priznanju pravic slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918. V republiškem uradnem listu št. 51/71 z dne 30. 12. 1971 je bil objavljen zakon o borcih za severno mejo v letih 1918 1919 in o slovenskih vojnih dobrovoljcih iz vojn 1912—1918, s katerim so tudi slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918 priznane pravice, ki so doslej veljale le za borce za severno mejo. Zaradi tega pozivamo tiste občane, ki menijo, da jim gre pravica do statusa slovenskega vojnega dobrovoljca iz vojn 1912—1918, da se osebno zglasijo pri občinskem upravnem organu, pristojnem za zadeve borcev in invalidov, zaradi vložitve zahtevka. Referent za zadeve invalidov in borcev NOV Mira Žemljic V kuhinji sem vključil štedilnik, saj veste, dan bo dolg, delo me čaka, popiti bo treba vsaj skodelico čaja. K vodovodni pipi sem prislonil skodelico in čakal. »Duh«, »buh«, je reklo šc enkrat iz cevi — oodc pa nič, niti kapljice. Oblekel sem plašč in zdrvel po stopnicah — neobrit, lačen in umazan. Hja — povedati moram, da sem povprečen Jugoslovan z majhno socialno diferenciacijo in fičkom, brez garaže seveda — to je menda zadostno zagotovilo za povprečje. Eičck me je čakal na mrazu in vetru in čeprav sc mi je mudilo, sem pred »kurblanjcm« pogledal še gume, luči in »žmigav-ce«, saj veste — nimam rad opravka s policaji, ki nimajo posluha za temne žaromete, pa čeprav jih vsakokrat prepričujem, da jc žarnice sam zlodej odnesel tik pred zdajci, se pravi tedaj, ko sem pripeljal tik do njih. Kot rečeno, pogledal sem še v hladilnik, ki pa očitno ni bil najbolj navdušen nad ANTIFRIZOM, zalo ga jc menda dobršen del izpljunil. Vode ni bilo. In, ker sem se z britjem, kuhanjem zajtrka in podobnimi rečmi toliko zamudil, da mi jc odpeljal zadnji avtobus, fičkov hladilnik pa jc, kot že rečeno, postal abstinent, zato jc bilo očitno, da z vožnjo ne bo nič. Ves plav od jeze sem, hočeš nočeš, usekal »plavega«. Hm, pa menda ne boste mislili, da sem napisal dogodivščino, ki se je zgodila včeraj, kje pa — to, kar ste ravnokar slišali, jc že zgodovina — dogaja pa sc vsak dan pol leta in več. Pravijo, da se kolo zgodovine nikoli ne vrti nazaj; v šoli pa so nas učili, da sc dogajajo tudi izjeme. In, če sc v naši zgodbi kolo ni začelo vrteti nazaj, se pa jc zagotovo ustavilo. K~je n£-ki je tisti »tiček«, ki bi ga moral pognati? Pravijo, da je ob zajetju vodovoda toliko vode, da je nastalo jezero in bodo po vsem tem morali še kartografi zemljevide poprav- ljati. Pravijo, da jc črpalke »hudič vzel« in da zato ni vode. Pravijo tudi, da hodijo nekakšni koledniki od hiše do hiše in pobirajo voda-rino in prispevke za novo črpalko in da zahtevajo štirinajst in več jurjev (starih seveda), menda zato, da imajo ljudje mir pred vodo. Pravijo tudi, da se bacili, no /a, saj jih poznate, stafilokoki in njim podobno druščino, zelo dobro počutijo v Moravčah in da bodo v eventualni bodoči vojni s konven cionalnim pa tudi najmodernejšim orožjem, kot sp Tifus, Paratifus, Hepatitis epidemica, zagotovo zmagali. Sicer pa, verjetno čakate prav na ta trenutek, ker veste, da bi potem zagotovo prenehal otresati svoj dolgi jezik vaš Ante Petelin Zahvala Ko stopamo v leto 1972 sc spominjam, da smo obhajali v tovarni slamnikov v Domžalah, sedaj imenovani »Univcrsale«, leta 1912. 40-letnico obstoja. Takrat jc bilo žc zgrajeno novo tovarniško poslopje, staro šele 4 leta, na dvorišču pa je še ostalo staro poslopje. Pri proslavi smo bili takrat vsi delavci kakih sto osemdeset po številu. Tisti, ki so bili žc 40 let v podjetju, so bili obdarovani z medaljami, in vsak jc dobil tudi hranilno knjižico z vlogo 100 avstrijskih kron. Teh jc bilo 10 ali 12, ki pa danes niso več med živimi. Tudi nas, kar sc še spomnim, ni več veliko. Proslava in pogostitev jc bila v mesecu maju 1912, tako, da bo letos v maju 100 letnica tovarne slamnikov, klobukov in konfekcije »Univcrsale« v Domžalah. Kolektiv sc je nas, upokojencev spomnil tudi letos z lepim darilom za novoletne praznike. Upokojenci sc »kolektivu« prav lepo zahvaljujemo. Želimo jim šc vnaprej veliko uspehov. T. S. Zelo hude prometne nesreče v letu 1971 /.ilc.si ni prizor iz prometne nesreče v Trzinu, v kateri sta izgubila življenje zakonca Del Cott. Iz podatkov PM Domžale je razvidno, da se je v letu 1971 pripetilo v Domžalah 13 prometnih nesreč, v katerih je izgubilo življenje 14 oseb. Če primerjamo ta podatek z letom 1970 ugotovimo, da so štirje občani več postali žrtve prometnih nesreč. Takoj na začetku naj povem, da tu niso vštete prometne nesreče, ki so se končale z smrtnim izzidom in so jih obravnavali delavci PPM iz Ljubljane. Če pogledamo po datumih, so se nesreče zvrstile takole: Dne 18. I. 1971 ob 06.42 uri sc je zaradi goste megle in spolzke ceste voznik tovornega avtomobila Jože VODOPIVEC v Prcscrjah na železniškem prelazu zaletel v stoječi vlak. Šofer je bil na mestu nesreče mrtev, materialne škode preko 50.000 din. Dosedaj šc ncugotovljcni voznik osebnega avtomobila jc 3. 4. 1971 na Količcvem do smrti povozil Janka CERA RJA, ki se je peljal s kolesom proti domu. Voznik je pobegnil. Zaradi neprevidnosti Angelc ANTONIN jc prišlo dne 20. 7.1971 do prometne nesreče v Krašnji. Voznik osebnega avtomobila, ki jc vozil iz Trojan proti Domžalam, je s prednjo stranjo avtomobila zadel žensko tako močno, da jo je vrglo 26 m naprej, kjer jc obležala mrtva. Iz neznanega vzroka se je 28. 8. 1971 mopedist Franc TRBOV-SF.K v Mengšu na Kidričevi cesti zaletel v hišo št. 19. Zaradi dobljenih poškodb je čez dve uri umrl v ljubljanski bolnišnici. Ravno tako iz neznanega vzroka jc dne 29. 8. 1971 na Prevojah zapeljal s ceste s pony exprcsom Ludvik Horvat in sc zaletel v drevo. Čez nekaj dni jc v ljubljanski bolnišnici poškodbam podlegel. Na kraju nesreče je dne 9. 9. 1971 obležal mrtev otrok Boris KLKMF.NC star 7 let, ko ga jc na Partizanski cesti v Moravčah zbil voznik osebnega avtomobia, ki jc vozil iz Kraše v smeri Moravč. Zaradi prevelike hitrosti in dru-i;ih vzrokov sc je 10. 9. 1971 smrtno ponesrečil voznik osebnega avtomobila Edo LTJKAČ. V Mengšu na Partizanski cesti, kjer je omejena hitrost na 40 km na uro, se je s hitrostjo cca 130 km na uro zaletel v betonsko ograjo. Kolesar Janez BURGAR se je 18. 9. 1971 ob 22.10 peljal po Ljubljanski cesti v Domžalah pra- vilno po desni strani ceste v smeri Trzina. Za njim jc pripeljal voznik osebnega avtomobila Jože VIŠNIKAR, ga zadel od zadaj in zbil po cesti. Trčenje je bilo tako silovito, da jc kolesar na kraju nesreče poškodbam podlegel. Voznik jc po nesreči pobegnil. Zaradi hitre intervencije delavcev PM Domžale jc bil čez eno uro v Litiji izsleden. Zaradi nepravilnega prehitevanja je dne 26. 9. 1971 na cesti III. reda v vasi Goričica prišlo do prometne nesreče, pri kateri se je smrtno ponesrečil voznik osebnega avtomobila Ciril VRHOVEC. V tej nesreči jc bilo še nekaj huje in lažje ranjenih. Materialna škoda znaša preko 50.000 din. Žrtev nevestnega voznika osebnega avtomobila FIAT 1300 sta bila dne 16. 10. 1971 zakonca DEL COTT Matija in njegova žena Lidija. Voznik osebnega avtomobila jc s hitrostjo cca 120 km na uro pripeljal iz Mengša v Trzin. Zaradi prevelike hitrosti ga jc na blagem ovinku začelo zanašati sem in tja po cesti. Z avtomobilom sc jc zaletel v osebni avto, ki ga jc vozil pokojni DEL COTT. Trčenje jc bilo tako silovito, da sta pokojna zakonca padla iz avtomobila. Voznik jc bil takoj mrtev, dočim jc njegova žena Lidija šc istega dne podlegla poškodbam v bolnišnici. Pri prevozu drv iz gozda domov se jc 19. 10. 1971 smrtno ponesrečil Janez NAKRST. Po klancu navzdol jc padci pod vprežni voz, ki jc šel čez njega. Zaradi prevelike hitrosti na Mengeški cesti v Trzinu je 13. 12. 1971 prišlo do hude prometne nesreče. Sopotnik v osebnem avtomobilu, ki ga je vozil Peter KI.AVS, jordanski državljan Abu Sami Dalhum je naslednji dan v ljubljanski bolnišnici poškodbam podlegel. Zadnja prometna nesreča s smrtnim izzidom v lanskem letu je bila dne 21. 12. 1971 na cesti I. reda v Dobu. Žrtev je bil pešce Alojz CERAR iz Doba. Zaradi goste megle je premalo previdno prečkal cesto, voznik tovornega avtomobila pa ga je prepozno zagledal. Pri padcu na cesto in od udarca, ki ga jc dobil ob nesreči, jc med prevozom v bolnišnico poškodbam podlegel. D. K. Pisarna Slrokovnoizobraževalnega centra v Domžalah, kakršno je zapustil vlomilec. ŠTIRJE VLOMI V ENI NOČI Vsi se šc dobro spominjamo, da jc bilo zadnje dni leta 1970 več vlomnih tatvin v Domžalah. Po vztrajnem in požrtvovalnem delu delavcev PM Domžale in kriminalističnih uslužbencev UJV Ljubljana so bili storilci kaznivih de janj žc v nekaj dneh odkriti. V letu 1970 jc bilo tudi sicer veliko, verdar le manjših kaznivih dejanj. Ta KD niso bila taka, da bi pretresla domžalsko javnost. Iz podatkov PM Domžale je ugotoviti, da je bilo delo pri odkrivanju KD tudi v letu 1971 uspešno. Dne 12. I. 1972 v jutranjih urah pa je bila domžalska javnost zopet vznemirjena, hitro so sc razširile vesti, da je bilo preko noči vlomljeno v tri šole in da so storilci teh KD povzročili v šolah nered, kakršnega lahko lc malo kdo naredi. VLOM V POKLICNO SOLO Za vlom v Strokovno izobraževalni center je PM Domžale zvedela ob 5.15 uri. Čistilka šole, Angelca VAJT, je pritekla na PM in povedala dežurnemu, da so neznanci preko noči vlomili v pisarno ravnatelja in računovodstva, ter naredili grozno razdejanje. Komisija, ki je odšla na kraj dejanja jc ugotovila, da jc moralo pri vlomu sodelovati več oseb in da so storilci prišli v notranjost skozi straniščno okno, ki so ga nasilno odprli. Od tu so nadaljevali pot v kurilnico, vzeli sekiro in odšli v I. nadstropje. Na hodniku so odprli okna nad vrati, ki vodijo v predprostor omenjenih pisarn. Tu so nasilno odprli vrata s sekiro, ki so jo prinesli s seboj. Nasilno so tudi odprli vse predale pisalnih miz in omar. V pisalnih mizah so dobili le manjšo vsoto denarja. Po storjenem dejanju so šolo zapustili po isti poti kot so prišli. VLOM V II. OSNOVNO SOLO Dežurni postaje je komaj dal naloge za prve operativne ukrepe za zavarovanja kraja KD, že je zazvonil telefon in bilo jc sporočeno, da jc vlomljeno v II. osnovno šolo. Po ogledu kraja KD je bilo ugotovljeno, da je storilec ravno tako prišel v notranjost skozi odprto okno. Kjer je tu naletel na močnejša vrata, ki vodijo v avlo šole, sc je vrnil nazaj in ponovno skozi drugo dvodelno okno vlomil z železnim predmetom. Od tu je prišel v hodnik kuhinje, vlomil še nekaj vrat in tako prišel do vrat pisarne in računovodstva ... Tako kot v prvem primeru je tudi v teh dveh pisarnah nasilno odprl vse predale pisalnih miz in omar. Ker ni dobil denarja, ki ga je očitno iskal, je vlomil v zbornico, delavnico in kabinet. V zadnjem prostoru jc dobil fotoaparat, bliskavico in okroglo baterijo. Te predmete je vzel, kraj dejanja pa zapustil po isti poti. VLOM V I. OSNOVNO SOLO: Nekako ob 7.30 uri so delavci PM Domžale zvedeli po ravnatelju I. osnovne šole še za tretjo vlom-no tatvino. Povedal je, da jc bilo preko noči vlomljeno tudi v I. osnovno šolo. Neznani storilec je prišel v notranjost skozi razredno pritlično okno. Od tu je prišel do vrat pisarne ravnatelja. Z železnim predmetom je začel razbijati vrata, razbil je prva vrata in ugotovil, da so še ena, zato je to namero opustil. Odšel je v I. nadstropje kjer je v eni izmed učilnic nasilno odprl pisalno mizo. Tudi tu ni dobil zaželenega denarja, zato je z vlomom prenehal in kraj dejanja zapustil po isti poti, kakor je prišel. VLOM V OSEBNI AVTO Ob 9.30 uri je prišel na PM Anton NEMEC iz Domžal in povedal, da je neznani storilec preko noči vlomil v njegov avto, ki ga je imel parkiranega na dvorišču. Ugotovljeno je bilo, da je iz avtomobila neznanec ukradel raznovrstno orodje. Prav to orodje pa je bilo najdeno na kraju vlom-ne tatvine v II. osnovni šoli. Takoj se je dalo sklepati, da je bil pri tej tatvini prav isti storilec kot pri vlomih v šole. Po končanih ogledih KD so se na PM zbrali delavci kriminalistične službe in delavci PM Domžale. Napravili so plan dela z namenom, da se storilci KD izslede. Ugotovljeno je bilo, da je bila na delu vlomilska skupina in da so vse vlome storili isti storilci. Kriminalisti UJV Ljubljana so povedali, da jc na območju UJV Ljubljana, Kopra in Celja bilo že več podobnih vlomnih tatvin in da so bili vsi vlomi storjeni na enak način. Kmalu je bilo tudi ugotovljeno, da je bila skupina treh oseb, dva moška in ena ženska, kritičnega večera v gostilni Keber in da so se sumljivo vedli. Iz zapiskov delavcev milice, ki so bili preko noči v službi se je ugotovilo, da so bili kritične noči v Domžalah Gabrijel REMŠKAR, stanujoč Dragomer št. 31 pri Vrhniki, Silvester KONC iz Kranja, Zupančičeva 39 in mlajša mladoletnica M. S. iz Ljubljane. Pri preverjanju osebnega opisa se je ugotovilo, da je omenjena tista, ki se jc sumljivo vedla v gostilni Keber. S preverbami na stanovanjih smo ugotovili, da so vsi trije že pred tremi tedni odpotovali neznano kam. Za njimi je bila razpisana tiralica in že čez nekaj dni so bili vsi trije izsledeni v Murski Soboti. K. D. Občni zbor domžalske godbe V nedeljo dne 6. februarja je imela svoj redni letni občni zbor Godba na pihala Domžale, ki bo čez dve leti praznovala že svoj 90. letni jubilej. Občnega zbora se je udeležila večina članov, udeležili so se ga pa tudi nekdanji člani, ki zaradi starosti ne morejo več sodelovati v godbenih vrstah, kakor tudi predstavnika Občinskega sveta /KPO in Kulturne skupnosti Domžale. Najprej je podal poročilo predsednik ing. Jože Sicherl, ki je predvsem poudaril veliko pridobitev godbenikov, saj je bilo v lanskem letu urejeno lastništvo doma. Tako je Godbeni dom zopet postal last domžalske godbe. Zahvalil pa se je tudi za finančno pomoč Občinskemu svetu ZKPO Domžale in Kulturni skupnosti Domžale, ki je prispevala precejšen znesek k izdatkom, ki so jih godbeniki imeli s prekritjem strehe svojega doma. Lani so pristopili tudi k preureditvi godbene sobe. Po mnogih letih je bilo letos prvič namenjenih več sredstev za delo društva, ki ga vidimo na vseh pomembnejših prireditvah v občini in tudi izven občinskih meja. S tem je odpadla negotovost, kako dobiti sredstva za honorar kapelniku, kje dobiti sredstva za popravilo instrumentov, saj na nabavo novih niti ni bilo mogoče misliti. Vse to je pri godbenikih vzbudilo samozavest in voljo do nadaljnjega, še bolj uspešnega dela. Predsednik je pohvalil prizadevnost kapelnika tov. Albana Persija in tov. Toneta Juvana, ki skrbi predvsem za to, da v godbene vrste prihaja vedno več mladih z glasbeno izobrazbo, ki jo pridobijo v Glasbeni šoli. Tajniško poročilo je skupaj z blagajniškim podal Franc Ulčar. Omenil je, da so letos imeli dosti več dohodkov kot pretekla leta, zato so pa imeli tudi toliko več izdatkov. Med drugim je poročal, da so imeli godbeniki lani 44 nastopov. Od tega so igrali pri 30 pogrebih, udeležili so se raznih proslav ob državnih in občinskih praznikih, imeli so pa tudi tri samostojne koncerte. Nato je sledila diskusija na poročila. Predsednik IO Kulturne skupnosti Domžale tov. Stane Ha-be je pohvalil delavnost godbenikov, pomoč pa jim je obljubil tudi za bodoče. Godbeniki nameravajo s sredstvi, ki jih bodo dobili v letošnjem letu, urediti zunanjost doma, saj predvsem severna stran doma nuj no kliče po popravilu. Omet je že skoraj povsem odpadel, močno je pa tudi že načeta opeka. Sedaj, ko so godbeniki dobili dom v last, so nastale nove naloge. Treba ga bo zavarovati, misliti je na priključitev k vodovodni mreži, urediti sanitarije, notranjost dvorane in odra pa obnoviti. V Domžalah namreč še vedno primanjkuje prostora za razne razstave, za manjše prireditve, čemur je prav godbeni dom pred desetletji še kako koristno služil. Sčasoma bi pa lahko bila v domu galerija del likovnih ustvarjalcev domžalske občine. Letos nameravajo godbeniki nabaviti tudi nekaj novih prepotreb-nih instrumentov, in nekaj novih uniform za mlade godbenike. skušali bodo pa tudi dokončno urediti godbeno sobo. Zelo so pozdravih zamisel Občinskega sveta ZKPO Domžale, ki je v lanskem letu organiziral nastop godbenikov tudi v ostalih občinskih središčih. Domžalske godbenike so pričakali v lepem številu prebivalci Moravč in Blagovice. Takih nastopov si še želijo. Zato jih bodo imeli tudi v drugih krajih občine, saj godba s kvalitetnimi nastopi predvsem v krajih, ki nimajo vedno prilike poslušati godbe, pritegne veliko ljubiteljev in poslušalcev. V mesecu maju bodo predvsem za mlade pripravili koncert s koračnica mi raznih narodov, s čemer jih želijo zainteresirati, da bi se še v večji meri vključili / njihove vr ste, potem, ko bi uspešno obiskovali glasbeno šolo Tone Juvan je poročal, da bo že letos v vrste godbenikov vstopilo devet mladih, ki so si pridobili potrebno znanje v Glasbeni šoli, v prihodnjem letu pa vsaj šc polovico toliko. Godbeniki so z izrednim veseljem sprejeli na zna nje to sporočilo, saj je to porok, da bo godba lahko šc napredovala in to po kvaliteti in številu godbenikov. Končno so se godbeniki zedini li o tem, da bo godbo šc naprej vodil stari odbor s predsednikom ing. Jožetom Sicherlom, tajnikom Tinetom Pavlijem in blagajnikom Francem Ulčarjem. Prav dosedanji odbor je imel veliko zaslug, da se je končno uredilo lastništvo doma, da so prekrili streho, uredili godbeno sobo in dvignili kvaliteto godbe. Ta odbor bo tudi porok, da bo društvo lahko uspeš no praznovalo šc marsikateri jubilej, med temi tudi 90-letnico leta 1974. T. Ravnikar Sedanji trenutek v mestnem aktivu Naloga mladinske organizacije naj bi bila v povezovanju mladih preko najrazličnejših delovanj, ki pa so obenem predpriprava za kasnejšo popolno vključitev v samoupravno družbo. Rezultati dela v občinski konferenci ZMS Domžale in v Mestnem aktivu kažejo na določene uspehe, hkrati pa na številna nasprotja, ki vladajo med posameznimi člani, kar velja šc zlasti za Mestni aktiv. Sedanja slika je odraz neprestanih izstopanj nekaterih posameznikov, ki vedno ravnajo pametno, in sploh tako kot je potrebno; njihova mnenja so sveta, očitki o tem, kaj jc kdo rekel ali storil pa so okrašeni z najraznovrstnejšimi, osebno oblikovanimi popravki in dopolnili. Taki odnosi porajajo dve ali več skupin — seveda z vodji na čelu — kjer vsi neomajno verujejo v svoj prav, v resnici pa dajejo le bedno podobo odnosov v aktivu, ki naj bi bili osnovani na povezanem delovanju mladih, zavedajoč se tega, kdaj morajo združiti svoje moči za uresničitev izoblikovanih ciljev. S tem pa ne trdim, da jc aktiv nesposoben, temveč lc, da taki odnosi zavirajo uspešnejše delo v njem. Položaj, v katerem so najvažnejše odločitve in informacije v rokah dveh ali treh posameznikov, ustvarja lc skrivnostno ozračje. Da pa bi bil položaj šc: slikovi tejši pa ti šc zatrjujejo, da ni daleč čas, ko sc bodo umaknili z nekaterih funkcij Malokdo ve, kaj kdo je, ali kaj kdo hoče. Nevednemu članu lc šc preostane, da prepusti svoji domišljiji odprta krila, kar naj bi bil poizkus za razumevanje stanja v aktivu. Namen mladih pa prav gotovo ni, da bi sc- šli skrivnostneže, marveč da s svojim ravnanjem pokažejo, v koliki meri so zreli, da uresničijo tisto, kar so si zamislili. Težko jc obsojati tiste, ki delajo v aktivu, saj ti svoje napake opravičujejo s tem, da so pač oni najvidnejša tarča, kajti lc oni so v mladinski organizaciji delavni in sc zato lc oni lahko zmotijo. To opravičilo pa ima globlji pomen ter odkriva dejanski položaj v celotni mladinski organizaciji občine — nc lc aktiva. Lc malo jc tistih, ki so pripravljeni žrtvovati del svojega časa, da bi s tem obogatili delo mladinske organiza cije. Kako naj si v takem položaju zamislimo ustanovitev mladinskega centra — v Grobljah — centra za vse mlade v občini, kjer naj bi mladi uresničevali številna nagnjc nja, želje, potrebe, v katerih bi pokazali del svoje osebnosti? Ali čutijo mladi odgovornost in dolžnost, da prispevajo k aktiviranju mladinske organizacije, ki jc seveda odraz njih samih? Zadnja leta so pokazala, da jc bilo tega nagnjenja med domžalsko mladino bolj malo. Vpogled v sedanje stanje Mest nega aktiva jc pokazal, da aktiv ni v takem položaju, ko bi lahko pripomogel k zgraditvi mladinskega centra. Aktiv je to nalogo prepustil občinski konferenci. V primeru, da sc odnosi med člani aktiva nc izboljšajo, bi si bilo tvegano zamisliti, da bi bila zamisel o ustanovitvi mladinskega centra stvarna možnost. Morebitni razkol v aktivu bi se prav gotovo prenesel v občinsko konferenco. Zadeva jc torej preprosta. Od pripravljenosti mladih, da najdejo skupen jezik jc odvisno, ali bo Mestni aktiv po enoletnem obstajanju in bogatih izkušnjah postal z močnimi vezmi povezana skupnost. Na ta način bi mladi dokazali, da razumejo svojo vlogo v mladinski organizaciji in v širšem družbenem dogajanju. Jože Skok Smeti in smetišča Čeprav sredi zime, vendar bi rad opozoril na neko črno piko, ki kazi lepoto našega kraja. Vsi dejavniki stremijo za tem, da bi postal naš kraj čimbolj turistično privlačen. Na eni strani briga in skrb, na drugi pa pozabljamo na čistočo. Ne bi rad, da mi očitajo, da sem pikolovec in da sc vtikam v stvari, ki mc nc brigajo. Ljubim kraj, ljubim naravo, ni pa mi vseeno, če mi gost očita, kakšno jc naše okolje. Pa poglejmo, kakšen je pravzaprav naš kraj. Ugotavljamo, da ima vse pogoje za razvoj turiz- ma. Imamo že tudi dobro organizirano gostinstvo. Toda moti sc tisti, ki misli, da je sedaj vse. Tujec kot gost marsikaj vidi in ugotovi, kar mi nc. Mi, ki živimo vsakdanje življenje, hitimo mimo malenkosti, kot so kupi smeti in odpadkov, p.i nič ne rečemo. Poleti, ko je vse v zelenju, sc nc vidi ta smetiščna lepota. Tudi pozimi ne, ko jc dosti snega, pač pa, ko jc grmovje golo in trava suha, takrat sc ti pa odprejo kotički, kjer kraljujejo odpadki in .smeli. Mo ram pripomniti, da tisti ki brzijo mimo teh odpadkov z avtomobili, nc vidijo tega. Tisti pa, ki pešačijo ali kolesarijo, pa vidijo. Cc greš recimo proti Viru, si razočaran. Pri odcepu zclcnica-postaja smetišče Prideš do mostu čez Bistrico, pa se ti odpre pogled levo in desno na kupe odpadkov, ki kazijo okolje. Cc greš, recimo, na nedeljski sprehod iz Domžal proti Mengšu, jc isto. Prcdno prideš na travnike in njive, te pozdravijo odpadki in smeti povsod po travi in na njivah. Včasih poleti je že prav pošteno smrdelo, ko je gorelo v »jeretinovi« jami, tako da si jo moral iz bližine čim hitre je odkuriti. No, ko si pa prišel v drevored, najdeš pa spet skoraj za vsako lipo smeti. Seveda, to je lc delček opisa, kajti če bi hoteli vse kote obiti, bi bilo malo preveč. Danes, ko gledamo zaskrbljeno v bodočnost zaradi onesnaženega zraka in vo-de, delamo slabo uslugo zdravemu okolju, ko uničujemo že itak skromne zelenice. Marsikdo mi bo morda rekel, kaj me to briga, saj imamo oblast za to, pa naj tudi za red in čistočo skrbi. Da, res, toda oblast smo mi vsi. In red in čistoča jc skrb nas vseh. Nemogoče je, da bi pred vsakimi vrati stat človek in srbel za smeti. Danes, ko sc vsestransko primerjamo z zahodnimi državami, smo v tem oziru daleč, daleč za njimi. Govorimo o visokem standardu, imamo avtomobile, nc vemo pa, da ni vsak prostor za odlaganje smeti. Občinska skupščina jc sprejela odlok o čistoči in odvozu smeti. No, da smo odkriti, ta organizacija, mislim na »Snago«, nas nc bo rešila. Enkrat na teden pridejo in poberejo samo tiste smeti, ki so v smetnjakih, ostale jih ne brigajo. Ne smemo kritizirati delavce. Vemo, da jc to umazano delo, da jc zdravju škodljivo in čc že osem ur pobira smeti v Ljubljani, jih je v Domžalah že do vrha glave sit. Ce želimo odpravit* te neljube kupe po vseh kotih, bo treba ubrati drugo pot. Posebno bi morali misliti tudi na sam center, na stalno pometanje ulic, ureditev nasadov itd. Veliko imamo raznih prostorov, ki bi nam lahko bili v veselje, čc bi sc le malo potrudili in organizirali vzdrževanje. Odlok je sprejet in sc izvaja, šc zdaleč pa nc moremo trditi, da je to vse. J. Vodcb Prešernova proslava Prav na obletnico Prešernove smrti jc Kulturna skupnost Domžale v mali dvorani Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale priredila Prešernovo proslavo, ki je bila odlično pripravljena. Zal pa poslušalcev na slovenski kulturni praznik ni bilo niti polovico dvorane, čeprav sprejme ta dvorana lc nekaj več kot 100 poslušalcev. Komite občinske konference ZKS Domžale, Ljubljanska 70/1 proda naslednja osnovna sredstva: 1. dva mikrofona (AKG-D 12 50-250) 2. dvoje namiznih (mikrofonskih) stojal s kabli 3. mikrofonski tranristorski predojačevalnik (Iskra, tip E(M204) Vsa navedena sredstva so zelo dobro ohranjena. Informacije dobite na komiteju občinske konference ZKS Domžale, tel 72 316. Pesnika se jc v lepih besedah spomnil v uvodnem govoru Matjaž Brojan. Nato je godalni trio v sestavi Branka Koglič — violina, prof. Tomaž llabc — viola in Franc Bcčaj — čelo zaigral 2 stavka iz Divertimenta Joscfa llavdna. Rok Lap, ki ga jc pri klavirju spremljal prof. Tomaž Habe, je zapel skladbo Miroslava Vil-harja: Mornar. Nato je prof. Mar tina Bohtc zaigrala na klavir Beethovnovo: Sonato. Ob koncu jc pa Mešani pevski zbor Dom Žale pod vodstvom Toneta Juvana zapel i lavdrichovo: Luna sije in Prcmrlovo: Zdravico. Vmes je 1'rc šernovo pesem: Neiztrohnjeno srce recitiral Tone Ravnikar. Vse točke so bile pripravljene na izredni umetniški višini in zares škoda, da se je te lepe proslave udeležilo tako malo poslu šalcev. T. R Tečaji prve pomoči za delovne organizacije Občinski odbori Rdečega križa so prevzeli nalogo, da organizirajo 20-urnc tečaje prve pomoči za delovne organizacije, zavode in usta nove. Tako je v domžalski občini bilo organizirano že nekaj takih tečajev po Pravilniku o usposabljanju in nuđenju prve pomoči, o opre mi za prvo |K>moč in organiziranju reševalne službe za primer nesreče pri delu. Med domžalskimi organizacijami je to nalogo s pomočjo občinskega odbora Rdečega križa najbolj resno izvedla »TO-SAMA«. V decembru in januarju je obiskovalo le tečaje 63 tečajnikov. Občinski odbor RK je udele žencem tudi omogočil, da so obenem opravili tudi izpite prve pomoči, ki veljajo za voznike motor nili vozil. Tudi v bodoče bo občinski odbor RK Domžale organiziral tečaje prve pomoči za delovne OTga nizacije. Tečaje naj l)i obiskovali predvsem delavci, ki imajo na de lovnem mestu večjo odgovornost. Tečajnikom bodo predavali zdrav niki in medicinske sestre, ki so sc posebej pripravili za tečaje prve pomoči. Predavanja sama so posebej prilagojena za posamezne delovne organizacije. J, Kosmač Pričetek dela gorjuških mladincev Tudi mladi na C.orjuši smo začeli z delom. Z željo po združitvi mladih smo se domenili, da ustanovimo Mladinski klub. To našo zamisel smo uresničili na ustanovnem sestanku Mladinskega aktiva Gorjuša — dne 13. 1. 1972. Zbralo se jc veliko mladih ne samo z Gorjušc, ampak tudi iz okoliških krajev (Brezovica, Laze). Glavna naša želja je bila, da bi sc mladi shajali in zabavali. Takoj na začetku pa smo že naleteli na težave. Prva ovira jc bil prostor, kjer naj bi sc mi mladi shajali. To bi bilo izvedljivo v spodnjem delu Jamarskega doma, kjer jc dvorana, ki pa jc žal zasedena. Upamo, da bomo v dogovoru z jamarji tudi mi dobili v njej prostor za naše delo. Da pa naše delo ne bi ostalo samo na papirju in v besedičenju smo sc mladi domenili za udarniško akcijo. Ta akcija naj bi bila posipavanje cest. Tako, kol smo sc domenili, smo tudi naredili. Za naslednji dan sc nas jc zbralo veliko mladih in začeli smo s posipavanjem ceste, ki sc začenja pri dobski cerkvi in gre do Jamarskega doma. To delo jc bilo zaradi vremenskih razmer zelo težavno, ker so bili kupi peska ob cesti zmrznjeni. Zato smo bili primorani, da smo posipavali s peskom, ki smo ga vozili iz Račc (to jc pesek, ki ga naplavi voda). Pri delu smo si pomagali s samokolnicanii, lopatami, krampi in kupom dobre volje. Ker pa je kraj, od koder smo dobivali pesek precej oddaljen, glede na ostalo cesto, smo začeli z razkopavanjem peska na kupih. Tu pa je bilo treba zares veliko truda in vztrajnosti. Ko sc jc na zemljo začel spuščati mrak, smo mi posipali šc zadnje metre ceste. Treba jc bilo le šc nekaj krepkih udarcev ter zamahov in delo je bilo opravljeno. Vsi veseli, da smo končali našo prvo nalogo in tako izbolj šali cesto smo odšli domov l Ipamo, d.i nam v bodoče ne bo treba več posipavali ceste, ampak bo zato skrbel tisti, ki je zanjo odgovoren. I Janez Kovic predsednik MA Gorjuša Staro se umika novemu Komisija za šport in rekreacijo pri ObSS Domžale vsako leto organizira sindikalne športne igre. Množična udeležba priča o uspešnem delu komisije in velikem zanimanju delavcev za Spori. Posnetek je iz tekmovanja v vele slalomu na Gobavici pri Mengšu. OOtpOdanM zbor zvezne skupščine jc imel v januarju v razpravi zakon o oprostitvi M •/• pologa pri inveslicijah, če gre za gradnjo šol in vrtiev. V občini Domžale smo za sprejem lega zakona še kako zainteresirani, zato smo na Klubu poslancev lovarišu Branisljn. poslancu lega zbora, posredo vali naše razloge v podporo lemu zakonu. Novo ustanovljeni mladinski aktiv na Gorjuši pri svoji prvi delovni akciji — posipavanje odseka ceste od Doba proti Gorjuši. Podobnih akcij mladih bi moralo biti več na celotnem območju občine. Kulturnoumctniško društvo »Franc Kotar« iz Trzina ima zelo prizadevno igravsko skupino, ki je z uprizoritvami različnih del znana v bližnji in daljni okolci. Posnetek je iz uprzoritve D'vjega lovca na tekmovanju amaterskih odrov Slovenije. Pokal Fair playa domžalskim pionirjem Rekordno število smučarjev-tekačev v Ihanu Na prvenstvu NPL v malem nogometu v domžalski Hali, katerega se je udeležilo 12 moštev, so pionirji NK Domžal prejeli kot najbolj disciplinirana ekipa pokal fair plava. V finalnem delu turnirja so naleteli na prvaka Ljubljano, tako da jim nesrečen žreb ni prinesel boljšega uspeha kot 5. Na Prevojah tudi smučajo in skačejo Mladinci Prevoj in okoliških krajev so zopet potrdili svoje organizacijske sposobnosti, saj so v nedeljo, 23. I. 1972, pripravili izredno uspelo tekmovanje v smučarskih skokih in v smuku v KO-MUCU pri Prevaljah. Sodelovali so mladinci Prevoj, Lukovice, Moravč, Ihana, Vrhpolja in celo Izlak. Proga za smuk je bila dolga 700 m, najboljše čase pa so dosegli naslednji tekmovalci: 1. Avbelj Franci, Lukovica — 61,0, 2. Jerman Mirko, Moravče — 63,8, 3. Prašnikar Viktor, Prevoje — 66,0. V smučarskih skokih na 25-me-trski skakalnici pa so dosegli naj- mesto. Sclcktorska komisija jc določila tudi kandidate za republiško pionirsko reprezentanco, ki bo igrala na turnirju ob Dnevu mladosti v Kopru in na državnem prvenstvu v Boru. Iz NK Domžale so določeni vratar Cotman in napadalca Orešek in Habjan. Dober trener in pridni fantje! boljše rezultate naslednji tekmovalci : 1. Kveder Marjan, Prevoje — dolžina skoka 45 m, 2. Brodar Vinko, Vrhpolje — dolžina skoka 38,5 m, 3—4. Stražar Lojze, Prevoje — dolžina skoka 38 m, Kveder Vid, Prevoje — dolžina skoka 38 m. Pripomniti jc treba še to, da jc bilo tekmovanje organizirano v zelo kratkem času in da so dobršno mero zanimanja in razumevanja pokazali tudi starejši občani. Mislim, da športni forumi naše občine ne bodo v zadregi, kje investirati v športne objekte in kako vzbuditi zanimanje mladine za šport, saj so podobna samoiniciativna tekmovanja najboljši dokaz za čedalje večjo športno aktivnost našega kraja. V. P. Smučarski klub Ihan je 23. januarja organiziral medklubsko tekmovanje v smučarskih tekih za vse kategorije. To tekmovanje jc bilo za kategorizacijo in poleg tega tudi evidentirano v koledarju SZS in SSJ za leto 1971/72. Jc povsem uspelo tako po kvaliteti tekmovalcev, po organizaciji prireditelja ter po rekordnem obisku, saj jc štartalo kar m tekmovalcev (največji obisk doslej). Prireditelju SK Ihan se jc prijavilo 15 klubov in društev, to pa so vsi klubi, ki v Sloveniji nekaj pomenijo v tej smučarski disciplini. Po izjavi najboljših tekmovalcev jc bila proga kljub slabim snežnim razmeram zelo dobra. Da pa jc bila tudi organizacija na višku, pa se moramo zahvaliti vsem smučarskim delavcem in funkcionarjem Ihana kakor tudi starejšim privržencem, ki so potrdili, da v Ihanu smučarji niso osamljeni, ampak jim pomagajo vsi pre bivalci. Ob progi se jc zbralo do 900 gledalcev iz bližnje in daljnje okolice Ihana. Prireditelj jc tekmovalno progo približal centru Domžal na komaj l km in tako so imeli priliko videti to prireditev tudi tisti, ki so bolj odmaknjeni od dogajanj v Ihanu. Za popularizacijo tega športa jc prireditelj poskrbel s tem, da jc najboljše obdaril z lepimi praktičnimi darili, ki so jih darovala podjetja i Induplati, Uni-vcrsalc, TOKO. Tosama, Sončnica in druga. Poudariti moramo, da jc bilo istočasno tudi občinsko prvenstvo v smučarskih tekih, da pa so po većini nastopali samo ihanski tekmovalci. Na stopilo jih jc kar .12 in so s tem dokazali, da jc smučarska baza v Ihanu. Štirje od teh so se že plasirali v republiško reprezentanco in zastopali barve Slovenije na državnem prvenstvu, ki jc bilo 3. in 4. februarja v Skofji Loki. Pomniti moramo, da prireditelj pri pravlja tudi prireditev v smučarskih skokih, ki bo že 20 februarja ob M, uri na 45-metrski skakalnici v Ihanu, Združena s kamniško-zasavsko turnejo, v kateri sodeluje Zagorje, Dot, Kamnik in Ihan. To tekmovanje bo veljalo tudi za občinsko prvenstvo. Rezultati medklubskega tekmovanja so bili sledeči: Mlajše pionirke; 2 km 1. Pogačnik Zvonka, Ihan 10,33 2. Potočnik, Kočevje 12.00 3. Vidmar Ida, Dol 12,28 Starejše pionirke i 1. Toplak Cvetka, Maribor 8,12 2. Kokalj Mirjani. Ihan 8,20 3. Munih Metka, Olimpija 8,54 4. Prebil Marija. Ihan 13,30 Mlajši pionirji: 39 tekm. 1. Robač Tomaž, Fužinar Ravne 8,02 2. Orehek Branko, Ihan 8,10 3. Skrbeč Loš. Dol 8,13 4. Eržen — Alplcs 8,25 8. Slovnik Roman, Ihan Starejši pionirji i 42 tekm. 1. Cvajnar, Olimpija 7,08 2. Soršek, Maribor 7,18 3. Arzen, Alplcs Železniki 7,34 11. Dime Alojz. Ihan Mlajši mladinci, s km, 32 tekm. 1. Gabor, Maribor 16,4» 2. -3. Pokljukar Vinko. Gorje 17,44 2.-3. Gabrovcc. Maribor 17,44 4. Surej, Maribor 17,46 5. Rak Franci. Ihan 17,41 Starejši mladinci, 10 km, 17 tekm. 1 Mrzel. Fužinar 34,55 2. Grad Emil, Dol 35.19 1 Šolar. Triglav 35,32 a. Gregorič Janko, Ihan i(,42 Mlajši člani. 10 km. 14 tekm. 1. Ložar Mato. Dol 35,15 2 Gartncr, JLA 35,42 1, Burgar. Radovljica 36.00 Člani, 15 km, 26 tekm. 1 Kobilica Pavel, Gorje 50.42 2 Krišclj — Alplcs 51,59 3. Jelene — Triglav Kranj 52,14 4. Prcmožc, Dol 5. Kovic Jože, Ihan Občinski prvaki so i Člani: Kovic Jože St. mladinci: Gregorič Janko Ml. mladinci: Rak Franci Ml. pionirji: Orešek Brane St. pionirji: Dime Alojz Ml. pionirke: Pogačnik Zvonka St. pionirke: Kokalj Mirjam DOPISUJTE OBČINSKI POROČEVALEC Kinematografi predvajajo KINO DOMŽALE i KINO MENGEŠ: 23.-24. H. fr. b. VV film KDO JE MORILEC 23.-24. II. angl. b. VV film 26.-28. II. ang. b. VV film DOBRA KUPČIJA V TALIJI 26.-27. II. angl. b. film 1.— 2. III. nem. b. film POLNOČ NA REPERBANU 1.— 2. III. It. b. film 4.— «. III. fr. b. film BORSALINO 4.— S. III. amer. b. film 8.— 9. III. fr. b. film VZORNA DEKLETA 8.— 9. III. fr. b. CS film 11.—13. III. fr. b. CS film DOKTOR V RDEČEM PLASCU 11.—12. III. amer. b. VV film 15.—16. III. it. b. film POŽAR RIMA 15.—16. III. šp.-it. b. film 18.—20. III. amer. b. VV film SMEŠNO DEKLE 18.—19. III. amer. b. CS film NORM A NO VE HIPI AVANTURE MEC ZA BRANDA CORBARI MRTVI NE PLAČAJO DOLGOV NOC VLOMILCEV DOBRI IN SLABI FANTJE ŠTIRJE DOLARJI ZA MAŠČEVANJE AFERA METROPOLITEN POLICIJE amer. film STAN IN OLIO PRODAJATA MISOLOVKE 14. III. V MORAVČAH 15. III. V IHANU 17. III. v BLAGOVICI 18. III. v KRASNJI 19. III. v PREVOJAH amer. b. film RIO BRAVO 7. III. v MORAVČAH 8. III. v IHANU 10. III. V BLAGOVICI U. III. V KRASNJI 12. III. v PREVOJAH KINO RADOMLJE 22.-24. II. 26.-27. II. 29. II.—2. m. 4.— s. in. 7.— 9. III. 11.—12. III. 14.—16. III. 18.—19. III. it. fr. b. film fr. b. CS film fr. b. VV film amer. b. CS film amer.-angl. b. film amer. b. film amer. b. film amer. b. VV film DVOBOJ PO SVETU USODNI PLEN EROTISSIMO SMRTONOSNA STEZA LJUBEZENSKO K.KAČKANJE BODALO CAN - CAN SKRIVNOST PLANETA OPIC amer. film HEROJI FORT APACA 29. II. v MORAVČAH 1. III. V IHANU 3. III. V BLAGOVICI 4. III. V KRASNJI 3. III. v PREVOJAH POTUJOČI KINO. amer. b. film HONDO IN APACI 22. II. v MORAVČAH 23. II. V IHANU 25. II. V BLAGOVICI 26. II. v KRASNJI 27. II. v PREVOJAH