Poštnina plačfrna v gotovini.
Izhaja vsak petek.
LetoVlIT. št. 11.
Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17
Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din
V	zamejstvo celoletna naročnina 00 din
Ljubljana, 1?. marca 1939
Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta 17
Poštnočekovni račun:
Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu
Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani
Pripombe
k slovenskemu političnemu programu
1. Jasnosti nam je treba v načelnih vprašanjih.
Marsikomu se »prerekan je«, ali smo en narod ali trije, zdi odveč, važnejše se mu zdi vprašanje, po kateri poti izvedemo dejansko enakopravnost Slovencev in Hrvatov is Srbi v tej državi. Morda bo to »prerekanje« polagoma res postalo nepotrebno, ker vidimo, kako postaja integralno jugo-slovenstvo pravi zgodovinski anahronizem in se ruši zaradi svoje neživi jen j skosti in svojega notranjega protislovja samo v sebi. Vendar ob stališču do njega spoznaš, koliko kdo misli resno in
Eošteno z narodnim sporazumom pri nas in z ena-opravnostjo vseh treh državnih narodov. Unitaristično jugoslovenstvo postaja danes vedno očitneje samo še ideološko sredstvo za vzdrževanje in opravičevanje Vladnih sestavov, ki so po svoji zamisli centralistični. Centralizem stoji in pade z unitaristično in hegemonistično idejo velikosrb-stva, ki je v stvari identična z jugoslovenskim integralizmom. Zato se bo vsak centralistični program in sestav krčevito oklepal jugoslovenske unitaristične misli. Kdor ni očitno prelomil z njim, mu ne moremo zaupati, da resno misli na ureditev države po volji 'ljudstva in narodov. Gotovo je nekaj tragike v ‘položaju, v katerem se nahaja marsikateri slovenski naprednjak, ki je jugoslovenstvo naravnost istil z državno mislijo in danes vidi, kako se ob trdili življenjskih dejstvih ruši ideološka stavba njegovega nacionalizma. A trdovratno vztrajanje v zmoti nikomur ne koristi. Polagoma prihaja spoznanje tudi v te vrste, in zato smerno upati, da se nazadnje le najde neka osnova, na kateri se bodo našli vsi narodno in demokratično čuteči Slovenci. Zgodovinsko nalogo bo izpolnila in na vse strani razčistila položai tist-i politična skupina, ki se bo postavila f vso jas
nostjo na stališče, da smo Slovenci narod v polnem pomenu besede in da je naša dolžnost, da si izbojujemo vse pogoje in vsa poroštva za svoboden razvoj, skupina, ki bo s tega vidika urejevala svoj odnos do države in prelomila na vsej črti s kompromisarsko taktiko, ki ostaja povsod na pol poti. Vsaka nejasna, vijugasta ipollitika dela v roke sa™(^ tistim, ki iz prozornih namenov zavlačujejo odločno in dokončno rešitev naših notranje političnih vprašanj, čas bi že bil, da nehamo z igračkanjem in preobračanjem političnih pojmov, tudi
Eojma narod. Ali naj mi Hrvatom dokazujemo, v aJ so, ali je slovensko ljudstvo kdaj koga vprašalo, če ima nas Slovence za narod, ali nas nima, ali nemara srbsko l judstvo potrebuje v tem oziru pouka? Kdor je demokrat, torej ljudsko voljo sipoštuje, kdor priznava obstoj hrvaškega vprašanja in potrebo ipo sporazumu med Srbi, Hrvati in Slovenci, kdor priznava pravico Slovencev in Hrvatov do enakopravnosti v državi, ta se je dejansko že odločil, naj torej še ima pogum, izvajati zadnje zaključke iz svoje odločitve. Unitaristična ideja je zadnja bilka, za katero se love centralisti, ona jim bo služila kot moralno opravičilo za zadnji odpor, za zadnjo igro z usodo države.
Krčevito vztrajanje pri unitaristični misli je sumljivo znamenje, da se neki skupini hoče diktatorske oblasti. Taka skupina se v današnjem položaju že sama po sebi izključuje iz slovenske narodno politične skupnosti. Le peščica meščanskih ljudi in nekaj mladine se danes očitno ogreva za nasilne načine pri reševanju naših velikih notranje političnih vprašanj. — Le ena pot je za ozdravljenje razmer v državi in za okrepitev državne misli: to je ureditev države po volji ljudstva v medsebojnem sporazumu narodov.
Nedoslednosti
»Obzor« od zadnje sobote prinaša daljši sestavek o slovenski politiki. Ta sestavek je tako čud-n .me!sanica dejstev, domnev in posploševanj, da ■«C *i ?e Je ° naših političnih prizadevanjih sa-o deloma pravilne slike, ampak da je vsa slika dejansko spačena.
1 olitika nekaterih slovenskih ljudi, zlasti jugo-sl°venov iz Slovenije, je res včasih kazala čudne oblike. Posebno tisto trajno iskanje zavezništva pri srbskih strankah zoper drugo ali druge domače; jepostavi o vso slovensko politiko po pravici v dokaj čudno luc. Zat0] so tako politiko vsi pravi Slovenci zmeraj m dosledno odklanjali. Imeli so jo tudi le bollj za izraz nerodne politične taktike kakor za poskus stvarne slovenske politike. Toda izvajati iz tega, da hočejo Slovenci ostati pri sedanjem političnem ustroju države, to je pri centralizmu, pri čemer bi bili še nekaki preužitkarji ob srbsko-hrvaškem sporu, je pa že hud nesmisel. Le kalko naj bi bil kateri koli pošten Slovenec za sestav, ki jemlje njegovi domovini % milijard na leto! Sicer bo pa »Obzor« sam lahko ugotovil, ka-*° je s tem preužitkom Slovencev ob srbsko-•irvaškem sporu, čc bo še enkrat prebral in primerjal številke in dejstva, ki jili je sedaj po Stojanovičevem padcu sam priobčil. Videl bo iz nrav »i 80 Sl°venci odrezali v celoti mnogo, pa še ..k<> HrirS-r1nogo shibše od Hrvatov, pa če so se še nstonnik Rfl>,skimi strankami in čc so se njihni nist v h T?J°liko Ponujali po belgrajskih mi-
6 o Jek «p'revE°d!rsii’ ^ h° ŽC kcdaj
imeti nobene kor s iod.TT /“"»V0 “ n ampak da je tudi dejanskP'^ samo velikansko, koma no^T?	P&
če nam >Obzor« S2tw?E*Ijlvo	-i-
va, Kaj smo vse dobili v
Jugoslaviji, kakor vseučilišče in akademijo, tedaj moramo na to samo reči, da smo prvič eno kot drugo že svoje dni v Ljubljani imeli, da nam je oboje vzel nemško-avstrijski centralizem, in da smo si, ko smo tuje gospodstvo odvrgli, vse te reči spet sami ustanovili. Pripomniti moramo tudi, da se niti vseučilišče niti akademija ne moreta razvijati, kakor bi se lahko, da nima celo niti prvo še danes svojega poslopja, in da se nahajajo zaradi tega na 'primer kemični laboratoriji v vlažnih, nezdravih kleteh neke stare srednje šole, — to pa vse zato, ker ne smemo zaradi jugoslovenskega centralizma razpolagati s svojim denarjem za svoje potrebe sami. In ta pridobitev se utegne tudi »Ob-zoru« zazdeti še manjša, če primerja zneske, ki jih je ne samo belgrajsko, ampak tudi zagrebško vseučilišče prejelo v zadnjih dvajsetih letih, z zneski, ki jih jč prejelo ljubljansko. Sicer pa, da obrnemo stvar: tudi zagrebško vseučilišče je dobilo na primer medicinsko fakulteto šele ob koncu vojne in po vojni, pa je ne bodo šteli zaradi tega kot nekakšno posebno pridobitev, zaradi katere bi bilo treba trobiti jugoslovenarstvu slavo. Vsaj mi mislimo tako, tem bolj, ker so* si jo Hrvatje postavili iz svojega denarja.
Skratka, naj bi že »Obzor« kedaj prenehal z jugoslovanskim nacionalnim naukom, kakor da bi morali biti za vse, kar imamo, hvaležni jugoslo-venskemu nacionalstvu in njegovemu centralizmu, ki nam ne le ni nič da jal, ampak samo- jemal.
Pa tudi sploh naj bi se Že kedaj prenehalo tisto primerjanje z razmerami v Avstriji, a najmanj je treba, da bi prihajal z njimi za jugoslovenskimi še hrvaški list. Mi ravno z razmerami v Avstriji nismo bili zadovoljni in zato smo bili zoper to državo. Za enakopravnost pa nam ni treba in tudi
ne bomo nikomur hvaležni, kajti pravica nam gre zaradi pravice, in kdor nam jo odreka, je naš sovražnik. Saj gre tudi Srbom v tej državi bolje, kakor jim je šlo pod Turško, pa še nismo nikjer brali, da bi bili zato na primer Hrvatom ali Rusom posebno hvaležni, čeprav so jim zlasti drugi odločilno pomagali pri osvoboditvi.
Naravnost neslano pa je, če prihaja »Obzoru spet s Pokojninskim zavodom, češ da se ta pripravlja, da spet sprejema v svoje blagajne za pet let denar hrvaških zasebnih nameščencev iz Dalmacije in če še vprašuje: »Kaj bi rekla Ljubljana, če bi zahtevali Hrvatje, da se na primer Štajerci in Prekmurci zavarujejo v Zagrebu?«
Že nekoč je »Obzor« načel to vprašanje in že takrat smo mu stvar pojasnili, razločno in načelno: Nam ni za to, da bi imeli hrvaške nameščence zavarovane v Ljubljani, prav tako pa tudi me maramo, da bi bili naši delavci zavarovani v Zagrebu. Naj se torej izvede ločitev čim prej in čim bolj do kraja, samo da — na obeh straneh. Toda »Obzor« se sicer vznemirja, ker je Dalmacija podvržena pokojninskemu zavarovanju v Ljubljani, ne zine pa besede, da je vsa Slovenija podrejena glede^ delavskega zavarovanja Zagrebu. In pri tem smo že takrat opozorili in opozarjamo danes spet na velikansko razliko, ki je med zavarovanjem Dalmacije v Ljubljani in Slovenije v Zagrebu. Kajti medtem ko ljubljanski Pokojninski zavod strogo in dosledno gleda na to, da se porabi denar dalmatinskih zavarovancev v Dalmaciji, gleda Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu pred vsem na to, da zida in porabi čim več slovenskega denarja za razne bolj ali manj potrebne stavbe na Hrvaškem. A razen tega morajo slovenski delavci podpirati še razne pasivne urade na jugu.
v .tako je odgovor na »Obzorovo« vprašanie
?udu-V1u prfPr(>st= Mi bi rekli, da bi ne bilo prav ce bi Hrvatje zahtevali, da se Štajerci in Prek’ murci zavarujejo v Zagrebu, a rekli bi tudi da ni prav, ce so danes slovenski delavci ne samo iz Prekmurja in štajerske, ampak iz vse Slovenije zavarovani v Zagrebu. In še to bi dostavili, im j »Obzor« predvsem graja, da dela zagrebški Osrednji urad tako centralistično z našim denarjem preden se bo spet zaletaval v Pokojninski zS’ ki tako ne dela. Sicer naj pa »Obzor« pobija raie centralizem v načelu np m An k;	,	J	raJe
tam, kjer je HrvatomJrl,t. f“ krepi Ko bo kedaj centralizem ! „SS
jn dokončno odpravljen, tedaj tako ne bo več
1T> ?Jnins^1 zavod v Ljubljani posloval za Dal
macijo, a seveda prav tako ne zagrebški Osrednii
urad za Slovenijo, in »Obzor« vf, da bo to samo nam v korist.	samo
n,,^hT ve!la ,ist° z? najvišje sodišče, ki se nahaja za Slovenijo in Dalmacijo v Zagrebu torei
mestu, četudi ima % slovenskih zadev Ce je kak Slovenec govoril o tem, da naj bi bilo tud! naj višje sodišče za Dalmacijo v Ljubi iani je pri tem gotovo izhajal iz dejstva, da je bilo pravosodje Slovenije in Dalmacije zaradi enako st! pravnega sestava združeno. Dokler pa je zdru zeno naj se pac ravna manjšina po večini ne na narobe, kakor je to danes. A seveda nima noben
ni,ireC ,UC -Per	Se	za	Dalmatince osnuje
posebno najvisje sodišče.	J
Popolnoma se pa ujemamo z »Obzorom«, da posten in resničen sporazum med Hrvati in Srbi ne more biti Slovencem v škodo. Kajti tak sporazum more sloneti samo na enakopravnosti ob S tere pomanjkanju prav mi Slovenci največ trn?
ŠZo ta ?aLlpri„eJatesek°pt^r'V[I"
kak slovenski politik d^at ", da f.l1 nesporazum, ali na gre za človeka ki iz različnih sebičnih nagibov vodi protislovensko £
Sirite naš list „Slovenijo"!
Opazovalec
Gospodarstvo monopolne in železniške uprave
V	naslednjem hočemo podati nekaj dejstev in številk iz gospodarstva naših monopolov in železnic. Posnete so deloma iz »Hrvatskega dnevnika« in »Obzora«, večinoma pa so naiSim bralcem že tako znane iz naših prejšnjih sestavkov.'
*
Posebno poglavje v našem centralizmu tvori monopolna uprava. Za organizacijo te uprave je še zmeraj odločilna naredba o samostojni monopolni upravi kraljevine Srbije iz leta 1895. Po uradnih podatkih je imela država! od leta 1924. do leta 1937. čistega dohodka od: monopolov 21 milijard 607,000.000 dinarjev. Leta 1936. je imela država od monopolov dohodkov: iz Slovenije 174 milijonov dinarjev, iz Hrvaške 357,800.000, iz Dalmacije 57,500.000, iz Bosne 194,500.000, iz Vojvo-die 138,500.000, iz Srbije 300,000.000, iz Južne Srbije in Saindžaka 183,000.000, iz Črne gore 17 milijonov. Vseh uradnikov monopolske uprave je 943. Od načelnikov so 4 Srbi, I Hrvat, noben Slovenec. Od načelnikov odsekov jih je 15 Srbov, 2 Hrvata, 1 Slovenec, 2 Rusa, 2 mohamedanca. Od načelnikov tobačnih postaj je 29 Srbov, 4 Hrvatje, noben Slovenec. Upravnik monopolov pa je bil sploh zmeraj Srbijanec.
Ravno narobe, kakor so prihajali monopolni upravi dohodki, je ta delila investici jske kredite. Od leta 1919 do 1937. je na primer investirala v vsej državi 234 milijonov dinarjev. Od teh jih je prišlo na Slovenijo 2,100.000, na Srbijo 151 milijonov 300.000 in še na samo Črno goro 48,100.000. Stojadinovičeva vlada je imela tudi, pripravljeni načrt, po katerem bi se moralo investirati v stavbe do leta 1940. še nadaljnjih 130,900.000 dinarjev.
Slovenske železnice so preobremenjene, imajo premalo osebja, ki je zaradi tega tudi preobremenjeno. Dajejo pa državi vsega skupaj eno četrtino dohodka (24.3 %). Treba bi bilo obnoviti stare, narediti nove proge, nastaviti več osebja. Dobršen del naših brezposelnih (9200) bi prišel takoj do kruha, če bi se spopolnilo osebje v tistem razmerju glede na dohodek, kakor ga ima belgraj-sko ravnateljstvo. A še več, če bi se delale nove proge, ki bi bile povrh še pri nas donosne.
Od leta 1920. do 1935. je bilo narejenih v vsej državi novih železniških prog za 3.377.000.000 dinarjev. Od tega zneska je odpadlo na Srbijo 2 milijardi 852,000.000 din, na Hrvaško in Dalmacijo 229 milijonov, na Bosno 142 milijonov, na Vojvodino 85 milijonov, a na Slovenijo samo 69 milijonov dinarjev. Pri tem pa. še ni upoštevan znesek 250 milijonov za dvojni tir iz Belgrada v Novsko in iz Belgrada v Veliko Piano. Slovenija, ki daje nad 24 odstotkov dohodka, je dobila torej samo za 1.9% novili prog.
Kljub temu pa so delale prejšnje vladavine dalje po istih načinih in ne glede na gospodarsko in finančno smotrnost. V delu se nahaja sedaj železniških prog za vsega 997 milijonov dinarjev, od tega v Srbiji za 220', na Hrvaškem za 102, v Bosni za 537, v Črni gori za 90, a v Sloveniji za 48 milijonov. Šo neugodnejši za Slovenijo so pa načrti za nadaljnje železniške proge, za katere
je predvidenih 3.045,000.000 dinarjev. Od tega pride na Srbi jo 1.725,000.000, na Bosno 1.045,000.000, na Hrvaško in Dalmacijo 250 milijonov, a na Slovenijo 120 milijonov dinarjev.
Odveč je še pripominjati, da je osebje razvrščeno po istem ključu. Pri železniški generalni direkciji je generalni direktor Srb, od dveh pomočnikov je eden Srb, drugi posrbljen Slovenec, od 8 načelnikov jih je 7 Srbov in 1 Jud. Oddelek za nove železnice ima istega generalnega direktorja, načelnik in 7 šefov oddelkov so sami Srbi, od kakih 850 nameščencev pa jih je 600 Srbov, 80 Rusov, 40 Slovencev, 100 muslimanov, 30 Nemcev, Madžarov in Čehov i,n 5 Hrvatov.
Osnutki za slike iz zgodovine Slovencev
Banska uprava v Ljubljani namerava okrasiti dvorano v ljubljanski banski palači s slikami iz slovenske zgodovine. Osnutki za te slike so sedaj razstavljeni v ljubljanskem umetnostnem paviljonu. Ker gre za večje umetnostno naročilo iz javnega denarja, je treba, da zapišemo nekaj besed. Konkurence za te slike so se smeli udeležiti le udje »Društva slovenskih likovnih (prav: oblikujočih) umetnikov«, tako da je bilo precejšnjemu številu naših resničnih umetnikov že vnaprej onemogočeno, da bi se potegovali za to naročilo. Gre za prave historične slike, ki naj bi dekorativno vplivale v prostoru, za katerega so namenjene. Misel, da bi bilo v banski palači nekaj slik iz slovenske zgodovine, sama na sebi ni napačna, treba pa bi bilo. da bi slike tudi namenu v resnici odgovarjale. Razstavljenih je deset osnutkov, od katerih je sedem odkupljenih, tri je pa ne. Pred vsem je treba ugotoviti, da noben izmed razstavljenih osnutkov ‘nima bistvenih lastnosti historičnega slikarstva, ne v smislu historičnega slikarstva iz renesance, ko je ta veja slikarstva začela rasti, ne iz poznejših dob. ko je postalo historično slikarstvo teatralno (David) in ne iz polpretekle dobe pred impresionizmom, ko se je historično slikarstvo prizadevalo za zgodovinsko resničnost in živahno kompozicijo. Če ne drugega, mora slikarija, ki hoče podati prizore iz zgodovine, vplivati s predmetom, ki ga predstavj ja, mora podajati zgodbo oprijemljivo in se ne sme ukvarjati le z barvnimi in svetlobnimi vprašanji brez ozira na -predmet. Historično slikarstvo ni čisto slikarska zadeva, ampak ga mora voditi tudi pripovedna moč. Zato je z impresionizmom historično slikarstvo tako rekoč prenehalo in z impresionističnimi, ekspresionističnimi ali pa s sredstvi »nove stvarnosti« je nemogoče ustvariti dobro »historično« sliko, iiistorične slike morajo razodevati slovesno razpoloženje in imeti dramatičen zalet v sestavi. Teh sestavin pa nima tudi ne osnutek slikarja A. G. Kosa, ki ga. je razsodišče nagradilo s prvim odkupom in bo menda tudi izvršen, čeprav je ta osnutek, gledan iz čisto slikarskih vidikov, med najboljšimi, kar jih je razstavljenih. »Vstoličenje koroških vojvod« nima niti vseli po izročilu podanih predmetov, iz njega ne diha slovesnost in mogočnost morda edinega slovenskega državniškega obreda v preteklih časih. Ni zadosti če so naslikane obleke zgodovinsko resnične in postave pravilno risane. Slike iz slovenske zgodovine bi morale podreti napačno mnenje, da je
Nogavice, rokavice, vsakovrstno damsko in moško perilo, žepni robci, brisače, ščetke, krojaške in šiviljske potrebščine kupite
najugodneje pri
Peteline,
ob vodi, blizu Prešernovega spomenika
slovenska zgodovina le hlapčevstvo in bi za to morale zajeti gledalca z dramatično močjo po sestavi, gesti in koloritu. Sploh pa slikanje s ploskvami zapostavlja predmetno«!, ker zajemajo gledalca le barve. Dandanes je v resnici tako ozračje, ki ni naklonjeno bistvu historičnega slikarstva. Vendar je po našem mnenju treba, da bi slike iz slovenske zgodovine v banski palači vplivale tudi na preproste ljudi mogočno in slovesno in da bi jim vzbujale prepričanje, da so tudi v zgodovini Slovencev bili veliki in mogočni dogodki. A. B.
Centralistična dobrodelnost
Ko smo lanskega leta zvedeli, da pripravljajo v Belgradu nekakšno organizacijo za podporo slepih deklet, smo takoj, ne da. bi bili vedeli za podrobnosti, zgolj instinktivno svarili pred njo. Kajti kar zdeti se nam ni moglo, da bi dejavnost te organizacije, tudi v najboljšem primeru, p°" menila kaj drugega, kakor nabiranje denarja pr' naših dobrosrčnih, a tudi često le preveč lahkovernih ljudeh, za. namene in potrebe na jugU. Kratko in malo, kakor vsaka belgrajska zadeva* tako bi tudi ta, centralistično usmerjena in upravljana, samo odvajala slovenski; denar v Belgrad.
Ko da bi že drugih centralističnih dajatev ne bilo več, kakor jih moremo prenesti!
Kako pravilna je bila naša nezaupljivost, dokazuje »Jutro« otl 14. t. m. Le da moramo reči, da je bila spričo jugoslovenske resničnosti naša črno-glednost sam in cisti optimizem.
Za pobeljenimi kulisami jugoslovenskega člo--vekoljublja se je namreč po tem poročilu igrala tale ogabna igra. Neke »ugledne« belgrajske dame so se hotele iti človekoljubje, pa so ustanovile društvo za varstvo slepih deklet. Za praktično organizacijo društva, ali pravilneje, za pridobivanje denarja so si najele nekega pustolovca Nikolaja Vinogradova, ruskega begunca. Ta je takoj razumel položaj in njegovo donosno koristnost. Naredil je načrt: za režijo 50%, njemu za trud 25%, odboru pa spet 25%. In dobrodelne dame so ta načrt seveda takoj odobrile.
Že ta način razdelitve denarja, nabranega v-dober namen, je posebnost, ki je človek ne najde zlepa kje na svetu. Pri nas v Sloveniji je na primer navada, da delajo organizatorji in ustanovitelji človekoljubnih ustanov zastonj, to se pravi, le prevečkrat imajo poleg dela še stroške, ki gredo
Dr. Jos. Regali:
Ob dvajsetletnici slovenske „Narodne galerije"
(Nadaljevanje.)
Sploh naj bi pazili pri nas tudi ljudje, ki prirejajo umetnostne razstave, ki se v zadnjih letih množe 'kot gobe po dežju, da bi stopile pred javnost le zrele umetnine, ne pa nezreli sadovi, ki ljudstvo odbijajo, namesto da bi ga pridobivali.
#'
Ker snujejo sedaj slovensko »Narodno galerijo« in hočejo postaviti slovenski »Umetnostni dom« — če bo res imel tudi pravo zunanjo obliko, je v skrbeh mnogo ljudi, ki jim slovenska kultura ni ne pridobitni vir, ne osebna domišljavost in napuh — se bodo odprla za slovensko »Narodno galerijo« nova osnovna vprašaja. Ker bo precej že sedaj v galerijski zbirki obešenih stvari moralo biti prenesenih v «Moderno galeri jo«, bo treba zbirko »Narodne galerije« vnovič od tal preurediti. Če bodo prišle v »Moderno galerijo« vse stvari od bratov Šubicev ali pa od Janeza Wolfa naprej, bo v Narodni galeriji postalo sedem dvoran praznih. Te bo treba napolniti z umetninami iz starejših časov. Prirediti bo mogoče oddelke za gotiko, re-nesanco in 16. stoletje in pa izpopolniti barok. Mo-
Šoče bi potem naredili »dvorano slovenskih ma-on«, »Kavčičev kabinet« in »dvorano krajinarjev iz srede 19. stoletja«, s čimer bi »Narodna galerija« mnogo pridobila na kakovosti. Vsekakor pa bodo potrebne spet prezidave v »Narodnem domu«
in bo treba tudi srednji veliki dvorani dati drugačno arhitektonsko obliko! Treba l>o pa, da pravi ljudje, ki imajo resnično razumevanje, voljo in pa tudi sposobnost za delo, stvar vzamejo v roke! Mogoče bi obenem, čeprav bi potem, če bi »Moderna galerija,« prevzela stvari iz sedanje zbirke »Narodne galerije«, ne manjkalo prostora, vendarle kazalo takoj napraviti prizidek na severni strani »Narodnega doma«, tako da bi pridobili vsaj še tri razstavne prostore. Za vse to je pa trcfba premišljenega načrta in se ne sme delati tja v en dan in vse prepuščati slučaju!
Moj binkoštni načrt iz leta 1930. bi seveda pri novi ureditvi slovenske »Narodne galerije« glede razdelitve prostora ne štel, ker bi odpadlo pet oddelkov, in sicer dvorana Wolfa, Šubicev in njih kroga, dvorana Petkovška, Ažbeta in drugih, obe dvorani slovenskega impresionizma in pa dvorana najmodernejšega slikarstva. Bolj pametno bi pa bilo, če bi začela »Moderna galerija« šele z impresionizmom in bi odpadli v »Narodni galeriji« samo trije oddelki iz mojega birikoštnega načrta iz leta 1930., in sicer obe dvorani za impresionizem in pa dvorana za najmodernejše slikarstvo. Pač pa se mi zdi, da bi morali oddelki sami, knkor sem jih naštel v svojem načrtu, ostati, vanje bi moralo priti gradivo, ki sem ga namenil za posamezne oddelke ter bi bilo treba to gradivo še dopolniti. Na hodnikih vrh glavnega stopnišča bi postavili slovensko kiparstvo iz preteklih časov, antično skulpturo bi pa morali spraviti kam drugam. V prvi dvorani proti Tomanovi ulici, ki sem jo v svojem načrtu namenil za renesanco, bi bila gotika, nato renesanca, v južni ogel ni dvorani ob Tomanovi ulici pa stvari iz 16. stoletja, nato pa
takoj »dvorana slovenskih madoTi«. Baročni oddelki bi potem bili še ob Bleiweisovi cesti ter bi bili skupaj z »dvorano madon«, namesto treh štirji, v veliki srednji dvorani bi pa bile v prvem delu Wolfove stvari, stvari bratov Šubicev in n jihovega kroga, v drugem delu pa še Petkovškove, Ažbe-tove, Franketove in Kolbiličine slike. »Kavčičev kabinet« o1!) Bleiweisovi cesti bi imel lahko dve okni, dvorana krajinarjev iz srede 19. stoletja, prav tako pa bi tudi biedermajerska dvorana (Langus, Tominec, Stroj itd.) imela večji obseg kot sem si ga predstavljal leta 1930. Oddelek za »umetnostno posest« bi ostal tam-, 'kamor sem ga postavil v načrtu iz leta 1930. ter bi bil lahko v dveh dvoranah ali pa bi napravili iz dveh dvoran eno veliko. Za sedanjo veliko srednjo dvorano, ki bi jo bilo treba predelati in napraviti v nji vmesni stekleni strop, bi bilo za oba oddelka, to je za skupino Janeza Wolfa in bratov Šubicev in pa za skupino Petkovška, Ažbeta, Franketa in Kobilčeve, pridobiti nekaj več stvari, kot sem jih namenil za ta dva oddelka v svojem načrtu iz leta 1930. (26 + 20 slik) ali pa bi morali obesiti vanja stvari večje oblike, da ne bi bila preprazna. Južni del velike srednje dvorane, ki bi bil s steno ločen od oboh novih po prezidavi nastalih dvoran, bi pa naj bil namenjen za slovensko grafiko. Vhod bi imel iz hodnika oib glavnem stopnišču in skozi tisti prostor, ki sem ga namenil v načrtu iz leta 1930. za kiparstvo iu cizelerstvo. Seveda bi bilo treba skrbeti za to, da bi bil ta prostor zadosti razsvetljen, ker seveda grafika potrebuje veliko močnejšo lujc kot pa kiparstvo. Vitrine s cizelerskimi in kolaj-narsldmi deli bi pa bile postavljene med stebre v vhodu iz hodnika nad glavnim stopniščem.
Štev. 1 I.
SLOVENIJA
Stran 3
v njihovo breme. Tu gre pa % dohodkov že vnaprej v žepe tistih, ki so »dobrodelnost« zasnovali. In niti za zadnjo četrtino ni gotovo, če bo imela ustanova kaj od nje, kajkor se bo v tem primeru še videlo. Z drugimi besedami se to pravi, da se mora pri vsaki podobni centralni dobrodelnosti že kar v naprej računati s tem, da1 kakih devet desetin nabranega denarja ne p/ide v korist tistim., za katere je bil darovan. Darovalci so, čestokrat sami v slabih razmerah, s svojimi prispevki podpirali samo nepoštene ljudi.
Dobrodelno društvo je torej začelo delovati. Izdajalo je znamke, ki so jih razpečavali celo poštni uradi. Ljudje so jih kupovali, in nabiral se je denar. Vinogradov pa je popival in zapravljal denar na debelo po belgraijskih zabaviščih. In ko se je zazdelo policiji, da ne bo nekaj prav, so dobrodelne dame Vinogradova branile. Seveda! Saj je imela sama gospa podpredsednica društva z Vinogradovim svojo posebno majhno pogodbo: ujej gre 12% od kosmatega dohodka prodanih znamk, kar je zneslo do sedaj že nad 125.000 dinarjev. Očitno ji je torej ta njena dobrodelnost kaj dobro dela. Vinogradov sam pa je seveda tudi primerno »zaslužil«: ugotovljeno je. da je v enem letu samo v Belgradu dvignil precej nad milijon dinarjev!
Dobro bi bilo pri vsem tem še ugotoviti, koliko je bilo v Sloveniji v ta. namen nabranega denarja — najbrž vsaj kakih 18%, kakor pri vseh centralnih zadevah. In kdo je nasedel pri nas temu bel-grajskemu »društvu dam« in mu pomagal obirati našega malega človeka. Pa da bomo v prihodnje bolj previdni.	*•
Srbski odgovor
Prejšnji teden je bilo v skupščini nekaj govorjenja, da bi tudi Slovenci kaj dobili od državnega denarja. Namreč od tistega denarja, ki ga mi sami plačujemo in ki ga plačujemo v namen, da država tudi v Sloveniji skrbi za stvari in naprave, ki jih je p revzela v svojo oskrbo in upravo. Mislimo, da je odveč še posebej razlagati in dopovedovati, da gre pri vseh dajatvah države za Slovenijo samo za naš lastni denar, ali še pravilneje, za del našega denarja. Kajti v vseh dvajsetih letih se doslej še ni zgodilo, da bi bila kedaj Slovenija, prejela nazaj ves denar, 'ki ga odraču-n j uje na davkih in drugih javnih dajatvah.
borej, kakor rečeno, govorilo se je o tem, da bi tudi Slovenija dobila vsaj del tistega, kar ji gre. J o pa. je bilo že dovolj, da se je srbski poslanec Tripko Žugič hudo razburil. Kajti srbski poslanec Žugič je seveda prepričan, da pripada ves državni denar samo srbskim pokrajinam. Če zahtevajo Slovenci svoj delež, so pač grdi sebič-nezi, ki gleda jo po Žugičcvih besedah samo na svoi zep.	1
A spet moramo kedaj poudariti, da slovenski poslanci v skupščini še daleč niso niti zahtevali a kaj sele dosegli, dahi se nam dalo vse, kar nam gr.(j:. vsem, kar so dosegli, bodo še zmeraj težki milijoni slovenskega denarja oplajali južne pokrajine. J n pri tem moramo spet in spet opozarjati, da se nikakor m gotovo, da bodo za Slove-W fe doajeni krediti tudi dejansko izplačani.
bili moralTkV Wja.n*ki bolnišnici, kateri bi viljoni v L”/ l5r,7;1(bini že pred'leti nekateri pa-pa vendar	bil tadi kredit že dovoljen,
držav? n i I « lzP!aca'»- 1» Se povrh ji je dolžna
A t , i • , l1 J°n w osk rbova l n i h stroškov. aJ bil šele dejal g. srbski poslanec Žo-
gic, če bi bili Slovenci zahtevali in če bi jim bil kdo obljubil popolno enakopravnost, to se pravi, če bi bili predlagali sklep, da; se poslej porabi ves slovenski denar v Sloveniji, kakor se porablja ves srbski denar v Srbiji. Gotovo bi spričo- tolikšne sebičnosti ne bili več Žugičeve nesebične bratovske ljubezni vredni, odpovedal bi nam jo, ta idealist.
Okrog hrvaškega vprašanja
Vsakoletna preračunska razprava v skupščini se vodi v znamenju unitarističnega (centralističnega) in federativnega (avtonomnega) vprašanja. In to celo tako ostro, da je sam preračun večkrat potisnjen v ozadje. Posebno zanimive so skupščinske* obravnave po vsakih volitvah, po katerih se vedno izvršijo tudi značilne izpremembe. Ker je obstoj hrvaškega vprašanja letos priznala tudi nova vlada v svo ji deklaraciji, in si postavila njegovo rešitev celo kot prvi pogoj, še dosedaj ni prišlo v skupščini do ostrejših debat. In kar se ravno tega vprašanja tiče, je bilo tako in tako dovolj že povedano od obeli strani. Edino precej burno je bilo v skupščini dne 4. III., ko je govoril narodni poslanec Pavle Jovovič, člen kmečke stranke (UO), čemur pa se niiti ne smemo čuditi, kajti njegov govor je posebno na nekaterih mestih
znaei len.
Jalov poskus
V	116. številki »Nove riječi« (glasilo bivše SDS) je napisal znani politični prvak b. SDS za prečan-ske kraje g. Sava Kosanovic obširen članek, v katerem je korenito obračunal z navidezno anonimnimi političnimi ustanovitelji novega združenja »Krajina«, katerega cilj naj bi bil kulturni in gospodarski dvig prečanskih Srbov. Namera združenja je namreč ta, da sev njem zberejo Srbi iz Hrvaške in Bosne (25 okrajev). Značilno je pred vsem, da so bila pravila združenja predložena in odobrena v enem samem tednu.
Poleg pravil so ustanovitelji izdali še propagandno knjižico: »Krajina, Srbi v naših severno-zahodnih krajih«, v kateri je nekaj značilnih navedb, kakor: »Srbi so ravno v teh krajih najbolj zaostali. Prepuščeni so popolnoma sami sebi, a zraven tega so še zadnja leta izpostavljeni napadom brezvestnih agitatorjev, ki se v svoji nebrzdanosti in vsiljivosti ne vzdržijo niti mvjgrših žalitev, obrekovanj in izzivanja... Omamljeni-od veličastnih uspehov in zmag srbskega orožja, napiti osvobojenja in združenja, so Srbi v svoji preveliki sreči vse pozabili, vse oprostili... Vse to (namreč napade itd.) srbski narod težko čuti. Kaj dela država? Kdaj bo tega konec?... Naše gibanje je sicer zasebno, ki bo- gotovo zadelo na razumevanje in pomoč na vseh pristojnih mestih, ako bo namreč vodeno taktično, resno, požrtvovalno in konstruktivno... Mi smo pripadniki narodne in državne enotnosti ...«
Jasno, da na to in takšno pisanje, ozir. propagando omenjeni politik -n-i mogel molčati. Odgovarja jim (citirani važnejše odstavke): »Anonimni ustanovitel ji se brigajo za .760.000 Srbov iz severno-zahodnih kra jev. Namesto edino pravilne in mogoče rešitve: zbliža nje in skladnost srbsko-lirvaških razmerij na najbolj občutljivem (mešanem) polju — sejejo nov razdor. Pripadniki »narodne enotnosti« zahtevajo zaščito Srbov od napadalnih Hrvatov. Ali samo takšno razumevanje narodne enotnosti je pripeljalo do današnjega
stanja in daje prav tudi najskrajnejšim Hrvatom. iVsen 20 let so ravno ti anonimni izdajatelji in ustanovitelji (vkljub anopimnosti jih prav dobro poznamo), dajali ton takšni edinstveni politiki. Saj posebno zadnjih 10 let te oni govore, le njih slišimo. Od 25 okrajev jih 24 zastopajo že tri razdobja, že tri razdobja sedijo ti členi edinstvene večine v parlamentu, vsaj bi se bili tako lahko pobrigali za gospodarski in kulturni dvig srbske vasi. Vsi ti Grbe, Mikašinoviči, Letice, Novakoviči — kakor se že vsi ti imenujejo — živijo že 20 let od sejanja razdora med Srbi in Hrvati. Postavili so sebe za večne branitelje srbstva, delali so najslabše in brez vesti in so tako vrgli — v očeh Hrvatov — vso odgovornost za slabo stanje ravno na te siromašne srbske kmete, ki živijo med Hrvati. Delali so isto kakor njihovi predniki v času Kuenovega režima in so za drobtinice, ki so jih dobili zase in za svoje, vrgli ( v očeh Hrvatov) odgovornost na vse, kar je srbskega. Zakaj je del srbske vasi moralno padel? Mogoče zato, ker se je hrvaški narodno dvignil? Zakaj so srbske gospodarske ustanove padle in nazadovale? Morda zato, ker so se hrvaške dvignile? Ne! Ampak samo zato, ker so ti ljudje in njim enaki imeli besedo, vpl iv in moč, in so jim srbske vasi — slabši del — nasedale. Da ni bilo tistih, ki so vodili proti vsem tem »edinstvenikom« odločno borbo in čuvali nravnost, bi bil danes med Srbi in Hrvati nepremostljiv jez in bi bila srbska vas nravno in tvarno popolnoma uničena. Okraj Slunj — po večini srbski — ima 62% nepismenih, več kakor jih je zapustila Avstrija. Lansko leto so bile v tem okraju — po zaslugi Srba — narodnega poslanca, zaprte šole v devetih srbskih vaseh. V vojničkem okra ju — tudi po večini srbskem — je narodni poslanec, seveda Srb, ki vedno zahteva, d'a sq poveča število orožnikov — protestiral, da se brez njegove vednosti v neki vasi zida šola. V Plaškem je v preiskavi župan, ki je iz svoje plače postavil leseno šolo. V srbski vasi Vitunju pri Ogulinu stoji že tri leta prazno šolsko poslopje, ki so ga kmetje sami postavili, samo zaradi tega, ker kmetje ne marajo narodnega poslanca Srba. In tako po vrsti.« Potem- vprašuje: »Ali je morda tega kriv hrvaški kmet? Ali se bo to zlo odpravilo v borbi p roti hrvaštvu ali pa — nasprotno — v skupnosti in slogi tistih, katerih korist in usoda je ista?«
Po tako sočnih in stvarnih razlogih napoveduje pisec vsem tem idejnim in narodnim ustanoviteljem združenja polom že v samem začetku, ker — kakor pravi — srbski narod ne sprejme več maskiranih nosilcev sreče i-n blaginje, a ko se bodo odkrili, bo vsak znal pravilno oceniti tiisto, kar oni oznanjujejo...	...ec
Razpust delavskega kulturnega društva „Enakost“ razveljavljen
Dne 18. II. t. 1. je dostavil policijski komisariat na Jesenicah g. Cvetku Kristanu, od oblastva postavljenemu skrbniku razpuščenega delavskega kulturnega društva »Enakost« na Jesenicah, katerega predsednik je tov. delavec Polde Stražišar, razsodbo Državnega sveta v Belgradu z dne 2. novembra 1938, št. 26.938/38,
Društvo »Enakost« se je namreč proti razpustu najprej pritožilo na ministrstvo notranjih zadev v Belgradu. Minister notranjih poslov pa je z razpisom z dne 18. III. 1938, III. št. 6521, odločil, da se odločba bana dravske banovine odobri, pritožba proti razpustu pa kot neumestna zavrne, ker je banova odločba utemeljena v zakonih.
e misli, ki sem jih zapisal o novi in končni _	slovenske »Narodne galerije«, so le
iarSn^JA°I>,c?Initev mojega 'binkoštnega načrta iavJ	mislim,	da	so	dokončna rešitev
ega težkega vprašanja ~	1	J ' ’ 1
‘P.K.1 I KaI io 1««^___V
leta 1930. Ne ________,	________________________
lezke&a vprašanja in ne da bi kdo dru-gi ne si bolje tega vprašanja. Le to trdim, da bo treba
l.	vPrflsnnje rešiti in da ga ne smejo reševati lju-Oje ki za stvar nimajo smisla ne sposobnosti. Zreli ljudje ga naj rešujejo!
5. Prizidek in zbirka kopij.
Idioti pri nas so se včasih znebili trditve, da imajo tisti, ki so za cisto slovenstvo, obzorje vaškega zvonika. Čisto slovenstvo je pa osnova za vsako dejavnost ljudi, ki žive na ozemlju, na katerem so naseljeni Slovenci, pa je še posebno slovenstvo osnovni pogoj za umetnostno dejavnost vseh teli ljudi, če naj imajo njihove umetnostne Ustvaritve'kaj resnične vsebine. Kje naj nekičrepa umetnik, če ne iz svojega okolja, ki ga edino more v resnici poznati in ki mu more edino dati pristnost in globino? Dejavnost v oblikujoči umetno-® * Pri nas je pa dandanašnji dostikrat ponareje-
preSkfi« n° zNema ,iudi- Ni V 1nd)eni .7Tf S
Slabotni 111 ^ročilom naše zemlje m ljudstva. SlovenskaU?Nin’j'* zaPadajo zato v šarlatanstvo.
kar bi moralaab?tfnbi garriir’ j® H 1>ila ,res ,to’
produkcijo.	vplivala tudi na umetnostno
de i lil! no st i ,Uf Im C|li *' Stc'"a slovenstva v umetnostni «„,u„ in ij„dstva —
izraz nase sve-
tovljanska, če naj ima kaj pomena. Mora biti v obliki in vsebini dovršena in mora poskušati doseči evropsko raven! Zato mora poznati vsak naš oblikujoči umetnik ne le slovensko izročilo v oblikujoči umetnosti, ampak tudi evropsko umetnostno izročilo v slikarstvu, kiparstvu in stavbarstvu. Posebno v stavbarstvu, kakor se lahko prepričamo v Ljubljani pa tudi drugod vsak dan! Našim oblikujočim umetnikom manjka čim dalje tem bolj klasične izobrazbe! Včasih so skrbele za njo umetnostne akademije, in čeprav so jih začeli takratni moderni umetniki po Evropi že pred več kot tremi desetletji zasmehovati, so vendarle vkljub okamenelosti ljudi vsaj naučile risati in modelirali in jih navadile oblikovanja in oblike, kar se je umetnikom poznalo tudi takrat, če so nalašč začeli delati »neakademsko« in »čisto svobodno«, tako da njihova dela niso bila brez vsake forme, kakršna so dostikrat današnji dan, ko umetnostne visoke šole zametujejo obliko.
Le samo klasična izobrazba more izboljšati umetnostno višino današnjih dni tudi pri nas! Zaradi tega je treba v Ljubljani napraviti zbirko kopij najboljših in najbolj znanih klasičnih slik iz zahodnoevropske umetnosti zraven slovenske »Narodne galerije«, v katero pa spadajo le samo rfe'a umetnikov slovenskega pokolenja vseh časov. Zbirka kopij klasičnih slik bi vplivala vzgo-jevalno ne le na mlade umetnike, ampak tudi na občinstvo. Občinstvo bi si bistrilo okus, da bi počasi prišlo do samostojne sodbe in bi’ samo odklanjalo domače moistre-skaze. če bo naša javnost imela kdaj res boljši umetnostni okus in bo v javnosti umetniški šarlatan nemogoč, bo naše umetnostno ustvarjanje doseglo višjo kakovost!
Pomen slovenstva in slovenskega duhovnega ustvarjanje je le v visoki kakovosti!
Zbirka kopij bi bila le privesek slovenske »Narodne galerije«. Za zbirko posnetkov bi pa bilo treba napraviti na severni strani ljubljanskega »Narodnega doma« prizidek.
.. ro prizidek naj bi segal do podaljšane Gajeve ubce, ki bi jo potegnili čez vrt »Narodnega doma« do Bleivveisove ceste. Prizidek naj bi bil samo tako visok kot so stranske dvorane. Trakta stranskih dvoran bi podaljšali na zahodni in vzhodni strani za kakšnih 10 m, tako da bi nastali dve novi stranski dvorani, med tema dvema bi potegnili na severni strani velike srednje dvorane še prečni prizidek v tisti višini kot so sedanje stranske dvo-rane, tako da bi nastala še ena dvorana, tako dolga, kot je široka sedanja srednja velika dvorana Vse te tri dvorane bi bile ločene od »Narodne’ galerije«, bile bi med seboj sklenjene in bi imela prva na novo prizidana dvorana ob Tomanovi ulici vhod iz dvorane za »umetnostno posest« ostali dve dvorani za »zbirko kopij« bi pa bili dostopni le iz orve »dvorane kopij«. Ves ta prizidek lu imel ploskev kakšnih 250 m5 in bilo bi v niem
• l00”120 metrov dolžine za obešanje slik Vzhodni m zahodni de prizidka bi imela'zaradi' skladnosti lahko okna kot sedanje stranske dvorane, severni del prizidka bi pa imel za razsvetljavo le polkrožna okna po/ stropom. Severni srednji del prizidka bi naj bil postavljen na ste-
d a b' lllla ?rit iČUa dvorana razsvetljena
Jil 3n-a<!* ^ 1,1 imela tudi izhod kakor
f?nZn S aj-.StrC>skov za Prizidek bi bilo kakšnih
^50.000 dinarjev.
(Dalje prihodnjič.)
Najboljše šivalne stroje
ADLER
za dom in obrt ter posamezne dele ter kolesa kupite pri
PITELINC
LJUBLJANA
za vodo, blizu PreSernov. spomenika
Večletno jamstvo I — Pouk v umetnem vezenju brezplačen
iNato je vložilo društvo proti ministru notranjih zadev tožbo pri Državnem svetu, ki je tožbi ugodil z 'Zgoraj navedeno raizsodbo in razsodil, da se prej omenjeni razpis ministra notranjih zadev kot nezakonit uniči.
Tožba društva »Enakosti« je uveljavila dvoje napak:
1. da ban za razpust ni bil pristojen, ker je društvo »Enakost« ustanovljeno s pravili, ki jih je odobrilo ministrstvo za telesno vzgojo; ta tožlbeni razlog je Državni svet zavrnil, češ da je nadzorstvo bana širše kot ono ministrstva;
2. da očitanega prekoračenja delovnega področja sploh ni in da tudi ni dokazano nobeno ravnanje društva zoper državni red. Ta razlog tožbe je Državni svet v celoti usvojil in pravi v razlogih takole:
Državni svet zavrnil, češ da je nadorstvo bana širše napada nezakonitost razpisa, torej po meritorni strani, in sicer izaradi tega, ker ni ugotovljeno nobeno prekoračenje delovnega področja niti ravnanje proti državnemu redu, da bi bili utemeljeni v § 11. zakona o društvih, shodih in posvetih našteti pogoji za razpust. Po odredbi § 2. in § 3. društvenih pravil je namen društva, da pospešuje društveni in gospodarski napredek, kakor tudi kulturne in družbene koristi svojih členov. Otroci navedenih res niso po pravilih členi društva, ali vsako napredovanje otrok v omenjeni smeri je nedvomno koristno tudi njihovim staršem, členom društva, iker je skrb za nedoletne otroke v vseh ozirih njihova moralna in zakonita dolžnost in so jim otroki tudi pravno podvrženi. Zaradi tega ni v razširjenju delovanja društva na otroke društvenih členov prav nobenega razširjenja delovnega področja drnštva. Z ničimer tudi ni ugotovljeno ravnanje proti državnemu redu, še prav posebej pa se v teku postopka ni ugotovilo niti, da se je otrokom priredilo kako predavanje sploh, niti kakšne vsebine naj bi bilo. Ugotovilo se je samo, da je bilo predavanje nameravano, da pa je bilo preprečeno, kot se to vidi iz spisa, pa tudi iz odločbe prve stopnje. Samo iz otroškega pozdravljanja »Družnost!« se pa res ne da sklepati, da ravna društvo proti državnemu redu.
Pečat Državnega sveta.
Predsednik I. oddelka Drž. sveta: Dr. Sagadin 1. r.
Tajnik: M, Kamarič 1. r.
L
Slovenske športne zadeve
O slovenskem športu kakor tudi o športu sploh je v teh predalih malo govora. Toda to naj ne pomeni, da bi list tajil preizkušeni izrek staro-veških poznavalcev človeka o ravnotežju med dušo in telesom. V skladu s tem načelom nas posebno ne more vznemirjati lestvica državnih nogometnih reprezentanc na kontinentu, ki izkazuje, da se Jugoslavija nahaja prav na zadnjem, 13. mestu. Saj ne gre za pretirano pojanje za športnimi rekordi v smislu ameriškega rekordizma, temveč za športno prizadevanje po angleškem zgledu. Neki rezultati pravilne športne tekme pa hi se morali tudi v tem načinu športne vzgoje pokazati, ako hočemo prizadevanja stvarno oceniti. Slovenski nogomet v tekmi z ostalimi predstavniki nogometa v državi je dozdaj pokazal prav malo zadovoljivih rezultatov ali pa prav nič. O vzrokih tega se je že mnogo pisalo, prav tako' tudi o potrebi reorganizacije, la prilika za organizato-rične spremembe v razvoju jugoslovanskega nogometa se nudi slovenskemu nogometu prav sedaj. Nogomet je v naši državi seveda centraliziran v zvezi, ki ima svoj sedež v Belgradu. 1 roti tej zvezi .se že dolgo časa borijo zagrebški in sploh hrvaški nogometni klubi. Iz teh vrst je izšel tudi predlog, naj bi se osnovale v državi tri nogometne zveze, in sicer srbska v Belgradu, hrvaška v Magrebu in slovenska v Ljubljani.. Poznavalec razvoja razmer v naši državi bi mogel soditi, da mora do take organizacije v vseh in ne samo športnih- panogah slej ali prej priti. Toda slovenski nogometniki tako organizacijo odklanjajo, to pa iz tvarnih razlogov, ki sicer ne bi smeli odločati ali vsaj ne odločilno posegati v narodni razvoj, pa so za slovenske nogometnike tako^ odločilnega pomena, da ne morejo mimo njih. Zato so jim hrvaški nogometniki ponudili, naj sprejmejo
osnutek dveh zvez, ene v Zagrebu in ene v Belgradu, s tem da bi se slovenski nogomet pridružil zagrebški zvezi. Radovedni smo, kako se bodo slovenski nogometniki sedaj odločili. Ali bodo še vedno odločilni tvarni razlogi, čeprav gre za vprašanje osamosvojitve slovenskega nogometa oziroma za vprašanje podložništva Zagrebu ali Belgradu? Človek bi skoraj mislil, da bi bile tri zveze v državi tista rešitev, ki bi omogočila tudi slovenskemu nogometu samostojen in svoboden razvoj, in zato bi mogla'biti le taka rešitev edino pravilna. Kaže pa, da slovenski nogomet tudi v organizator-nem pogledu ni dozorel niti do tega, da bi se mogel osamosvojiti v lastno zvezo brez protektorjev in gospodarjev.
Za ljubitelje lepe knjige
1. France Prešeren, Sonetni venec, izvirni lesorezi Mihe Maleša;
2. Miha Maleš, Slavni Slovenci, sedem in osemdeset izvirnih lesorezov;
3. Nmav čriez izaro... in druge koroške narodne pesmi, osemnajst izvirnih lesorezov Franja Goloba.
V	teh časih, 'ko slišimo, beremo, doživljamo toliko neveselega v življenju našega narodnega telesa, je vendar nekaj, kar mora tudi najbolj črnogledemu slovenskemu človeku vzbuditi klico veselja in upanja: razvoj in razmah slovenske knjige. Pri vsem uboštvu, ki je prišlo nad nas, smo vendar lahko lanske jeseni gledali bogastvo, ki smo ga v tem obsegu komaj slutili: bilo je to ob razstavi slovenske knjige. Tudi ljudje, ki so se razgledali po naši kulturi, so se začudili: je li to mogoče, spričo vsega drugega, kar se dogaja pri nas, spričo zastanlka in še celo nazadovanja na tolikih drugih poljih?
Da bilo je mogoče! Kakor že tolikokrat, so tudi to pot šli naši kulturni delavci naprej, z neutrudnim, požrtvovalnim delom so kazali pot. Tisto pot, ki jo mora iti vsak narod, ki noče brez sledu in koristi zginiti v povodnji zgodovine. Kajti vse drugačno je njihno delo, kakor delo drugih ljudi: že s tistim dnem, ko zagleda dan, postane last vsega naroda v najbolj splošnem pomenu besede. Njemu kot celoti govori, a hkratu tudi zanj govori.
Vse to nam prihaja na misel, ko leže pred nami zgoraj navedene knjige, izišle v Bibliofilski založili v Ljubljani v kratkem razdobju.
Ali ima sploh pomen, prikazovati vsebino pesniškega dela v sliki? O tem se je že dovolj govorilo in pisalo, pri nas največ v času, ko je izšla Pintarjeva ilustrirana izdaja Prešernovih poezij. 7’oda naj takoj tu povemo, da bi v primeru Maleševih lesorezov k Prešernovemu sonetnemu vencu tako razravnavanje ne imelo smisla. Kajti Malešev namen pri lesorezih ni bil, da nam morebiti razlaga Prešernova poezijo, ampak da nam na svojevrsten način pokaže, kako igleda nanjo sči-mostojen, ustvarjajoč umetnik. In prav ta način, predstaviti poezijo v močni svetlobi samostojne umetniške osebnosti, utegne pri vsakem pazljivem bralcu in opazovalcu poglobiti čut za pesnika in razumevanje za gledajočega likovnega umetnika. Zdi se nam, da je nazorno v enem stavku povedal te knjige (poglavitni namen in vsebino Rajko Ložar, ki ji je v uvodu zapisal: »V podobi nam je poočitil silno lirično bogastvo, ki ga krije v sebi Prešernova pesem, in neizčrpnost pobud, ki jih more dati sestrskim umetnostim.«
Isto velja, kar se tiče načelne strani takih izdaj, glede lesorezov mladega koroškega umetnika Franca Goloba »Nmav čriez izaro«: Naslov, vzet po morebiti najbolj znani koroški narodni pesmi, * nam že pripoveduje njihov predmet: koroške narodne pesmi. In ker je umetnik sam Korošec, so mu te pesmi tem bliže, tem laže je zato zajel njihovega duha in ga nam predstavil — v svoji luci. Njemu samemu, njegovim »sencam« pa je dal »na pot« umetnostni zgodovinar I' r. Stele uvod, ki pove, kar utegne bralca še izven lesorezov samih
zanimati.	v	,
Po svoji vsebini iposebnost. so Maleševi »Slavni Slovenci«. Martin Benčina, ki je tej knjigi napisal uvod, je povedal tudi, kateri nagibi so vodili umetnika, ko je zasnoval delo: »Slovenci nimamo niti ene ilustrirane žgodovine slovstva, in tudi naše zgodovine likovne umetnosti imajo vse drug ilustrativni material, samo ne podob slikarjev in kiparjev.« A iz uvoda smo izvedeli tudi, da Miha Maleš ni novinec na tem polju: že leta 1922. je izdal grafično zbirko »Slovenski umrli« in leta 1927. je izšla njegova razširjena izdaja »Slovenskih mož«. Gre torej za zrelo delo, kakor ga še sploh nimamo. Uvajalec opozarja sicer na nepopolnost knjige v tem smislu, da obsega samo umrle ustvarjalce našega kulturnega življenja. Vendar je pa to bržkone bolj nepopolnost, ki leži v razvoju: za knjigo umrlih pride zmeraj lahko knjiga živih. Pobuda za to pa leži najbolj pri tistih, ki bodo iprvo z duhom in srcem sprejeli.
Tri lepe nove knjige — naj bi našle svojo pot v svet in naj bi jim bila lahka ta pot. Ne samo v knjižnico razumnika spadajo, prav tako spadajo v sprejemnico njegovo, kjer naj spodrinejo z mize dolgočasne, fotografične albume, kjer naj stopijo na mesto tujih ilustriranih zvezkov in knjig.
Mali zapiski
Nacionalno gospodarstvo.
»Hrvatski dnevnik« poroča, da je svoje dni imenoval dr. Milan Stojadinovic Hamdija Afgana, bivšega imenovanega mestnega načelnika v Banjaluki. za trgovskega atašeja za Turško in mu določil mesečno plačo 15.000 dinarjev. Hamdija Af-gan sicer dobiva to plačo, ni bil pa še niti en dan v Turčiji. Ni čuda, če je ob takem gospodarstvu moral Stojadinovic znižati plače in pokojnine, nekje se mora denar za take lepe zaslužene plače vendarle vzeti.
Stojadinoviceva beseda.
»Delavska politika« navaja tole Stojadinovi-čevo izjavo v skupščini dne 4. julija 1935:
»Odločni bomo ne samo pri naglašanju, temveč tudi pri dejanskem izvajanju zakonitosti ter pri popolnem izvajanju ter spoštovanju 'načel enakopravnosti vseh državljanov. Trudili se bomo, da pri svojem nadaljnjem delu prilagodimo posamezne zakone, zlasti tiste, 'ki so političnega značaja, prizadevam in željam ljudstva, lo velja zlasti za široke narodne samouprave, za volivni zakon, za tiskovni zakon in zakon o zborovanju in društvih.«
Kakor pa vsi vemo, je Stojadinovic ravno narobe delal, kakor je obetal. Ne tiskovnega ne volivnega ne društvenega in zborovalnega zakona ni bilo, enakopravnosti zlasti v gospodarskem pogledu je bilo šc za kopato mero manj kakor pri Zivkoviču, in prilagojevanje političnih zakonov željam ljudstva je uresničeval tako, da je pripravljal fašizem.
Tudi Črna gora
Pri razpravi o preračunu se je v skupščini oglasil k besedi tudi črnogorski poslanec Sekula Drljevič, ki je poudarjal, da je Črna gora zaradi centralistične državne uprave popolnoma obubožala. Po njegovih navedbah plačuje državni skupnosti na leto 48 milijonov več, 'kakor pa od nje prejema. To je za Črno goro vsekakor velika razlika. O jadranski železnici, ki so jo naredili samo v začetku, pa je povedal, da ji pravijo Črnogorci »volivna železnica«.
Glas iz politične ropotarnice
»Jugoslavenska pošta«, ki izhaja v Sarajevu, je prinesla dne 12. t. m. sestavek, v katerem p° vseh dogodkih zadnjih let in mesecev in dni spet kedaj govori o »edinstvenosti« in »jugoslovenski
naciji«. »Hrvatski dnevnik«, ki poroča o tem, ugotavlja h koncu:
On (namreč pisec sestavka, ur.) je popoln integra-lec, a znano je, da na osnovi integralizma sploh niso mogoča nobena pogajanja, a kaj šele sporazum s Hf-vati. Pisec omenjenega sestavka pozna samo nek' »enotni jugoslovenski narod«, giblje se torej v krogu, šestojanuarskih misli. Očitno se ni ničesar naučil v teh 20 letih, pu bi njegov sestavek gotovo bolj spadal v Demetrovičeve »Jugoslavenske novine« kot sestavek pripadnika »savske skupine« nekaj neznatnih posameznikov, kakor kot sestavek, ki se priobčuje pod znamko demokratske stranke.
Mednarodni položaj se spreminja.
Švicarski dnevnik »National Zeitung« piše o sedanjem medlnarodnem položaju:
Položaj demokracij nasproti fašističnim državam se je premaknil v zadnjih tednih kar precej v dobro prvih. Ne samo, da je nazadnje našla Anglija pot i? svojih diplomatičnih skrotovičenosti do edino učinkovite preprostosti odločitve in do razglasitve te odločitve, ne samo da se je v Združenih državah umaknil nauk osamljenosti praktični sprevidnosti, da morajo kot v izročilu osnovana demokracija Wasliing~ tona aktivno nastopiti zoper napad na evropske demokracije; tudi položaj na vzhodu je postal bistveno ugodnejši, ko se je Turčija skoraj naravnost odpovedala načinom sile, pojačala hrbtenico balkanski zvezi in ko se je Poljska polagoma začela zavedati nemogooosti.
Našim prijateljem!
Naš tednik »Slovenijo« je treba razširiti kar največ mogoče. Prepričani smo, da to žele ne le naši dosedanji naročniki, ampak vsi prepričani Slovenci. Zato prosimo vse naše naročnike in prijatelje, da naj nain pridobivajo novih naročnikov. To zato, da list tvarno podpro in pa da se slovenska misel čimbolj razširi. Našemu tedniku je treba že zaradi kritja stroškov, ki so veliki, novib plačujočih naročnikov, da ne omagamo.
Uprava tednika »Slovenija«'
Urednik in izdajatelj: Vitko K. Musek, Ljubljana*