NASLOV ŠALOVCI Kmalu samopostrežba Trgovsko podjetje Potrošnik iz Murske Sobote se pripravlja na novo investicijo. Še to jesen bodo začeli preurejati prodajne prostore v zadružnem domu v Šalovcih. Uredili bodo sodobno samopostrežno trgovino z okrog 150 kvadratnimi metri-prodajne površine. Po investiciji — vložili bodo okrog štiri milijone — bodo, po dogovoru s krajevno skupnostjo, prevzeli solastniške pravice in obveznosti. Pri dogovaijanjih ni posebnih zaprek, zato bodo lahko izvajalci končali dela še letos. Leto XXXV. Št. 29 Murska Sobota 28. julij 1983 CENA 13 DIN VESTNIK PREDAH ZA ZAMAH Resda doslej kakšne organizirane javne razprave o dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije Kraigherjeve komisije v Pomurju še ni bilo, vendar to še ne pomeni, da ne bi naletel na širok odmev in takšne ali drugačne komentarje, bodisi na štiri oči bodisi v zaprtih krogih (kolegijih, političnih aktivih ipd.). Daje temu tako, ne čudi, saj smo že vajeni, da gradivo, ki pride »od zgoraj« ali enostavno preberemo ali ga še raje nekam založimo, rekoč, naj se z njim ukvarjajo tisti, ki so za to poklicani. Kljub temu modrost o navadi kot železni srajci tokrat ne bi smela vzdržati. Ravno narobe. Prvi, ki so poklicani, da jo presežejo, so nesporno družbenopolitične organizacije (ZK, socialistična zveza, sindikat, mladina, borci). Zdaj, ko so — vsaj v obrisih — znani polletni gospodarski rezultati, je prava priložnost, da se izkažejo. Posebej velja to za tiste kolektive, kjer jim gre najbolj za nohte. Teh in takih žarišč je v Pomurju kar nekaj. Omenimo le zgubarje in tiste — med njimi so soboški Blisk, puconska Opekarna, ljutomersko Mizarstvo in lendavska šola s prilagojenim programom Juš Kramar — kjer že nekaj časa velja začasen ukrep družbenega varstva, kakor tudi Vinogradniško gospodarstvo Kapela, soboško Platano, lendavski tozd Varis in Certusov tozd Avtobusni promet, kjer trenja vznikajo oziroma se nadaljujejo. Dopustniški predah naj bi bil potemtakem bolj predah za zamah, kakor pa ležerno predajanje kratkotrajnemu ugodju. Treba je namreč priznati, da je po organizacijah združenega dela vse več primerov, da delavci ostro ločujejo delo od samoupravljanja, češ: za nas je važno, da imamo delo in plačo, s samoupravljanjem pa naj se kdo drug ukvarja. Kam to pelje, najbrž ni treba pojasnjevati. Poudariti pa velja tole: če je delavec ali občan prežet z logiko, kako se gremo samoupravljanje zgolj na sestankih, je jasno, da bomo še dolgo zaman trkali na njegovo samou-pravljalsko zavest. Ravno tu pa se dolgoročni stabilizacijski program z vsemi prilogami ponuja kot ključ, ki bi utegnil — se razume, da v smislu procesa — delovnim ljudem in občanom nazorno predočiti, kolikšno moč oziroma nemoč imajo v svojih rokah. Družbenopolitične organizacije, a tudi delegatsko-skup-ščinski mehanizmi, bi morali v tej zvezi tudi v Pomurju sprožiti vse svoje ustvarjalne sile in pobude, ki jih ne manjka. Zdaj je priložnost, da pridejo do veljave kapilarne oblike političnega delovanja: sekcije, sindikalne skupine, aktivi komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev, razni sveti, odbori in komisije, nenazadnje pa tudi same osnovne organizacije. Vsakršna leporečja ali pretiravanja so kajpak odvečna, saj je program Kraigherjeve komisije, ki je pred nedavnim po dveh letih sklenila svoje delo, namenjen prav temu, da se v njem najde vsakdo — tudi Pomurje. Branko Žunec je na ludi uničenih od 50 do 70 odstotkov kmetijskih pridelkov, podobno pa tudi v okolici Ptuja. Uničeni so predvsem vinogradi in sadovnjaki, medtem ko je škoda na poljščinah nekoliko nižja. Toča jja ni prizanesla tudi Pomurju, saj je padala v okolici 'Bogojine in Filovec, kjer je povzročila 40-odstotno škodo, Toča, ki se ie vsula okrog 18. ure, je v desetih minutah takorekoč pobelila pokrajino. Ker so se V zadnjem času razširile govorice, da strelna mesta za obrambo pred točo nimajo raket, smo za pojasnilo zaprosili na območni skupnosti za obrambo pred točo. Povedali so nam, da raket primanjkuje in v tem je deloma tudi vzrok, da obramba ob zadnjem neurju ni bila povsem učinkovita. S tovarno v Titogradu, ki jih oskrbuje z raketami, so že marca podpisali pogodbo in naročili 2.000 raket, ki bi jih morali prejeti do 15. julija, vendar so doslej prejeli le 780 raket. Čeprav so ob podpisu pogodbe že plačali 13 milijonov dinarjev ali 50 odstotkov vrednosti raket. Oskrba ni redna, v tovarni pa se izgovarjajo na pomanjkanje surovin in na kooperante, ki kasnijo z dobavo materiala. Trenutno je tako popolnoma brez raket 10 strelnih mest, povedali pa so nam, da je z raketami še najbolje oskrbljeno Pomurje. V soboški in lendavski občini je imelo v torek 10 strelnih mest po šest raket, brez raket ie ostala le Lendava, medtem ko so v Dobrovniku in Brezovici imeli le po eno raketo, v Ižakovcih pa dve. V radgonski občini je imelo strelno mesto na Kapeli 6 raket, na ’ Ivanjskem vrhu 4 in v Črncih 8 raket. Tudi strelna mesta v ljutomerski občini niso povsem brez raket, saj so jih imeli v Iljaševcih in Ljutomeru po šest, v Vogričevcih pa dve. Seveda pa je vse to še vedno premalo za učinkovito obrambo, zato so s problemom seznanili republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in republiški sekretariat za narodno obrambo. Raket ni, toča pa pada in uničuje pridelki?, za škodo pa bo nekdo moral odgovarjati. Ali krivca tudi tokrat ne bomo našli? L. Kovač KOBILJE — DOBROVNIK Življenjski interes na asfaltu Kobiljčani so po desetih letih uspeli; dobili so asfaltno cesto do Dobrovnika in se tako povezali s drugimi kraji občine. S sosednjo krajevno skupnostjo Dobrovnik so združili sredstva za asfaltiranje. Kobiljčani so ob tej priložnosti proslavili tudi 3. krajevni praznik. Na svečani seji sveta krajevne skupnosti, udeležili so se je tudi predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, so podelili šestim vaščanom priznanja. Slovesnost ob otvoritvi 1,5 km dolgega odseka ceste sta pripravili skupaj obe krajevni skupnosti v kulturnem domu v Dobrovniku. Pripravili so pester kbltumi program, krajanom pa je spregovoril Ludvik Jerebic, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Lendava. Cesta je veljala okrog 7 milijonov dinarjev, ki so jih je zagotovili z združevanjem republiška cestna skupnost, tozdi in zadruga ABC Pomurke in obe krajevni skupnosti. Jani D. KMEČKI TURIZEM KMEČKI? Str. 6 MEHaNIKI RES VRLI? Str. 11 KRUHA IN IGER RDO HAZARDIRA? Str. 8 REGLEDATI: DANES OBJAVLJAMO OSEM STRANI Ne, ni to mostarski temveč petanjski most! Na glavo prav tako pogumno, kot fantje iz Mostaija, skačejo tudi fantje iz Petanjec in drugi kopalci iz bližnje okolice. V pasje vročih dneh jih je okrog petdeset in prav nič se ne boje Murinih valov. Tekst in foto: M. S Mehanizacija si utira svoja pota, Vedno več *ž$l>rin । be sefe t? ^.ve<*no na hribovitih območjih predejj, . Ca> kjer ob č tu<*'na domačiji Vlada Črešovnjaka asu žetve kosa še vedno poje. Čeprav strojev še dolgo ne bo sem gor, pa bo zvok brusa in kose vedno bolj zamiral, saj mladina odhaja v mesta, domačije pa počasi a vztrajno propadajo. Mogoče bodo pa mladi nasledniki Vlada vseeno zgrabili in pljunili v roke? D. L. ET PRIMANJKUJE, TOČA PA Klesti aktualno doma in po svetu Premiki ameriškega vojnega ladjevja proti obalam Nikaragve in ameriško — honduraški manevri, ki bodo ob 700 km dolgi honduraško-nikaragovski meji trajali do konca leta pomenijo najprej pomorsko blokado Nikaragve, za tem pa »razčiščevanje računov« z Nikaragvo. Na sliki: ameriška letalonosilka »Ranger« na čelu ameriškega brodovja pred Nikaragvo. TA TEDEN V ZVEZNI SKUPŠČINI O starih in novih davkih Kupna moč jugoslovanskega prebivalstva je očitno še vedno previsoka. Lani so sicer realni osebni dohodki padli za 10 odstotkov, vendar se je osebna poraba zmanjšala le za dva odstotka. Zveznemu izvršnemu svetu je to dovolj za uvajanje novih davščin. S povečevanjem davčnih obremenitev se iz obtoka potegne denar, ki presega obstoječe blagovne fonde in se tako ustvari pogoj za manjše povpraševanje na domačem trgu in s tem večje možnosti za izvoz. Z novimi in zvišanimi dosedanjimi davki naj bi letos zbrali 2$milijard dinarjev, pet let pa naj bi bil ta denar deponiran pri Narodni banki. Uspešen do ta denar lahko le ob minimalni inflaciji. Istočasno vemo, da zveznemu proračunu manjka letos 51 milijard dinarjev. Bodo nove davščine na nekakšen način pomagale zamašiti proračunski primanjkljaj? Novi davek bi moral biti splošen in bi moral zajeti vse kategorije prebivalstva glede na njegovo ekonomsko moč- V kolikor bo obdavčeno le tako imenovano vidno in registrirano premoženje, ne bodo obdavčeni na primer lastniki bogatih zbirk zlatnine, znamk. in pod. Davka se bodo izognili tudi tisti, ki denar porabijo za kaže na največjo pravičnost davčnega sistema, b katerem Priznanja ob dnevu vstaje Dan vstaje slovenskega naroda — 22. julij so občani po vsej Sloveniji počastili na mnogih prireditvah, z obiski partizanskih spomenikov in delovnimi obeležji. Podeljene so bile nagrade vstaje slovenskega naroda, plakete zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije, republiški sekretariat za ljudsko obrambo pa je podelil posebna priznanja posameznikom, družbenim in delovnim organizacijam pri razvoju in uveljavitvi ljudske obrambe in družbene samozaščite. Priznanja so prejeli tudi Jože Kozlar iz Lendave, Ignac Kovačič iz Ljutomera ter Sanka Ebert in Rozalija Nemec-Šiftar iz M. Sobote. Predsedstvo SR Slovenije je ob dnevu vstaje prejelo številne čestitke iz vse Jugoslavije. Ukinitev vojnega stanja Poljski parlament je sprejel odlok o ukinitvi vojnega stanja in amnestijo za precejšnje število političnih zapornikov. Sprejel je tudi nekaj ukrepov, ki naj bi veljali v času popolne normalizacije, najdalj pa do konca leta 1985. Novi ukrepi omogočajo večjo učinkovitost državnih organov, vendar ne bi smeli porušiti načel reforme, je bilo rečeno v parlamentarni razpravi. Vojno stanje je bilo uvedeno 13. decembra 1981, po številnih neuspešnih poskusih, da s pogajanji med vlado in vodstvom Solidarnosti ustavijo val stavk. Sklepni del dolgoročnega Ko se je pred dvemi leti sestala tako imenovana Kraigherjeva komisija, ki je iz več družbenih svetov začela pripravljati dolgoročni program gospodarske stabilizacije, smo pričakovali program za sprotno in dolgoročno urejanje gospodarstva. Potem se je delo komisije zavleklo kar za dve leti. Pripravili so vrsto gradiv, od protiinflacijskega programa, problemov zaposlevanja, do agrarne politike in gradnje stanovanj. Sele pred dnevi so objavili sklepni' del dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, sam dokument pa bodo po hitrem postopku sprejeli v zvezni'skupščini še konec tega meseca. Ob objavi tega dokumenta nekateri že govorijo, sedaj bo pa vse drugače, drugi pa opozarjajo, kako se ne bo nič spremenilo, če se sami ne bomo spremenili. V dolgoročnem programu neštetokrat uporabljajo besedo sprememba, s čemer želijo poudariti, kako moramo spremeniti sedanje gospodarske, politične in porabniške navade. programa Najprej govorko o vzrokih za sedanji položaj in to od svetovnega, do razmer doma. Bolj kot vzroki so zanimiva opozorila, kaj vse se nam bo zgodilo, če se ne bomo spremenili. Skupinsko lastninski interesi so tako globoko zakoreninjeni v naši družbi, da so interesi posameznikov, skupin, občin in celo republik pred interesi vse družbe. Zavrto in zamrlo samoupravljanje, torej možnost odločanja delavskega razreda, je ena najbistvenejših posledic, ki seveda onemogoča stabiliziranje razmer. Če se še enkrat povrnemo k besedi sprememb, velja omeniti, da ta beseda morda ne ustreza povsem. Namreč, pri vsem skupaj gre za spreminjanje prakse, ne pa izhodišč naše družbene ureditve. Ne odstopamo od samoupravljanja, da bi za nekaj časa z državno silo urejevali odnose. To ni pot. Samo ena pot je in ta je v prebujanju interesov delovnih ljudi, ki bodo začeli opozarjati na napake in pomanjkljivosti v svojem prebujanje, oziroma aktiviranje in politično oživljanje delovnih množic sploh ni enostavno, ker smo zadnje čase usmerjali interese ljudi v delitev dohodka, ne pa v boljšo proizvodnjo, v disciplino in odgovornost. Skupinsko lastninski odnosi so gojili neizrečeni moto — deli in vladaj. Poleg gospodarstvenikov, predvsem ekonomistov, ki jim je potrebno dati pri urejevanju gospodarstva več besede, je na vrsti tudi zveza komunistov, ki naj se v naslednjem obdobju ukvarja s politično stranjo stabilizacije, ne pa z gospodarstvom. V sklepnem delu dolgoročnega programa je razvidno, da se bomo morali za gospodarsko stabilizacijo bojevati tako na politično moralnem področju, kot na gospodarskem. Noben ukrep, noben dokument, program ali resolucija ne bodo uspešni, če ne bomo pritegnili k izvajanju množice ljudi, ki bodo našli v prizadevanjih za boljši jutri svoj interes. Drugače bo papir ostal le papir. Mirko ČEPIČ Ukinitev vojnega stanja pa seveda še ne pomeni popolne normalizacije razmer na Poljskem. Na Zahodu so v zvezi z ukinitvijo vojnega stanja zelo zadržani. Reagan je napovedal konec gospodarskih sankcij do Poljske in Sovjetske zveze, vendar s pripombo, da morajo biti spremembe kaj več kot samo nekakšen ‘ kozmetični ukrep” Zahodne banke, ki so dale Poljski kredite, se dogovarjajo z Varšavo o reprogramiranju dolgov, ki bi jih morala Poljska plačati letos. Banke so v zadnjih dveh letih reprogramirale poljske dolgove v skupnem znesku 4,8 milijarde dolarjev. Letov bi morali Poljaki plačati 1,5 milijarde dolarjev od skupnih 12 milijard, kolikor sojih dolžni na Zahodu. Poljaki so menda zahtevali odložitev plačanja vseh dolgov za 20 let in prepis obresti v nova posojila. Zdaj se poskušajo dogovoriti, da bi odplačila glavnic odložili za deset let in obenem delno prepisali obresti v nova posojila. —V žarišču dogodkov globus BUDIMPEŠTA - S posebno dovolilnico smejo Madžari za pet let na delo v tujino, z njimi smejo tudi ožji sorodniki. . TEHERAN-Več tolsto ljudi je videlo neznan bleščeč predmet in to ponoči blizu Teherana. Predmet je žarel v oranžni svetlobi. Nekaj časa je ležal na puščavskih tleh, nato pa je vzletel v navpični smeri in izginil za obzotjetn. Med množico očividcevje bil tudi neki strokovnjak s teheranskega letališča. TOKIO - V japonskih tovarnah so v zadnjih petih letih namestili več kot 17 ti' soč robotov. Zaradi robotov in mikroprocesorjev so na japonskem ukinili več kot 50 tisoč delovnih mest. MOSKVA -V Sovjetski zvezi pričakujejo najboljšo žetev v zadnjih petih letih. Računajo, da bodo naželt žitaric za 19 odst, več kot v zadnjih štirih letih. LONDON - »International Herald Tribune« * sklicuje na poljske vire m piše, da bo papež najbrž prt' hodnje leto obiskal Sovjetsko zvezo in sicer Litvo. To bo prvi obisk kakšnega papeža v SZ. « BUENOS AIRES - Brazilija pridobi letno 40 ton zlata. Od leta 1985 bodo proizvodnjo povečali letno na 50 ton. Računajo, da znašajo naravne zaloge zlata preko 300 tisoč ton. totej precej več kot v Južnoafriški republiki. imenih se ’ PrefeWostf V’°^ačilnd^^ so napravili prve natančne bilan^ 1 najbolj zadolžilist,’Pa tudi sezname tistih ozdov,kis° dolarjev. Doslej vrnili že polovico. Pri plačilu preostat* težave, ker gospodarstvo P0"j bme devize.za uvoz reprpmat ala. Med drugim naj bi tudi 300 tisoč ton koruze, za » imajo že dovoljenje. SR Hrvatska: db konca tega meseca vrniti še 17OmiIiJ0 # dolarjev, do konca avgusta P 120 milijonov. Ža okrog lijonov dolarjev je zadolžena Predlagajo, da bi dovolili•' 200 tisoč ton bencina in naftnih derivatov ter preset tošnje letine pšenice. SR Slovenija: izvoz v polletju bo znašal 820 dolarjev. Od tega bo rep^ ostalo le 233 milijonov. P^aj, kljaj pa bo znašal okrogJ' . jonov dolarjev. Ta manko< y pokrili s povečanim izv0^ začetku leta je slovens* znašal 1,4 milijarde dolgim j večji dolžniki pa so bm J ieg-elektrarna Krško, zniško gospodarstvo in ze> (za glavnico 363.5 mdlU obresti 165 milijonov). 'J j43 polletju je bilo odpla™*^ milijonov dolarjev, ^^tt ročne kredite znaša d°‘S , ^v. polletju 196 milijonov SR Makedonija: so znašali dolgovi 1. dolarjev. Letos mora joia9( ' vrniti 290 milijonov^ za Osnovni vzrok za P 1 dolževanje so neekono* vesticije. doli SR Cma Gora-znaša 855 milijo?trž^j-i: tega na Tonvertib'ln do^ milijonov. v Tit^ie- kombinat aluminijska ž - 183 milijonov-žarna - 127 m' anija — 66 bt^^Jbe-katere zgrešene na nes ne vračajo. ,G SAPKosov^ MetoS jo-milijarde dolari^HijoP0 Kosovo vrniti larjev' Jf SR Bosna m natančnih P01^ 7 izvol° pokritost uvoza odstotna. SR Srbija: dolg tujini znaša okrog 3.7 milijarde dolarjev, od tega Konvertibilni dolg 3,4 milijarde dolarjev. Rešitev je v znatno .večjem izvozu. Vzroki za velik dolg so v dejstvu, daje vsaka regija ali občina izsiljevala velike investicije. Največji dolžniki so metalurški kombinat Smederevo — 591.1 milijona dolarjev, RTV Bor — 269.2 milijona, TE Nikola Tesla Obrenovac — 225,3 milijona, Crvena Zastava iz Kragujevca 183.5 milijona dolarjev. SAP Vojvodina: skupna zadolženost 355 milijonov dolarjev, letos morajo vrniti 191,7 milijona ČAD — cilj številnih interesov Že pet tednov je afriška država Čad prizorišče državljanske vojne. Na severu države je iz Libije vpadel v Čad bivši predsednik Gukuni Uedej, ki ga je lani junija z vojaškim udarom pregnal sedanji predsednik Hišen Habre. Do leta 1960je bil Čad francoska kolonija, interesi okoli čadskega zapleta pa so vse širši kot na prvi pogled kaže. Gukuni Uedej svoje ofenzive pravzaprav ni pričel iz Libije temveč tistega območja Čada, ki si ga je pred leti prilastila Libija. Vodja libijske revolucije in šef države polkovnik Gadafi je pred napadom Uedejevih sil v Čad v nekaj izjavah poudaril, da gre pri podpori Uedejevim vojnim akcijam za,.bratovsko dolžnost.” V dobrih dvajsetih letih obstoja Čada je v številnih notranjih zapletih te mlade države odigravala svojo vlogo tudi Francija. Ko je maja leta 1982 Čad obiskal francoski predsednik Mitterrand, je izjavil:, ,Francija šibo prizadevala za-varnost svojih afriških prijateljev. Te njegove besede so dobile konkretnejšo vsebino v besedah francoskega zunanjega ministra junija letps, ko se je že vedelo, kaj se pripravlja. Minister Claude Cheysson je takrat dejal, da Francija v Čadu ne bo nasto- pala podobno kot ZDA v Hondurasu in v Nikaragvi. Ne bomo podpirali spremembe režima v N’Džameni. „Bilo pa bi nevarno, če bi severni sosed (Libija) poslal v Čad svojo vojsko. Francija tega ne bi mogla ravnodušno gledati,” je dejal Cheysson. Kmalu nato je bil Mitterrand še bolj konkreten, ko je dejal, da je Francija s posebno pogodbo iz leta 1976 obvezana nuditi ogroženemu Čadu vojno pomoč. Intervencija v Čadu bi po besedah francoskega predsednika destabilizirala tudi nekatere sosednje dežele, francoske prijateljice, kar pa bi bil dovoljšen razlog tudi za neposredno vojaško intervencijo Francije. Z destabilizacijo čadskih sosedov je mišljena libijska ekspanzija prek Čada v notranjost Afrike, islamizacija oziroma arabizacija tega dela Afrike. Gadafi ima drugačne argumente za spremembe v Čadu in za obtoževanje Francije. V nekem intervjuju za pariški ,,Le Matin de Paris” je izjavil.: ,,Iskreno mislim, da Francija ne bo poslala svojih vojakov v Čad. To bi bilo samomorsko dejanje, ogrožen pa bi bil tudi Mitterrandov režim v Franciji.” Ko so Gadafija vprašali, če bo Libija intervenirala v Čadu, je odgovoril, da Libija tega drugič ne bo storila, vendar bo vsako tujo intervencijo v tej državi smatrala kot vojno proti Libiji. Odpravnik poslov libijskega diplomatskega predstavništva v Parizu Hafiane je bil še bolj dorečen, ko je izjavil, da Libija podpira legitimno oblast Gukunija Uedeja in da bodo vsi poskusi ohraniti režim ,,upornika” Habreja znak za libijsko vojaško posredovanje. Nekaj afriških držav se je že opredelilo za sedanjega čadskega predsednika Habreja. Iz Zaira so poslali vojaško opremo in letala, proti spremembam v Čadu pa so tudi Egipt, Sudan, Nigerija, Kamerun, Slonokoščena obala, Snegal, Centralnoafriška republika in še nekatere druge države. Posebno pomembna pri tem je vloga Egipta. Ob nedavnem obisku francoskega zunanjega ministra Cheyssona v Kairu je bilo v skupnem poročilu povedano, da Egipt ,,pozitivno ocenjuje vsako pobudo Francije glede krepitve obrambne moči sedanje čadske vlade.” Vojno pomoč Habreju nudi tudi Egipt. Gadafi grozi državam, ki podpirajo sedanji čadski režim z bojkotom. V zvezi s tem je zairski predsednik Mubutu pred nedavnim izjavil: ,,Gadafi želi destabilizirati celo vrsto afriških držav. Stanje v Čadu je kritično in zaskrbljujoče, do neke mere tudi zato, ker vlade v nekaterih afriških državah Gadafijevih groženj ne ocenjujejo dovolj resno.” Diplomatskih izjav pa še ni konec. Libijec v Parizu Hafiane je ponovno opozoril, da bi pomenili francoski vojaki v Čadu ,,kot vojno dejanje proti Libiji”, zato naj bi po njegovih besedah Francija dobro premislila o posledicah takšnega dejanja. To opozorilo pa naj ne bi veljalo samo Franciji. Hafiane trdi, da so v ,,čadski primer” vpletene tudi ZDA in Izrael, in to neposredno, ker pošiljajo v Čad vojaške strokovnjake, letala in tudi voja- ke. To pa naj bi bila neposredna nevarnost za meje Libije, ki je zaradi tega že v ,,stanju legitimne obrambe”. Sliko razmer v Čadu dopolnjujejo tudi izjave Gukunija Uedeja, ki je novinarjem pred dnevi dejal, da so prve zmage njegove vojske ,,prva etapa v procesu osvobajanja celotnega čadskega ozemlja”. Dejal je, da v njegovi vojski ni vojaških svetovalcev libijske ali katere druge narodnosti. Francozi temu nasprotno trdijo, da Gukuniju pomagajo libijske čete, predvsem pa naj bi bil poveljniški kader libijski. Gukuni omenja libijsko pomoč in ,,pomoč drugih prijateljskih držav”, (ki pa jih ne navaja), vendar naj bi bila ta le v hrani in zdravilih. Gukuni verjame v svojo zmago in o tem pravi: „Kolikor bolj bo Francija podpirala Habrejev režim, toliko bolj se bomo zavzemali za to, da Francoze onemogočimo ne samo' V Čadu temveč tudi drugod v Afriki.” Rezultatov iz vsega tega ni mogoče predvideti tudi zato, ker ni znano, kako se bo v ta zaplet in morebitni razplet vključila globalna strategija obeh supersil. STRAN 2 Razkrižje Trgovina do praznika Odgovor smo poiskali pri občinskih upravnih organih, na radgonskem oddelku za gradbene zadeve in urbanizem in pri odgovornih v Mercator Slogi. ,,Mi smo doslej naredili vse, kar je bilo v naši moči, vendar se seveda moramo podrejati zakonskim dolo&lom!” je razlagal; zakaj gradnja zamuja, načelnik oddelka EDVARD METLIČAR. ,.Lokacijska dokumentacija je bila izdelana šele konec letošnjega januarja, vlogo za izdajo lokacijskega dovoljenja smo prejeli v začetku aprila, izdali pa že tri dni kasneje. Vloga za izdajo gradbenega dovoljenja je k nam prispela 21. junija in tako so bila potrebna soglasja inšpekcijskih služb izdana šele pred kratkim. Prej skratka ni bilo mogoče z naše strani narediti ničesar.” KOMENTIRAMO OD BESED K DEJANJEM Ob iskanju možnosti za zaposlitev številnih brezposelnih delavcev, začasno zaposlenih na tujem, ki pa se utegnejo kmalu vrniti, smo našli rešitev: čimveč občanov naj bi se začelo ukvarjati s katero izmed obrti. O drobnem gospodarstvu se kar vrste sestanki, posveti, izdelana je študija o možnostih razvoja... Zdi se, da je vse v najlepšem redu in marsikdo se potem začudi, zakaj ni večjega uspeha. Upanje na delo ^^Sradu se z^iloPbmen’lo v^r ^^ja nekaj novega. Upajmo, da se ne bo to bi v' °es^da je 0 naro< preživelo, zastarelo, kot se je enkrat že '(snid krajevni ^d‘ rrtlodloske organizacije v glavnem mestu, v tesnih v nnrouPn?st‘ nastala >, mladinska tovarna” in to v ^Poda' ^eda, na'^^' Taka ” tovarna”, v narekovajih,ne pa in r® storit • & tfkvarjala z dejavnostmi drobnega ^Vbrf, ^‘raniem Vemm' dejavnostmi. Zakaj ne z združevanjem ^*^to\kerje d/?moupravtianja v pravem pomenu besede? ^govo vseh- ° %osP°darstvo moderno, Čeprav marsikdo . ^ont^vrhu °,no’ g°vori o njem kot o tovarni, pa Se Jp Ij zatega^^'b tovarn” v „sleherni krajevni skupnosti” „ too/, ^druge ap J’ ker so v Beogradu nekoč organizirali fizični zaP°slovanje, ki so se sprevrgle v , ^^e " ektivnnr- 'n dopolnilno financiranje mladinske dvojnik hi ^tih. mladih, ki Hm ni trebapriieti za delo, ^nan' ki gp °‘rojev za zaposlovanje oziroma zdajSnjih sis za n^dbiS^neje tokn?0, ni^° n‘^ ve^> kot so — posredovalci if^enip ŠtUdentvu-L s' sm' naJdete delo, Kakor je sicer tudi v ^tevg,,lu ‘h trim zadrugah, ki skrbijo te za posredovanje pri ne.zaposli0 n,kakSnih ambicij, da bi skrbele za postopno e> čeprav imajo za to idealne možnosti. BUDIMI GAŠEVIČ, direktor Mercator Sloge, pa pravi: „Po-trebni sklepi naših samoupravnih organov in dopolnitev razvojnih programov delovne organizacije in tudi celotnega sozda — gradnja trgovine v Spodnji Ščavnici v prvotnih ni bila zajeta — pa še ureditev prenosa lastništva zemljišča in prenosa namembnosti kmetijskega zemljišča, zagotovitev potrebnih sredstev in iskanje najboljšega izvajalca — vse to je vplivalo na odložitev pričetka gradnje. Hitreje ni šlo, čeprav smo se dvakrat lansko leto sestali s predstavniki krajevne skupnosti in skupščine občjne in občinskega izvršnega sveta, kjer smo si razdelili naloge. Slednjič nam je uspelo zagotoviti sredstva — za 258,5 skupnih kvadratnih metrov (trgovina, bife in skladišče) je to okrog 15 milijonov dinarjev — sklenili smo že tudi pogodbo z izvajalcem, mariborskim Marlesom, mu že nakazali sredstva, tako da bo gradnja v prihodnjih dneh stekla. Samo odločili se bomo še za izvajalca zemeljskih gradbenih del, in to te dni. Vsekakor pa želim poudariti, da smo tudi tokrat, kot pred tremi leti na Negovi, našli skupen jezik s ščavniško krajevno skupnostjo in občinskimi upravnimi organi, tako da zastojev pri gradnji ne bi smelo biti. Prepričan sem, da bo nova samopostrežba z bifejem predana namenu v Spodnji Ščavnici ob letošnjem občinskem prazniku, to je 15. okrobra.” V. Paveo V Pomurju imamo 1200 obrtnikov, pri katerih je zaposlenih 2300 delavcev. V obrtnih organizacijah združenega dela pa* združuje svoje delo 1370 delavcev. Skupaj je torej v obrtnih dejavnostih zaposlenih 4670 delavcev, kar je menda le 6 odstotkov od skupnega števila zaposlenih Pomurcev. Glede na razvitejša območja, kjer drobno gospodarstvo daje kruh tudi 20 odstotkom zaposlenih, so v Pomuiju resnično še velike možnosti za zaposlitev. Se bo stanje kmalu spremenilo v prid večjega razmaha obrti in s tem večje zaposlitve? Po vsem tem, kar smo slišali na nedavnem regijskem posvetu o drobnem gospodarstvu, močno dvomimo v napredek. Le redki so obrtniki, ki še naprej vlagajo sredstva v svojo dejavnost, ker se bodo prej ali slej upokojili in potem bo obratovalnica ne-, hala delovati. Malo je obrtnikov, katerih sinovi ali hčere bi se nameravali ukvarjati z dejavnostjo staršev. Le-ti so jim omogočili študij za kak drug poklic. Tudi usmeijeno izobraževanje ni naklonjeno obrti. kajti — tako pravijo obrtniki — poslej se bodo učenci izobraževali drugod, kjer se ne bodo »nalezli obrtniške iznajdljivosti«. Za prevzem obrti se je treba dolgo pripravljati, pridobiti je treba izkušnje ob mojstru. Spomnimo naj le na kronično pomanjkanje reprodukcijskega materiala; obrtnik-za-četnik, ki nima izkušenj, ga skorajda ne bo mogel dobiti. Sicer pa tudi zdomci tuhtajo, ali je res rešitev njihove bodočnosti obrt. Ni jih malo, ki rajši devize puščajo v bankah in lepo živijo od obresti in povečane vrednosti valut. Mnogi so tudi že stari in čakajo, da bodo pridobili delovno dobo (na primer vsaj 15 let), ko bodo upravičeni do pokojnine iz tujine. Razmišljajo tudi doma živeči občani. Na posvetu v Radgoni je edenjirišel do tele ugotovitve: Ce imam milijon dinarjev (novih), se mi bolj splača, da dam denar v banko, za kar dobim letno 250 tisoč (novih) dinarjev obresti in lepo mirno živim, torej se mi ne bo treba pehati za delom. Nanizali smo nekaj ugotovitev, ki niso naklonjene obrti. So, pa seveda tudi občani, ki bi si radi z osebnim delom zagotovili zaposlitev in ustvarili pogoje za življenje, nimajo pa ne denarja ne prostorov. Prav tem zanesenjakom bi morali bolj prisluhniti. Pa ne le z lepimi besedami — ampak konkretnimi dejanji. Tu bi morala posredovati banka in odobriti kredit brez vnaprejšnjega pologa. Za zdaj je pač tako, da lahko dobiš posojilo, če imaš denar! Večina tistih, ki pa denar imajo, se za obrt ne odločajo kar tako. Navsezadnje se jim niti ni treba, ko pa lahko žive od obresti... Resnici na ljubo pa vendarle kaže povedati, da je Ljubljanska banka že odobrila kredit brez večjega vnaprejšnjega pologa. Verjetno ne bo toga tudi pri reševanju drugih prošenj, vendar mora biti pri tem poseben interes krajevne skupnosti oziroma organizacije združenega delays katero bo proizvodno sodeloval. Doslej so posamezne krajevne skupnosti zelo malo storile za razvoj obrti; vse je bilo odvisno od pobude (in denarja) posa-^ meznika, zato ni čudno, da tožimo zaradi nezaposlenosti in na račun obrti, ker kot občani nimamo dovolj mojstrov za razne gospodinjske aparate, za odlepljen podplat na čevljih, za popravilo kosilnice... Š. SOBOČAN Izreden popust za kopanje v Moravcih! DOPUST IZKORISTITE ZA KOPANJE V MORAVSKIH TOPLICAH —ZA TEDENSKO KOPANJE DOBITE 15 % POPUSTA, ZA ŠTIRINAJSTDNEVNO 20 % IN ZA MESEČNO VSTOPNICO 30 % POPUSTA - NA RAZPOLAGO TENIS IGRIŠČA - MOŽNOST IGRANJA TENISA TUDI POD REFLEKTORJI - UGODNA CENA ZA IGRANJE TENISA IN KOPANJE - VEDNO NA VOLJO SPECIALITETE NA ŽARU - GLASBA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA IN SREDE! OB NEDELJAH VOZI KOPALNI AVTOBUS iz Murske Sobote v Moravce ob 8.45 in ob 14. uri, iz Morave pa se vrača ob 13. in 19. uri. GLAS DELEGATOV mi^!^ organizacije v Beogradu sploh ne kt ^ntv bl se ut13^ 'n Študentskih zadrug kot možne A da°bstajaPrav^'111 oblikovati v organizacijo združevanja : idpje mladini; pmaterialna osnova za nekaj takega. Videti VerL.naSa — hp1 ^rum dal idejo tako kot literarni Ostap klovne ^Zln vaS! Na to so tako že odgovorile, resda Že-^ruženeo ^dnizacije, ki so pripravljene sodelovati pri V'”kakiLak° jetpk.n0 mladih v krajevnih skupnostih ali trik, ‘deset a,,',., tovarna KLUZ pripravljena odstopiti Po^ °dvisnnhfrOdev’ ki bi zaposlili toliko mladih ali ^‘^Zant^d- BroirJ^ od 'zmen, ki bi jih uvedli, in Se modne Pa bi nal bi bda torei rezultat domiselnosti s‘cer 1,1 Beka,rgovinp g f^1' skupaj ali pa skupaj z blagovnico v ^a^toda^'- ki bi turn V St'ridesetih mestih po vsej Jugoslaviji, Od otipaj sodelnval, bi dobili odpadke blaga, ki ga * k' bi I l Pridom ‘k pa takim mladinskim proizvodnim k Seru l svetovni0^'1?' Blagovnica Beograd tudi ponuja frpit^tfvijpfd PosamP,„e‘ k°bko kakSnO blago velja proizvajati in in brezpia*” e modele. Tudi industrija čevljev Beograd “rob'11' ta/,. drugOfe odstopiti starejSe stroje in prav tako ’>rbn r ‘Lobnikih Se Bb n« splača proizvajati v lastni d;n tore: eb dei Pa niso naleteli na primerno zanimanje za ^m ‘ka tonsa t Po^no uvažati. a % ,Ska Prat V!°Ž'ti srniZ zdn,ževanje dela mladih, zlasti tistih, ki ? «e e?a' v »eV W to del°’ vendar pod pogojem, daje p0som °rganiznJ°8,radu sP°sobna prevzeti organizacijo ^'b kr^t^i ne * r- Struženega dela so namreč poudarili, Je zeJevnih sknn^ 'JO. Pogovarjati, ker jim taki stiki iz bfyw.fiti ^k- kaftimt1^ v,ivaj° potrebnega zaupanja. Ta ',J Pra^raznih D "' “‘It'tska organizacija si doslej ni uspela ^h^S^aktivTost^ ™ mladinsk0 aktivnost in N oran,’-razen forumske, dejansko na nuli. Kot 1'M^k'ivistiJf‘,kar Sevedn'taC‘ja v Beogradu 'ni porok za zaresen “i v ^kaieJ0 v deianru P°meni’ da Je ne zmore’ če se Pri fJevn^dJa.m Sami mina J kot se Izkazujejo z besedami. . Uradi U v braje^^^t organizaciji, pač pa v nedozorelem Ufio Je ^. Podaljšan,, skuPnostih, ki Se vedno delujejo kot ih^ttounr ltn°> da tum°^a °bčin oziroma državne oblasti. %SovUih0^'10- temiiež ^a?°gVanjsko samoupravljanje ni iz-tarci Z zastor i sveti kurirji krajevnih skup-ehmi nazori. Tako ostaja torej te upanje Viktor Sirec Spet smrdi Le kaj neki tako vztrajno zaudarja po Soboti, zlasti v soparnih dneh ali tik pred dežjem? Je to od kanalizacije ali kafilerije ali gre takšna ,,saga” od svinjskih hlevov pri Rakičanu ali . . .? Eni celo ugibajo, da zasmrajene vonjave prinašajo neugodni vetrovi od smetišča v Nemčavcih, drugi gredo še dlje in domnevajo, da bi znale priplavati iz oddaljenega Nemšča-ka. No, karkoli ali kdorkoli je že krivec zanje, nekaj bi se verjetno dalo ukreniti, da bi jih bilo vsaj manj. Sicer pa so najboljši naslovi za odgovor sanitarna inšpekcija, mestne krajevne skupnosti oz. njihova vodstva (vseh šest), tozd . Komunala, sozd ABC Pomurka in gotovo še kdo. Da ne bo nesporazumov glede pristojnosti, si lahko vsakdo pogleda Uradne objave iz leta 1975, številka 8, kjer najde odlok o ukrepih za zdravo okolje ljudi. Menda je ob sprejemu sodil med ene prvih tovrstnih v naši republiki. Nekako tako smo zapisali že lani približno ob istem času in letos ni nič bolje. Še kar naprej smrdi in vrli meščani morajo sredi dneva ali v zgodnjem popoldnevu zapirati okna in vrata, sicer bi jih vonjave utegnile vreči s tira. Čudno le, da jih ne.vrže s tira vse tisto, kar se te dni „ ponuja” okrog posod za odpadke. Razgled je čestokrat enkraten in kaj se ve: morebiti pa del odgovora na vprašanje, kaj smrdi, tiči prav tu!? In kdo je tedaj krivec? (brž) „SISA NIKAR!” Zabeležno neposredno na seji vseh treh zborov občinske skupščine Murska Sobota 18. julija: ,,Ni trenutek za ustanavljanje občinske samoupravne interesne skupnosti za preskrbo. Ustanovitev občinske interesne skupnosti za preskrbo še proučujemo. Interesna skupnost za preskrbo bi bila potrebna zlasti pri združevanju sredstev za izboljšanje trgovske mreže in oskrbe prebivalstva.” Prvo in zadnje sta uradni mnenji (mar si v bistvu ne nasprotujeta?) predstavnika trgovske organizacije Potrošnik, drugo pa podpredsednika občinskega izvršnega sveta Edvarda Perhavca. Na to pa dodajmo neuraden vzdih nekaj delegatov z zadnjih klopi v skupščinski dvorani: ,,Le sisa nikar!” / Vprašanje se torej glasi: ali je res potreben še en — to pot preskrbovalni sis ob kolikor toliko uveljavljenih potrošniških »svetih in konferenci potrošnikov, ali pa gre zgolj za domislico posaniezpikov (skupine!), ki bi/e radi„zagvtiša-li” pp vzorcu Maribora in Ljubljane? Zdi se, da bi lahko pritrdili naslednje, navkljub več kot očitnemu dejstvu, da se velik del prebivalstva samooskrbuje (denimo z mesnimi, mlečnimi in poljskimi proizvodi) oziroma da je v okviru sozda ABC Pomurka, zlasti-pa trgovske organizacije Potrošnik, sorazmerno solidno poskrbljeno za prebivalstvo. Znano je, da ustanovitev ,,klasične” interesne , skupnosti potegne za sabo znatna gmotna sredstva — kajpada iz skladov skupne porabe — in da bi potrošnikom sedla za vrat dodatna birokracija, oboje pa bi pomenilo ,,balast”,, ki si ga v soboški občini v zdajšnjih razmerah ne bi smeli privoščiti. Na dlani pa je še nekaj resnic. Če bi med občani (zdomci!) mogli zbuditi večje zanimanje za odpiranje zasebnih trgovin in če bi v Mur- ski Soboti uspeli odpreti komisijsko trgovino, bi bilo zanesljivo manj razmišljanj okrog ustanovitve občinskega preskrbovalnega sisa. Sicer pa bi lahko kar posplošili, da nekaj podobnega velja tudi za druge pomurske občine. B. Žunec STRAN 3 ZDRUŽEVANJE DOMAČE PAMETI Razvojni center | »V regiji je potrebno ustanoviti razvojni center, saj kvalitetnega družbenoekonomskega razvoja regije ni mogoče I načrtovati brez strokovnih študij in programov, tako na področju gospodarstva kot tudi družbenih dejavnosti. Po taki poti so šle tudi vse razvite regije v Sloveniji. Še posebej je aktualno delovanje razvojnega centra na tako imenovanih I interdisciplinarnih področjih, ki jih sedaj nihče sistematično ne obravnava. Materialno osnovo za delovanje razvojnega centra bo možno zagotavljati na principu svobodne menjave dela, kjer morajo priti do polnega izraza interesi izvajalcev in uporabnikov«. nuja ali kampanja? Čeravno je zapisano v nam lastnem slogu — namreč: treba je, moramo-ima v sebi poanto, ki nam v zadnjem času kar naprej prihaja prav kot eden zadnjih »adutov v razvojno-strateškem špilu kart« pokrajine ob Muri. Zapisali pa smo že konec oktobra 1979 v Radencih in medobčinske družbenopolitične organizacije — zveza komunistov, socialistična zveza in sindikat — so mu dale širša razsežja kot Idejnopolitična izhodišča družbenoekonomskega razvoja Pomurja v letih 1981-85. Zdaj, ko nam g^e malone povsod za nohte, se zdi spet kot kampanja, saj se vedno znova sklicujemo in prisegamo na izhodišča kot edini tovrsten dokument v Sloveniji, Ki naj bi bil hkrati argument za to, kako složni smo v okviru štirih občin — regiji, ki pa sicer ni družbenopolitična skupnost. Pa vendar izhodišč ne kaže podcenjevati, še manj pa' njihov izvedbeni akt, tj. družbeni dogovor o skupnih temeljih planov razvoja Pomurja za obdobje 1981 — 1985, sklenjen in podpisan marca 1981 v Gornji Radgoni in noveliran ter vnovič podpisan zadnjega junija letos na območni gospodarski zbornici. Zakaj izhodišč ne kaže podcenjevati in kaj nam more ali sme vlivati optimizem? Skušajmo najti nekatere odgovore in pojasnila ali vsaj domneve. Še prej pa: zakaj smo spet povzdignili glasove o ideji, ki ima sicer svoje zametke v 6O-tih letih? Prvo, kar govori v prid ustanovitvi regijskega razvojnega centra, je dejstvo, da premoremo soliden umski (kadrovski) potencial. Po razpoložljivih podatkih je med 37 tisoč zaposlenimi 1850 z višjo in skoraj tisoč z visoko izobrazbo, 40 pa jih je z magisterijem ali doktoratom. Tak potencial pome- Nov zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je pričel veljati s 1. julijem, uvaja kot novost tekoče usklajevanje pokojnin z gibanji nominalnih osebnih dohodkov. Ker izvedba takšnega načina usklajevanja pokojnin zahteva bistveno večja sredstva od dosedanjih , potrebnih za te namene, je zakonodajalec prepustil odločitevo tem, kdaj in kako izpelljati zahtevani način usklajevanja skupnostim, s tem da so ga dolžne zagotoviti najkasneje do 31. decembra 1986. , Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji se je že v lanskem letu odločila, da bo obveznost, ki jo nalaga novi zvezni zakon, uresničila postopoma, upoštevaje materialne možnosti družbe, v času do leta 1986 tako, da bo iz leta v leto povečevala deleže odstotnega povečanja pokojnin med letom na račun porasta nominalnih osebnih dohodkov v posameznem letu. Tako naj bi se v letu 1983 pokojnine uskladile za četrtino porasta, v letu 1984 za dve četrtini, v letu 1985 za tri četrtine in v letu 1986 za celotno rast nominalnih osebnih dohodkov. V začetku vsakega koledarskega leta bo opravljena ni dokajšnjo osnovo za izkoriščanje in razvijanje obstoječih tehnično-tehnoloških zmogljivosti, kakršne ima na voljo ta skrajni del severovzhodne Slovenije. Koliko da ali — bolje povedano — bi moral dati ta in takšen kader, je seveda poglavje zase, smemo pa domnevati, da marsikje m dovolj izkoriščen ali je celo na neustreznih delih in nalogah in išče svoj »prostor pod soncem«, kjer le računa, da bo mogel koristno vnovčiti pamet in veščine. Jasno je, kam to pelje in ne čudi, če se viso-koizobraženi ljudje v zadnjih nekaj letih raje odločajo za lastno, obrtno dejavnost ali »bežijo« iz regije. Brez pretiravanja rečeno: zgodovina iz 6O-tih let se v nekem smislu ponavlja, saj so tudi takrat — in še prej — pomurski razumniki in strokovnjaki množično odhajali drugam, v mestna središča, v druge republike in pokrajine, računajoč, da jim bo tam dana možnost pokazati, kaj znajo in zmorejo. Da so uspeli in se uveljavili, je dokazov in primerov več kot dovolj. S teh vidikov zamisel o regijskem razvojnem centru ni ravno iz trte zvita, prej spoznana nujnost, ki so ji ponekod znali prisluhniti in jo tudi izpeljati. To je bilo zlasti tam, kjer jih ne obremenjujeta majhnost — dr. Maca Joganova je na nedavnem posvetu slovenskih sociologov v Murski Soboti zadela v živo, rekoč: »Mi smo majhni, ker se delamo majhne!« — in kjer strokovno podkovanim kadrom ne mečejo na vsakem koraku polen pod noge. Ali to pomeni, da namigujemo, kako smo v Pomurju taki? Točno tako, saj bi sicer imeli veliko več timskega dela v proizvodnih organizacijah in kdaj pa kdaj tudi kakšen delovni posvet ljudi različnih strok in usmeritev, se pravi za interdisciplinarna Usklajevanje pokojnin tudi dokončna uskladitev pokojnin, glede na uradno ugotovljeni porast nominalnih osebnih dohodkov, ob upoštevanju uskladitve, ki je bila pred tem opravljena med letom. Zaradi jasnejših predstav o doslednem izpolnjevanju sprejetih obveznosti naj bi vsi sklepi o uskladitvi pokojnin med letom veljali od 1. januarja dalje. Samoupravni organi skupščine skupnosti so pri oblikovanju predlogov za uskladitev pokojnin med letom v letu 1983 ta stališča upoštevali, poleg tega pa tudi nezadovoljiv ooložaj upokojencev z najnižjimi pokojninami v zaostrenih družbenoekonomskih razmerah. Zato so poleg uskladitve pokojnin predlagali skupščini skupnosti tudi sprejem dodatnih ukrepov, ki naj bi izboljšali gmotni položaj upokojencev za najnižjimi pokojninami. Ti dodatni predlagani ukrepi so bili: ponovna odmera pokojnin od nove najnižje pokojninske osnove, ki znaša od 1. januarja 1983 dalje 9337,25 din in določitev novega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v višini 85 odstotkov navedene osnove ali 7936,66 din ter odmera novega varstvenega dodatka. Raven najnižje pokojninske osnove in mejnega zneska' najnižjih pokojninskih prejemkov je s tem dvignjena za raven, kot ju zanje določa predlog novega republiškega zakona. Po opravljeni ponovni odmeri pokojnin od nove pokojninske osnove in določitvi novega varstvenega dodatka pa se vse pokojnine — tudi te, ki so bile prea tem ponovno odmerjene oziroma pokojnine z varstvenim dodatkom — uskladijo s 4,5 odstotka prav tako z veljavnostjo od 1. januarja 1983 dalje. Sprejeti odstotek povečanja pokojnin ustreza celotni predvidenega povečanja nominalnih 'osebnih dohodkov v letošnjem letu. Glede na dosedanjo prakso pri usklajevanju pokojnin 'med letorn, bi to pomenilo 9 odstotkov od 1. julija dalje. Sprejem vseh teh ukrepov ima za posledico različno povečanje vseh pokojnin. S ponovno odmero pokojnin od nove najnižje pokojninske osnove in določitvijo novega varstvenega dodatka ter kasnejšo uskladitvijo so se okoli 22.000 upokojencem pokojnine povečale. Tistim, ki prejemajo samo pokojnino za 16,7, tistim pa, ki poleg pokojnine prejemajo tudi varstveni dodatek, pa od največ 9,1 do področja. Ker bi lahko, resnici na ljubo, primere timskega dela oz. tako zastavljenih posvetov v Pomurju našteli na prste ene roke in ker se to še kako pozna v* gospodarjenju, se nam dozdeva ideja o regijskem razvojnem centru iz leta 1979 dovolj zdrava in zrela za izpeljavo. Pa vendar jo dajmo še preveriti in prevetriti! Zapisali smo, da premoremo v Pomurju soliden umski potencial, a to je — širše gledano — le ena plat medalje. Druga je ta, da je tak potencial odločno preskromen z vidika siceršnjih (domačih in svetovnih) potreb tehnično-tehnološkega razvoja. Visoko izobraženega kadra oz. kadra z znanstvenimi naslovi je med vsemi zaposlenimi — torej 37 tisoč ljudi — le 6,4 odstotka, kar pomeni zaostanek Pomurja za deset, če ne več let za slovenskim in najmanj enkrat toliko za svetovnim poprečjem. Za poznavalce gospodarskih gibanj tak položaj ni presenetljiv, saj zatrjujejo, da so proizvodne zmogljivosti po organizacijah združenega dela prerazdrobljene, premalo izkoriščene, tehnologija je zastarela (visok odstotek opreme je odpisane!) in inovacij sko-raziskovalno delo si le počasi utira pota v reprodukcijske procese. K temu dodajajo: tudi če bi imeli v vseh štirih pomurskih občinah visok delež kadrovskega potenciala, bi ta, brez ustrezne izobrazbene sestave, silil v gospodarstvo v delovno intenzivne panoge — te so, mimogrede rečeno, tudi sicer prevladujoče — kar bi kratkomalo pomenilo siromašenje slovenskega gospodarstva. Še večje siromašenje se dogaja z »begom« tudi mladih strokovnjakov in znanstvenikov iz gospodarstva v družbene dejavnosti, kar postaja že kar nepisano pravilo. Sklep, ki se ponuja, je na dlani: le pametna naložbena politika ob sočas Kaj je po vsem tem zamisel o regijskem razvojnem centru Pomurja: ali nuja ali kampanja? Namesto odgovora se vprašajmo: če je nuja, čemu ga podpisniki — območna zbornica, občinski izvršni sveti, banke in drugi — niso zajeli v nedavno noveliran in vnovič podpisan izvedbeni akt Idejnopolitičnih izhodišč za to petletko, namreč družbeni dogovor o skupnih temeljih planov razvoja Pomurja? Branko ŽUNEC nem načrtnem usposabljanju kadrovskega potenciala — ob delu in iz dela — ter zahtevna, kapitalno in tehnološka intenzivna proizvodna so porok, da Pomurje tudi glede kadrov zlagoma pride na zeleno veio. In prav razvojni center bi utegnil k temu veliko pripomoči. Če smo doslej večidel tehtali argumente za center, jih bomo zdaj proti centru. Ni se namreč mogoče znebiti vtisa, točneje bojazni, da se nam utegne center preleviti v nekak birokratski organ po vzorcu samoupravne interesne skupnosti. V idejnopolitičnih izhodiščih je namreč zapisano tudi tole: »Materialno osnovo za delovanje razvojnega centra bo možno zagotavljati na principu svobodne menjave dela, kjer morajo priti do polnega izraza interesi izvajalcev in uporabnikov«. Drug pomislek se skriva v spoznanju, da smo že itak preorganizi-rani in da bi zato bilo dovolj. če umske potenciale združimo kar po organizacijah združenega dela in da pri tem odigrajo svojo vlogo predvsem občinske raziskovalne skupnosti. V tej zvezi so lahko za zgled sozd ABC Pomurka, Radenska, Mura in še kateri od večjih proizvodnih kolektivov. Ne zadnji argument proti centru je vsebina dela, s katerim naj bi se ukvaijal. Nič kaj prepričljivo namreč ne zvenijo obeti glede večjega izkoriščanja takšnih in drugačnih naravnih danosti (komparativnih prednosti!), pospešenega združevanja dela in sredstev (in zemlje!) ali hitrejšega razvijanja sistema nagrajevanja že prislovične marljivosti pomurskega delavstva, kajti zgledov je bore malo. Tudi nekatere študije nam očitno ne dajejo dovolj otipljivih in zlasti ne praktično izvedljivih raziskav, ki naj bi sicer pripeljale k pametnemu programu'oz. naložbi. mala anketo - Kopalci večkrat pozabljajo na varnost v vrečih poletnih dneh se kajpak radi zatekamo m redna ali tako imenovana divja kopališča, ne da bl W"’ pomislili na lastno varnost V letošnjem letu smo imenr Pomurju tri utopitve (v reki Muri, gramoznici in Bukovn skem jezeru). Sicer pa so utopitve za prometnimi ne čarni na drugem mestu v Sloveniji. Zlasti je nevams kopanje v gramoznicah, jezerih in reki Muri, kj«r ™ poskrbljeno za varnost, saj niso označena nevam mesta, niti ni reševalcev. Zato so kopalci pr®Pu*cX sami sebi oziroma lastni previdnosti. V taka kopa«*« zlasti ne bi smeli puščati otrok brez staršev in nepW» cev. Pregled nekaterih gramoznic in jezer vPomuyI, katere se zatekamo v poletnih dneh, je pokazal, d* morali nekatera zaradi nevarnosti prepovedati, neka pa bi ob ureditvi bila tudi primerna za kopanje, in o tem povedali naši anketiranci? FRANČEK GOMBOC obM* ni gasilski poveljnik: »Vseka kor bi morali za varnost kow cev veliko več storiti na po. dročju preventive, da M* prihajalo do pogostih utop^ not je to sedaj. V neka**g gramoznicah In na reki Munm morali prepovedati kopale’ stori? Ali tisti ki * . ker so nevarne. Kdo naj" kdo drug? Nekai i^^ uPravl>ai°> krajevne skupnosti** opozorila 1Potrebno storiti, kajti vsa dosedanji vljajo nevarnncff in občani se še naprej lzp0^. ško ekipo v imamo dobro Izurjeno POt*^ Sobot- smote Rad9oaL obnavljamo pa joy kadar nas onkr-ei- spos°bni ukrepati, žal pa je takrat gasilci ne moremo?^ DrU°ih UkrePOV SILVO LUK - kopalec Iz vec: »V Vučjl jami v Lipovcih se v poletnih mesecih kopamo z* več let. Veliko ljudi pride sem, zlasti ob sobotah in nedelja* tudi iz drugih krajev, In kampirajo. Voda je zelo pnmm na za kopanje, vendar je gm , moznica na nekaterih de"* zlasti za tiste ki Pregloboka in tudi nevam*> namreč tudi do ose ° najboliši plavalci. Globina vode* moral poskrbeti m me*rev. Zato mislim, da bi nekoo Postaviti nap^ne^.^t kopalcev. Potrebno bi bg dehh gramoznice tab?< ki bi označevale, na kate kopati. Urediti bf« e Je varno ,n na katerih nevarg dostope. Nikakor"!?™ ' okolico gramoznice in pdrtg. otroci ali slabilo p? ne bi smel' dovoliti, da se kopa? bi jih lahko rešil° C ’če niv bližini dobrlh Plavalcer’ * najmanj 7,1 odstotka . Upokojencem s pokojnino z varstvenim dodatkom, katerih pokojnine niso bile odmerjene od najnižje pokojninske osnove, se prejemki povečujejo za 7,1 odstotka. Ostalim upokojencem pa so se pokojnine povečale za 4,5 odstotka. Navedeni sklepi skupščine skupnosti bodo uresničeni z izplačilom pokojnin za mesec avgust. Najnižja možna starostna pokojnina za polno pokojninsko dobo po novem znaša 8293,80 din, najnižja možna starostna pokojnina sploh (za 15 let zavarovalne dobe) pa znaša za moškega 3415,09 din, če pa upokojenec prejema k pokojnini tudi varstveni doda tek pa 6342,25 din, za žensko pa 3902,97 din, če prejema k pokojnini tudi varstveni dodatek pa 6976,55 din. Najvišja možna pokojnina ostaja nespremenjena. Za polno pokojninsko dobo lahko znaša največ 37851,77 din, za 15 let zavarovalne dobe pa 15586,02 din za moškega oziroma 17812,60 din za žensko. DEZIDER NOVAK - dlpl-branik — vodja sektorja za z nje splošne kriminalitete-UJV sproti spremljamo P matiko varnosti na k°P ^ft Lahko povem, da je v kopalcev na javnih koP".enJ, kolikor toliko ^^oče vendar utopitev ni "^. vaio izključiti, če kopalcineu^. nost do Jeda-Pri tem mislim na večjo °°gptld Veliko hi,iSč»Č!°veka oziroma v odnosu med ko^ semčte1 ,e na črnih kopališčih, med katera P jTzera^rav n**? uUro in opuščene ard^^StoP^ nnn0c^1av -na teh najpogosteje prihaja do . rane hrahH?'tpa so Predvsem mladi ljudje zJ?nOsti neoc>zne,bro^b’ Precenjevanje fizične sP°s.°iln n*k*l žrtev ra2mer’ Tudi letos smo zabeležil' n ’ med katerimi so bili celo dobri plavalci.« . miumk* EMIL ŠABJAN - satahOr Sobote, kopalec: »K p^r ski gramoznici zelo kOpt jam z družino bodisi pplteta* nje ali piknik, luk*'1 vod* £ svež zrak, pa tud v^ primerna za kopa fa^nP* pa povedati, da J* taki gramoznici lab zniF I P^vati. Na posameznih dehh je^oda zelo I Wie tore* pa plitva in lahko kaJhltro kSSajo k "tS Č shm O« J V teh Poletnih dneh radi P^seos^n* Potrebno kot Je satahovska, d® ustffil naoise ki«, bl c1'0 urediti okolico In postaj ro t* veliko iti?! se *JudJe lahko kopajo in M® A0 veti*' veliko stalo, varnost kopalcev pa bi bila mnoB MILAN BRATKOVJJ/mi^ sednik pN Po skfkop*' 1 Sobota: »V P®"1 Jeja^S"' mo nekaj dobro u^č'lh pol^t lišč, ki pa so v vmta dneh premajh”* je^o- kopalce. Zaradi ^vg^ več ljudi, ki ^k°fflPleaW’ varnosti 2adeva ostale kopalne " 2a9otovljena. To pa je tudi [aZddo^tef l*Vi Sam^ rekiMuri bfza varn',?^ potrebam, kaj J®* I verietnn^°St koPalcev v takšnih objektih n> STRAN 4 Pesniška zbirka „KOT ORGAZEM PRIČAKOVANJA” ali ponovno ki bodo v Okovih Kintur?bt°uCePtOm ^»nnaciisld t h °b^rij’ U Je ne-^iTOO^/^^o^vna-Odarja, kjifhnakT^ Milana "a ovitku kotje zapisano ^Sobwi’r0^1' 7’ 1962 v sefe štnH0U’ Kajuhova 42” in je “novink ^Politične vede Zbirka je bila H LjUbljani”- 2-Prvo ieel?.naže tudi nekaj ^onimoJ n^avii avtor Pod v 22- šte- izp0(j nr UJ°?a’ ^di se, da je ^^atjevega taklula Predvsem skušaia s ^tov nL* p jb°? vPra51jivih Pomanjkij^o..?3 dela Pokazati ^’'nedodelanost, ?haMog ja^ oceni je ? ’’'snikov^t^k kein^kledarje-^Mt^W0) -KUD” str- sv«om’ biJ® 8nus nad 5 vsebuje objavB^jei anku >.ZNO- °zUrk0 ’ Zavrnil Skle-Joliko . kakj^d^0- ^eda ^ultUrni? esega inJf^dejansko s to °kvir treba J^^honanj >z ^^tor, kiso verje-«r jp ^tazgiba 0181 ,iterarno ^.tL^en a" burski pro-S. ^enske^esto zbirke v 01 farnem pro- Da pa bi se laže približali odgovoru na zastavljeno vprašanje in da bi bilo to preglednejše, je treba zbirko in pojav Skledarja postaviti v širši kontekst obdobij intenzivnega nastopanja literarnih generacij in obdobij vmesnega zatišja, ki se pojavijo med nastopanjem teh ge- Skoraj nemogoče je, da bi popotnik, pa najsi bo peš ali z vozilom, prezrl kužna znamenja ob cesti. Tega na sliki smo posneli v Murščaku in je vredno pozornosti. Domačini mu pravijo Marija pod mare-lo. Neznani umetnik, ki je oblikoval znamenje, ga je zaščitil s streho v obliki dežnika, kar daje spominskemu obeležju poseben čar. Kužno znamenje ob cesti je dobro ohranjeno in bo tako lahko še dolgo kljubovalo zobu časa ter krasilo vinorodno pokrajino. neracij. To valovanje je še posebej značilno za obrobne (provincialne) literarne prostore, kjer so vmesne dobe neprimerno daljše, saj ponavadi središče sčasoma pomembne (uveljavljene) člene vsrka vase, manj pomembni pa alf utihnejo ali pišejo naprej v in o domačijskih togih. V Pomurju je bila zadnja taka generacija generacija Pergerjeva-Vincetič-Lainšček, ki je intenzivno nastopila v tem prostoru v letih 1978, 1979, 1980, morda deloma še v letu 1981, sedaj pa počasi že prehaja v naslednje faze prej omenjenega procesa oz. je deloma že v njih Prav od leta 1981 naprej pa beležimo zatišje, za kar govori zelo preprost, pa toliko zgovornejši podatek: od takrat naprej je bilo v Kulturnih obzorjih — kot edinem prostoru v Pomurju, v katerem se dogajajo te stvari na kolikor toliko kakovostni ravni — objavljeno zanemarljivo majhno število pesniških in drugih literarnih tekstov. Zdi se, daje izredno produktivnemu obdobju literarne prakse sledilo (sicer manj produktivno, pa vendar) obdobje teorije, ki ga predstavljajo teoretični in kritični zapisi, od zapisa Sodobni pomurski poeziji ob rob s konca leta 1979 in z začetka leta 1980 do najaktualnejših letošnjih zapisov pod zbirno temo Spremenjen odnos. In prav v tem obdobju zatišja se je mladi mornar Milan Skledar podal na svojo literarno odisejado, ki jo doslej predstavlja nekaj pesmi v Vestniku in morda še kje, predvsem pa njegova zbirka. Najprej nas seveda zanima kakšen oz. kateri kurz je ubral. Pri tem lahko že takoj na začetku ugotovimo, da med mnogimi čermi, otoki, polotoki in celinami še ni našel svoje poti, ampak je pristal na novo odkrivanje Amerike. Tako ga je začetni val nekega kolektivističnega eksistencializma se je povsem izgubil in v želji po neki imaginarni svobodi povsem obnemogel in postal skrhan kot ,.Človek” v njegovi pesmi Nisem kristal. Vendar Skledarjevo ponovno odkrivanje Amerike ni neodpustljiva napaka, saj se tudi prekaljenim in izkušenim ustvarjalcem kdaj pa kdaj zgodi, da zaidejo na že uhojeno pot. Več graje zasluži mladi mornar kar zadeva vetrove, ki jih je ujel v svoja jadra. Če že ne premore barka lastnega pogona, potem je treba biti selektiven pri izbiri najustreznejšega vetra. Tukaj sta se Skledarju ponujali dve možnosti: da se odloči za danes skorajda že izživeti in preživeti pesniški izraz avantgarde (v historičnem pomenu!), torej za pesniške postopke različnih izumov 20. stoletja, ali pa za pesniški izraz — zaenkrat sicer še zelo raznovrsten — naj mlaj še slovenske pseniške generacije (le-tega uspešno sooblikujeta tudi Lainšček in Vincetič), ki se je že pokazal dovolj svež in vitalen, z dovolj naboja, da si uspešno utre svojo pot v prihodnost. Žal se je Skledar odločil za heterogeno zmes pesniških postopkov avantgarde, ,,filozofskih” sintagem in naivne srednječolske. govorice. Toliko vetrov naenkrat pa je seveda povzročilo, da se je barka zavrtela okrog svoje osi, mladi mornar pa izgubil razsodnost, saj bi sicer odkril še tretjo možnost. Namreč: če barka nima lastnega pogona, če vetrovi niso ugodni, še zmeraj ostanejo vesla. Veslanje je od vseh treh možnosti sicer najbolj naporno, toda če bi Skledar vsaj poskusil z njim, bi bila zbirka vsaj na eni svoji ravni znatno boljša, saj bi odpadla vrsta besed in besednih zvez, ki se v neznatnih različicah neštetokrat ponovijo in s tem izpričujejo nemoč in neinovativ-nost. (Za primer samo beseda spomin: nepozabni spomin, izsanjane sledi spomina, spomin iz sanj, obujati spomine, spomin sintetično strga, izluščen spomin, sprevračanje spomina, spomina usodni zlet, razpokane skale spominov, naelektreni spomin, skale spominov, rjaveč spomin, knjiga spomina, trenutek otroštva zaziba spomin, v mračno izbo zaloputnjen spomin, obujanje spomina, izklesan spomin, bežni spomin, izklesan spomin, vzplamteli spomin, pronicljivost spomina, prestreljeni spomin, kristalni spomin. Tako je je tudi z besedami misel, sanje, usoda, iluzija, pobruhanost in s še katero.) Sedaj se pa že lahko približamo tudi širši vrednosti oz. pomenu zbirke. Jasno je, da širšega slovenskega literarnega prostora Skledar-jeva zbirka ni razgibala, da pa seveda v pomurskem prostoru že s tem, da se je pojavila, vzbuja veselje, da tudi tukaj še nastane kaj literature, pri kateri vsaj ambicije presegajo amaterizem in ljubiteljstvo. Morda se bo na koncu kdo vprašal, zakaj toliko besed, če pa ni nikjer omenjeno nič pozitivnega. Ker je šlo v tem zapisu poleg drugega tudi za poskus literarne kritike, se sam od sebe ponuja dvojni odgovor: 1. namen vsake kritike je v prvi vrsti ta, da pokaže na napake in slabosti, kar je dobro tako za avtorja kot za bralca; 2. v zbirki Kot orgazem pričakovanja je nekaj pesmi, ki dajejo slutiti, da je njihov avtor prerasel srednješolsko naivnost, in ki vlivajo upanje, da bo na naslednjih plovbah barka že imela svoj pogon. Le pošteno bo treba prijeti za vesla. Če se bo to zgodilo, bo dosežen tudi drugi namen kritike, s tem pa bo zapis verjetno tudi za najhujše skeptike že skorajda opravičljiv. Franci Just Pisateljica med brigadirji V brigadirskem naselju v Gornjih Petrovcih se je minuli teden mudila znana slovenska pisateljica in prevajalka iz Murske Sobote Karolina Kolmanič. Pripovedovala je o svojih že izdanih knjigah. Pionirji, zbrani v velikem številu, so ji zastavljali vprašanja. Kot učiteljica na osnovni šoli in pisateljica z dolgoletnimi izkušnjami, seje približala mladim, ki so (in še bodo) v večini njenih knjig glavni junaki. M. S. L. Kramberger %s?Sfa/°semeye priklonil in odšel- soba ^ik' sem za svedn'k 'n se razgledal. bsm j °> kije b f nek°č okrašena z dragoceno usnjeno ^9vnSGrn opal fžeda)sovedapoškodovana in raztrgana. Na k KI H stevilne grbe rodbine Treffenheit, torej znano g6fn ° pa raZo^Je eno oko prebadala puščica. Nad grbom ^iladz'vljen,ei„ynŽm traku napisano: »Enemu smrt — dru- Post rOtU pple9 vrat se ie Pod razpetim nebom vkoti^tapt-f^i s nitkastimi stebri in angelskimi glavami, Šip :e ,^a zvečine odpadla. Skozi okna s svinčenim POs' ° zdaiPazdaj videti izza raztrganih oblakov steki ena metiasta topolova krošnja je potrkavala '° nekaj ^akorsem mogel razbrati iz praznih tal, so "set ° °u prinesli nala^ zame. steni, ir^a Pa ste bili pomembnejši veliki sliki, ki sta s^. A/?’ N sti^'/P0 Poševno iztegnjeni goli roki z rdečim ^ali'p Serb , ŠPesti 9°^ meo razsodbe. Osvetlil sem razhasa osvetf''^ številne drobne postave. Šele ko sem ^ce^ora/ r jeval z nemirnim plamenom gorečih sveč, ^ne-PQPoti na ki je sledil vozu z zvezanim zlo-Or'oče. Pod sliko je bilo na svetlo podlago Potrpiš, M ^'no q Pndobiš: ^naoil^'š!« n takoj 0Dže znal" obraze spremljevalcev naskrivaj dostojanstvo, miselno topost, L.0smJaiZob/iz-' b[ezbrižnost in podlo zadovoljstvo, kj Grten h krJavS°lenca kričal strah. Srepi pogled mu s. ®aje drobr?- domaie koprneč po končnem odre-slika m ° 'n ^a^no čakalo šele na morišču. al' Prih^niin!1,^113 " 9tebine zavesti ali slutenj, ki so Sth odnjQga v turobno temo. Čutil sem nekaj minule-^jik > " ^-as/sčp 'z Srca mi je govoril komaj slišen glas: razLjmOm Je zabolelo, dlani rok pa sta se mi lsem mogel več dojeti, za kaj je šlo, ker je lahna slutnja prav tako hitro tonila v pozabo, kakor se je bila preje iznenada pojavila. Obrnil sem se od strahotne slike in se sklonil pod roko z mečem, da je ne bi zadel. Osvetlil sem druge slike. Tedaj mi je nekaj prešinilo srce. To blagp in otroško obličje s kitama rdečkastega leska, podvitima za male avbe, obličje z majcenimi naivnimi usti, usločenimi obrvmi----------to je bila — »Aglaja!" sem zašepe- tal, težki svečnik pa mi je zanihal v roki. Zazdelo se mi je, da je nekaj žalostnega in temačnega zastrlo ljubki obraz. Ne, to ni Aglaia. Gledala me je Zeferina, kakor da bi dihala . Sloka roka,, gledajoča izpod bogatih čipk je nosila srebrni prstan, predstavljajoč prepletajoči se kači z žarečim opalom, s kazalcem in palcem pa je držala tri škrlatne vrtnice in snežnobele lilije. Napis pod sliko mi je zmotil privide, v katerih sem klical ljubljene obličje. Omel sem si oči in prečita/ besedilo pod sliko. »Posnetek Heve Weinschrotterin, plemiške gojenke iz sv. Leodegarja, vdane čarovanju in sojene na tem mestu z mečem I. 7 649.« Pred to sliko sem, stal tako dolgo, da so pričele sveče prasketati, vosek pa kapljati. Kaj je videz in kaj je resnica? ” 35. ČARODEJNO MAZILO Kulturni koledar razstave MURSKA SOBOTA — V galeriji soboškega Kulturnega centra je še vedno odprt 6. jugoslovanski bienale male plastike. S svojimi deli se predstavlja osemdeset domačih in osem umetnikov takoimeno-vane pariške šole. knjige USPEŠNICE TEGA TE-DN A v knjigarni Dobra knjiga v Murski Soboti so: Olge Novak-Markovič JUGOSLOVANSKA KUHINJA (Cankarjeva založba), ZBIRKA LABIRINT 1/4 (Državna založba) in Pavleta Rožnika SLEPI BRATEC. Kinematografi KINO SVOBODA GORNJA RADGONA bo v petek 29. in nedeljo 31. julija ob 20. uri predvajal ameriški glasbeni film ZADNJI VALČEK. V poplavi 'zrazito poletnih (lahko bi zapisal kar »lahkotnih«) filmov je napovedani kar’ vreden ogleda. Prevedel: Vladimir Komidar Noč je potekla mirno, vkolikor izvzamem praskanje in pokanje y sobi, kar pa je v tako stari zgradbi nekaj običajnega. Novi dan je bil oblačen in neprijazen. Rosilo je in piha! je veter. V stenah /e bilo slišati šum, kakor da bi glodale podgane. Sluga, ki m j je prinesel zahtrk, mi je sporočil, da muči nadlov-, ca kolika, zaradi česar ga pred večerom sploh ne bom mogel videti. Priporočal mi je, naj mu nepoklican ne hodim v sobo, ker je položil poleg sebe samokres, nabit z drobci soli in svinjskih ščetin. Ker ga mučijo hude bolečine, bi utegnil ustreliti vsakogar, kakor se je nekoč že zgodilo učitelju Hem-metschnuru. Pri medli dnevni svetlobi sem si ponovno ogledal sobo. Razpadajoča zunanjost je bila zdaj še bolj očita nego v soju sveč. Odkril sem tudi dvižna vratca, utajena v podu. Skozi nje se je dalo priti v podzemlje. Povsod kamor koli sem šel, so me zasledovale sive oči slike, kije predstavljala Heve Weinschrotterin. Ko sem jo pod vtisom večernih občutkov pozorno ogledoval ter se zagledal v rožnati obraz pod zlato vezeno avbo, se mi je zdaj zdela tuja in daljnja. Podobnost z Aglajo in Zeferino se je polagoma razblinila. Pri raziskovanju obsežne dvorane pa sem odkril nasproti svoje postelje skrbno skrita vrata, ki jih je marsikdo spregledal. Ko sem krepko pritisnil, so se mi vdala, zaškripala v tečajih in se odprla. Stopil sem v tesno sobo s policami, ki so jih zagrinjale preperele in močno zaprašene zavese iz debelega zelenega damasta. Ko sem zavesi razmaknil, sem našel v starih predalih cele svežnie in kune starih listin, polea niih pa vsakovrstne, nekdaj zaplenjene dokazne predmete: bodala, sekire, krepelca, zarjavele Ključavnice, svinjske noge, ciganske ročice in podobno. Na vsak predmet je bil skrbno in vestno oritrien listek. Navajam nekaj napisov: nož, s katerim ie Matz iz Schollelehena zaklal Schieljorga in vlomilska ročica, imenovana Robmeische, ki je pripadala Hendlu iz Poljske. Slednjič sem otipal zajeten glinast lonček z modro prevleko, ki je bil zgoraj čvrsto prevezan s kožo svinjskega usnja, na ročaju 'pamu je visel štirioglat pergamenast listek, na katerem je bilo z rujavkasto, že izbledelo pisavo označeno: »Številka šestnajst. Čarodejno mazilo za letenje, odkrito pod posteljo obtožene Hollerin in izkopano iz zemlje.« Ta predmet ene izmed žena, ki so iih tu strogo preiskovali, mi je v toliki meri pritegnil radovednost, da sem ga skril blizu svoje postelje, ker sem si ga hotel pozneje podrobneje ogledati. Pri kosilu sem zopet srečal učitelja, ki me je vljudno vprašal, kako sem prebil noč. Pripomnil je, da sem prvi v tej sobi mirno spal. Po jedi sem se šel kljub dežju in vetru z njim sprehajat. Želel sem si razgovora. Njegova razgledanost in znanje jezikov sta me toliko presenetila, da sem ga vprašal, zakaj ne da svoji učenosti lepšega obraza, kakor pa je nevredno pisarjenje pri starem nadlovcu ki ga je s posebnim veseljem žalil varav zaradi njegove izobrazbe. Globoko ie vzdihnil m mi povedal, da bi si gotovo lahko zboljšal položaj, če bi imel toliko denarja, da bi se odpeljal v Pariz ali vsaj do Strassburga ki so ga Francozi oteli Nemcem. Rekel je, da ima tam prijateljev ki bi se zanj gotovo zavzeli. Tudi če bi imel dovolj denarja, bi moral biti zelo previden, kajti nadlovec mu je nesramno zapretil, da ga bo obdolžil poneverbe in dal kaznovati, s čimer bi se pač moral sprijazniti, ker je nebogljen siromak. —J STRAN 5 POMURSKE IZLETNIŠKE TOČKE Piknik ob Bukovniškem jezeru KOLIKO JE KMEČKI TURI- ZEM RESNIČNO KMEČKI? Do Bukovniškega jezera ni težko priti; v Dobrovniku zavijete ob katipotu na levo, če prihajate iz murskosoboške smeri, oziroma na desno, če vas je pot pripeljala iz lendavske smeri, in po nekaj sto metrih ste pred jezerom, velikim 6 hektarjev. Voda v njem sicer ni kristalno čista, vendar to kopalcev ne moti in se ob vročih dneh vztrajno namakajo. Ker pajejeze-ro gojitveno lovišče, je v njem seveda veliko rib. Kaj hitro boste opazili, da je ribjega zaroda kar precej, saj krapi večkrat ,,skočijo” iz vode in seveda spet vanjo. Taki prizori so pravi izziv za športne ribiče. S PUTRICAMI K STUDENCU Letos sem bil že drugič ob Bukovniškem jezeru. Obakrat sem ga obiskal med tednom, zato sem bil nekoliko razočaran, saj ni bilo družbe. „Potožil” sem lo-garjevi ženi Marjeti Hrvatin(njuna hiša je tik ob jezeru), pa me je zavrnila, češe „V nedeljo, 19. junija, bi morali priti, tedaj je bilo tod izredno veliko ljudi, čeprav je bil deževen dan.” Povedala je, da na Vidovo nedeljo prihajak Bukovniškemu jezero vsako leto mnogo obiskovalcev, saj je pri bližnji Foto: J. Herman Jezerska idila kapelici proščenje — shod, na katerem ne manjka tudi stojnic z obrtniškimi izdelki. Šenajvečpro-dajo filovski lončarji, ki ponujajo male ,,putrice”, v katere v bližjem studenčku ljudje že po večletni tradiciji natakajo vodo, ki da je zdravilna za oči. Marjetami je pokazala ta studenček, v katerem je res biserno čista voda. Po poteptani okolici okrog njega pa sem sklepal, da ga je v minulih dneh obiskalo veliko ljudi. Moja vodnica je dejala, da gredo obiskovalci Bukovniškega jezera skoraj vedno še k studenčku, in če si že ne natočijo vode za domov, si vsaj umijejo oči. Zdi se, da je prava škoda za turizem (imamo več vrst turizma!), ker jeokolica izvira vode zanemarjena. Če bi bilo drugače, bi lahko postal studenec privlačna točka. Ljudje pač ladi verjamejo v zdravilno moč raznih voda. Saj se še spominjate hrupa zaradi,,moške vode” vKladnjuv BiH? ČAR LOGARJEVE KOČE Pa se vrnimo k jezeru! Na njegovem obrežju imajo gozdarji brunarico, na kateri sicer ni table, da je vanjo prost vstop, toda goz PRVI POLLETNI RADGONSKI GOSPODARSKI REZULTATI PROIZVODNJA ZADOVOLJIVA - IZVOZ ZAOSTAJA Prve informacije o doseganju planov začrtane količinske proizvodnje samoupravnih organizacij s področja gospodarstva kaže, da je v prvih šestih mesecih večina delovnih organizacij v industriji doseglo zadovoljivo raven proizvodnje. Še posebej so ugodni rezultati v elektro in lesnopredelovalni industriji, v mesnopredelovalni industriji pri klanju mladih pitanih govedi, prav tako v proizvodnji krmil, več kot so načrtovali pa so napolnili tudi mineralne vode in naredili brezalkoholnih pijač. Nekoliko zaostaja,proizvodnja bivalnih enot, zato pa so boljši rezultati pri proizvodnji nadgradenj. Kmetijstvo je v družbenem sektorju v polletju v živinorejski proizvodnji uresničilo načrte 44-odsiotno. nekoliko nižja na je proizvodnja mleka. Opazen pa je večji odkup mleka od kmetov O < perantov. Se na slabše kaže v tem času turizmu. j: je plan nočitev dosežen le 38-odstotno. Med . posebno uspešnimi po količinski proizvodnji velja omenili Radensko, izjemno močno so presegli načrte tudi v apaški Lini, veliko so naredili v tozdu Marles Boračeva. pa tudi v Elementu, kmetijskem kombinatu. Gorenje EIradu. tozdu Moda ... Zalo pa zaostajajo izvozna prizadevanja radgonskega združenega dela. V prvem polletju je bilo po doslej zbranih podatkih na konvertibilno tržišče izvoženega za 319.110.000 dinarjev in blaga ih. storitev, kar predstavlja 44-odstotno realizacijo plana. Zaostaja tudi uvoz potrebnega materiala — uresničenje le 23-odstotno. kar predstavlja za 40 odstotkov man manj kot v enakem obdobju lani. Zaenkrat uspešno uresničujejo izvozne načrte v Avtoradgoni. Marlesu — tozd Boračeva. Murine-mu tozdu Moda, gostinskemu tozdu Grozd, nekoliko pod planom pa so v Gorenje EIradu. Drugod je bilo izvozno polletje slabše. VP darjeva žena Marjeta mi je dejala, da vrata odpre tudi drugim obiskovalcem, predvsem tistim, ki žele ob jezeru preživeti konec tedna. Se bolj privlačno pa je seveda v gozdu, kjer so ,,logarji” uredili lesene klopi, mize in kurišče. Torej je treba le zakuriti, na palice natakniti meso in ga peči. Pravi obred! Marsikdoobtembolj uživa kot pa tedaj, ko se ,,baše” s tako pripravljeno poslastico. In jezero? Če se vam že ne ljubi v vodo, potem lahko posedite ob njem in opazujete njegovo nemirno gladino, lahko pa seveda namakate trnek. Z jezerom upravlja ribiška družina iz Lendave. V njem je največ krapov, nekaj pa Ribolovna sezona na tem jezeru je od 3. julija do 30. oktobra. Lov je dovoljen samo s trnkom, za katerega pa dobite enodnevno ribolovno dovolilnico v gostilni Laslo v Dobrovniku. Zanjo je treba plačati 250 dinarjev. Ribič mora imeti s seboj centimeter, saj krapov, ki, so krajši od 30 centimetrov, ne sme vzeti s seboj. Torej, če ujame manjšo ribo, jomora vrči nazaj v jezero. Športni ribič z enodnevno dovolilnico lahko ujame največ dva krapa oziroma naj več dva kilograma drugih rib. Če pa se mu je nasmehnila velika sreča (in mnogim se je!) da ujame celo 5-kiIogramskega krapa, potem se mora zadovoljiti s tem (in kdo se ne bi!), torej je za ta dan ribolov zanj končan. Nima pač več pravice do dveh krapov. DOBRI GOSPODARJI Štefan Palfi, predsednik ribiške družine Lendava, je povedal, da ribiči dobro gospodarijo, torej si s konkretnimi dejanji (vlaganje ribjih mladic) prizadevajo, da bi bilo v jezeru čimveč rib. Tudi ribolov je programiran in za vsako leto določijo, kolikšen bo odlov rib; budno spremljajo število izdanih dovolilnic. Če jih izdajo več, kot so načrtovali (ribičev pač ne gre zavračati) potem naslednje leto vložijo več ribjih mladic. Sicer pa imajo člani ribiške družine pri nakupu dovolilnice popust. Na vprašanje, zakaj ribiči ne dovolijo, da bi po jezeru tudi čolnarili pa je odvrnil, da predvsem iz bojazni, da bi taka vožnja oziroma početje neugodno vplivalo na ribje bogastvo. Bojijo se, dabiljudjemed vožnjo po jezeru vanj metali kake predmete. O upravičenosti take bojaznižal pričajotudi,,ostanki”, ki jih ob jezeru puščajo izletniki: papir, plastične vrečke, cele in razbite steklenice, konservne Škatle, številna divja kurišča . . . MISEL O LOKALU Glede na to, da Bukovniško jezero, izvir , .zdravilne” vode, gozd in njegovo bogastvo divjadi . . . privlačijo veliko obiskovalcev zlasti ob koncu tedna, med šolskimi počitnicami in dopusti pa tudi čez teden, bi bilo seveda dobro, če bi bil ob jezeru kak gostinski lokal. O njem govorijo že dolgo. Prednost naj bi imel družbeni sektor, so pred leti vztrajali odgovorni na lendavski občini. Iz tega seveda ni nastal o nič. K Ij u bovan j e j e odv rn i-lo tudi gostilničarko Alojzijo La-slovo iz Dobrovnika, da je denar, namenjen za lokal ob jezeru, vložila v gostišče na vasi. Opustila je tudi sobotne in nedeljske zabave, ki jih je prirejala ob jezeru, saj ni mogla zadostiti strogim higi-ensko-tehničnim zahtevam inšpekcije. Tako zdaj prireja veselico le na Vidov dan. ,,Ali ste misel o lokalu ob jezeru zdaj povsem opustili?” sem vprašal gostilničarko. ,,Nikakor ne! Še vedno me mi ka, da bi uresničila idejo izpred let, vendar bi bilo treba precej milijonov. Teh pa zaenkrat nimam, ker sem pač razširila lokal doma. Prizadevala si bom dobiti kredit, in če se bo le dalo, bom postavila ob jezeru ustrezen go-istinski lokal.” Alojziji volje torej ne manjka. Upajmo, da ji bodo prisluhnili itudi tam, kjer imajo denar, torej v banki, saj, če bo lokal zgradila, bodo od njega imeli največ koristi turisti. > Ni kaj, Bukovniško jezero je privlačna točka. Zanjo so zvedeli tudi tuji turisti, čeprav ob križišču cest, od koder ena pelje k je--cru, ni kake posebne table, ampak zgolj navaden cestni kažipot. Je pač tako, da poti tja, kjer je lepo, ni treba (?) posebej označevati. In Bukovniško jezero je, kljub opisanim in prezrtim po- I manjkljivostim, zanimivost, ki si jo splača ogledati. Človek se v blagodejnem miru spočije. Ne motijo ga niti glasovi divjadi, ki je je poln gozd. Štefan Sobočan V soboški občini je že kar nekaj kmetij, ki jih krasi pridevek „turistična”. Želeli smo ugotoviti,. kje je meja med klasičnim gostilni-čarstvom (tega je na pretek) in ponudbo, ki bi jo naj premogla tovrstna domačna. Kajti ne gre pozabiti, da je ubadanje s to dejavnostjo le drugotna dejavnost kmetov. Kaj sploh je kmečki turi-zen? Ponudba bi morala zajemati vse, kar je pristnega, domačega .. . Hrana, p(jača; opremljenost sob, slog gradnje hiše, vse to mora ustrezati predpisom, zaradi katerih te kmetije lahko imenujemo turistične. Obiskali smo jih pet: Tremlovo v Bokračih, Flisarjevo v Zgornjih Moravcih, Gerorečevo v Sebeborcih, Černjavičevo v Gradišču in Majcnovo v Rankovcih. Kaj bi lahko zapisali, če strnemo misli in primerjamo posamezne domačije? Vsekakor naj bližje idealu” Prijazen novrstna ostaja mnenje, da je ,,kmečkoturistinčmu domačija v Bokračih. domačin Mihail, raz-ponudba domačih jedi in pijače, v kmečkem slogu zgrajena (obnovljena) hiša, snažne, z lesom obložene sobe, gibljiv delovni čas (uradno je odprto le ob koncu tedna, če pa se skupina najavi vnaprej in če imajo Tremlovi dovolj časa, radi postrežejo tudi med tednom in pozno v noč), zmerne cene (če jih primerjamo z gostilniškimi, ob čemer velja poudariti, da je kvaliteta ponudbe neprimerno boljša od nekaterih gostiln) — vse to so elementi, ki Tremla postavljajo v resnično lepo luč. Vsekakor ga gre postaviti kot vzor ostalim, ki se s to dejavnostjo že ukvarjajo ali pa se še bodo. GOJENCI IZ MOSTARJA ŽE SEDMIČ V MURSKI SOBOTI Uspešno usposabljanje se nadaljuje Aero klub Murska Sobota se vedno bolj uveljavlja kot eden najmočnejših centrov za usposabljanje bodočih letalcev v naši državi. Nekateri ga celo štejejo za najboljšega v Jugoslaviji. Zato ni čudno, da so letos že sedmič prišli v Mursko Soboto na usposabljanje gojenci vojaške gimnazije »Maršal Tito« iz Mostarja. K temu so prav gotovo tudi pripomogle laskave ocene prejšnjih udeležencev iz Mostarja, ki so izredno hvalili organizacijo aero kluba, letališče na Jezerah, stanovanjske in druge razmere. Na letošnjem usposabljanju v Murski Soboti je bilo 18 gojencev. približno toliko jih je bilo vsako leto. V 22 dneh trdega dela so si pridobili osnovno znanje iz letenja. Tovrstnega usposabljanja se lahko udeležijo samo odlični in prav dobri gojenci. Poleg gojencev vojaške gimnazije »Maršal Tito« iz Mostarja pa vsako leto aero klub Murska Sobota vključuje v šolanje tudi svoje člane. Ijetos so se ga udeležili trije kandidati, vsi pa so uspešno končali šolanje, tako da sedaj lahko letijo samostojno. Z znanjem. ki so si ga pridobili gojenci in domačini, so bili učitelji letenja izredno zadovoljni. Po končanem šolanju se vseh 18 mladih vojakov zadovoljno vrača na dopust. Naslednje leto bodo po programu šole nadaljevali z usposabljanjem za padalce, zatem pa še za motorne pilote. Kot nam je povedal upravnik letališča na Jezerah Stanislav Petrovič je želja slehernega mladega pilota, da upravlja s super avioni. kot so pri nas galebi, migi in drugi. F. Maučec Imenovali 12 ulic Petišovci spadajo med strnjena naselja ž intenzivno stanovanjsko gradnjo, zato so se v krajevni skupnosti odločili o poimenovanju 12 ulic. Geodetska uprava občine Lendava je na predlog sveta krajevne skupnosti pripravila dokumentacijo o uvedbi uličnega sistema. Petišovci so tako tretje naselje v občini, poleg Lendave in Turnišča, ki ima urejen ulični sistem. V kratkem bodo oštevilčili zgradbe po uiicah. Jani D. Štefan Flisar ima turistično kmetijo že od leta 1975, torej ima že kar dovolj izkušen. Ker je blizu Moravskih toplic, je največ njegovih gostov iz tujine. Sicer pa je julij ,,sušni” mesec, saj so takrat za turiste mnogo bolj zanimiva ški”. Elementov, ki resničjo kmečko ponudbo je Pomurje je območje kiK". rojeno” za razvoj kmečkeg ma. Žal pa je treba ugotoviti, das tovrstne kmetije komercial«। J ’ vse bolj se nagibajo na gos Leta 1981 je Zadružna zveza Slovenije predlagala družbeni dog pospeševanju razvoja kmečkega turizma v SR Sloveniji- y poudarjeno, da sodelujejo malone vsa področja družbenega Opredeljene so naloge, pravice nosilcev nalog. Nedvomn zapišemo, da bi bilo mnogo manj razprav o „kmecK domačij, če bi dogovor vsi dosledno upoštevali. J razvitejša, komercialna turistična središča. Velja omeniti, da hiša sicer ni zgrajena v klasičnem kmečkem slogu, pač pa je njena okolica izredno lepo urejena. Pomanjkljivost je makadamska cesta, ob kateri stoji domačija, toda to še zdaleč ni krivda Flisarjevih. Janez Černjavič v Gradišču že od leta 1977 razkazuje številnim gostom lepote pokrajine ob Muri. Domačijo obdaja prijeten gozdiček, v katerem lahko gostje brez skrbi in v miru počivajo ali se rekreirajo. V neposredni bližini je ribnik, v katerem gostje lahko lovijo ribe. Ribe prijazen domačin pripravi in jih takoj ponudi. Jed, stran. Zakaj je tako. PJ treba po vzrokih m “e. n0Sti i» po predstavnikih te dej jih obdolževati naJteii, Problemi, ki so nam 1 yep, da nedvoumno navajajo krte-prave stimulacije za P • ško-turistično dejavnos n ne strani. Predv«® J stihijskemu, preveč prepuščeno je|Qvanju neorganiziranemu kdor posameznikov po ^jpel prinese več pšenice v ’ „ prf več kruha (ali v ..turistične®^ vodu: kdor se boj . jCEr, da imel večji promet). Res j „ je glavni nosilec ° J _ , ,,neposredni pro^6^ našem primeru kmet, ।° Toda sto dopolnilno dejavn^ družba je tista, kl®Ut^aodnS gočiti, da bo(mo) od «®rjsti5nin® čimveč. Poveza*? j zdravilih. 5 agencijami, z našim zd tu je treba iskati klJ” problema. Nekaj P 8sektorje® družbenim in zase cerje^ na področju turizma si« J bi de| da to so le poskus, organizirali, koordiniral^ k ) celovite turistične p za^ zajemala tudi dejavnos bi e kov - in to ne ki 8^ morali povezati le otno: W jo kmečki turizem, nasP loka. z zasebnici 8O^g3a « obrtniki, ki so Vsi ti . območje in še s morali delovati v organizirano z turis^ izboljšati ponudbo, kar bi P JOVoIj® mu, da bi bili bolj ce)o®a gostje, zasebniki, P družba. Bojan r^ RAZNOVRSTNE ŽIVE SLADKOVODNE IN ZAMRZNJENE MORSKE RIBE SO LAHKO ZELO PRIJETNA IN ZDRAVA SPREMEMBA NA VAŠEM JEDILNIKU RIBJE KONZET^a IN DRUGA GOTO STRAN 6 kmetijska panorama STROKOVNJAKI svetujejo Sorte pšenice za - kakovost pridelka: med posa ~iroma možnosti za ®*®bne razlike (trde, mehke, pšenic ) > kovine in sedi- faranje v posamezni kvalitetni razred- • jn vlaga. Sorte Ontarijska vrednost, hektolitrska teza, p s lern da sta »razdeljene v tri kakovostne razrede* (L- in u kvalitetni ktošnjem obračunu v glavnem uposte Ored. ri nas bolj iskane - dolžina rasti: ni pomembna, sa’| so p iratj žetev v » sorte, posebno tam, kjer je težje organi ošinem času. v „radi stabilnosti (mzje Stm ' rastlin: bolj pomembna^- količine ne odpornejše na poleganje) kot pa a . mrazom (z>m ’ pred z Nadevamo si, da dobimo čim manj obmOčje. kjer Ustnostmi. Ker pa je « prilagoditi tudi Dri 'e®° različne talne pogoje, moram glavnem Za prihodnjo sezono naj bi Mednje-. ~~ super zlata; " mačvanka 2 ~~ baranjka " Balkan -nizija —lonja " ostale v manjšem obsegu. Suteb^T51' Posameznih sort: ziata oolica, srednje rana^^oa v letu 1977, zagrebška sorta, e odporna protj kSporna proti nizkim temperatur -žleznim listja. Po kvaliteti spada v IH- kaKo Ivanka 2 . ie visoka novo- sads^^ v letu 1979. Srednje rana in^e O odporna pred Xziilf vCa? odporna pred mrazom. , Sorta spada na Spada v 1. kakovostni r labSe rezultate na >aijih;Mo tehnologijo. V suhih letih daje sians MoPo?^ v letu 1979, srednje rana, rodnost. pred boleznimi listja m ima viso ~ “alkaa kakovostni razred. V letu 1979- SrednJe rana inn!ti pred^«0"1 in Značilna po dobri odporn P d v drugi odpornosti pred boleznimi bstov-Sp Vizija razTed. Prilagodljiva na različne tip V letu '979- Rana ^^feto?Spada v L Pred mrazom in b?^dUčTki jih ogroža lomila. azred. posebej zanimiva za po I980-Srednje rana, Pri le uaia d°bro odporna pred mrazom mb manjše &>e a V Qveh letih dobre rezultate in bi jo sejah na samo v ^ua^^letih dobre rezulta-X>ada kl 'e dala v zadnjih dveh' di skromnih vrtkov o ^kvalitetnejše sorte. Pri nas bij seiali v ome-1X imetij in izredno poznega dozorevanja seja .Geza Džuban, kmet. mg. I h s renski ^?enske ostajajo tudi letos enaki Xa zart- ^““ska pšenica bo za pridelovalce, N. ’ ^enjaij n organizacijo sklenili pogodbo, re-»»odo lahkoza merkantilno pšenico. Stekle priprave na jesensko INa strokovnem posvetu kmetijskih strokovnjakov iz Pomurja v KŠC Rakičan, ki Iso se ga udeležili tudi pred-i- stavniki visokošolskih zavodov in drugih kmetijskih inštitucij je pozornost veljala pripravam na jesensko setev pšenice, predvsem izboru sort semena, ki bi dalo največje pridelke merkantilne pšenice. I V Pomurju, kjer ABC " Pomurka sama vzgaja se-mensko pšenico na 518 hek- I tarjih. od tega jih je 448 po- trjenih od ustreznih institucij. sami pridelajo 1800 ton se-menske pšenice, 1500 ton I kupljene na drugih območjih pa soje tam prodali kmetom kooperantom. Vendar slednje ni dovolj za zamenjavo semena za setev na površinah, ki jih letno namenjajo tej kulturi v Pomurju. Ker je pridelek najbolj odvisen prav od semena, ki pa je letos drago, so strokovnjaki posebej pa še kmetje opozorili, da bi morali nakup semen regresirati, kmetom pa Se naprej omogočiti zamenjavo merkantilne pšenice za semensko ali seme ponuditi v zameno za koruzo Seveda ob tem. da bi kmetje sejali priporočene sorte, ki v danih. pogojih po posameznih območjih dajo naj večji pridelek. Se posebej zato, ker je po zagotovilu odgovornih na voljo dovolj priporočenih sort pšenice in sicer iz proizvodnje v Sloveniji in iz drugih republik. V Pomurju naj bi po rezultatih v mikro in makro poskusih kot dobrih izkušnjah y redni proizvodnji sejali baranjko in mačvanko, občasno pa na nekaterih območjih tudi super zlato. Ob težnji, da bi čimveč strnišč takoj po spravilu pšenice zasejali s kakovostnimi dosevki. so na zboru tudi temu posvetili več strokovnih referatov. Pozornost je veljala dosevkom. kot so proso, ajda, krmna ogrščica, aleksandrijska in perzijska detelja, gra- Nagrade rejcem najboljše živine Pomurski rejci svetlolisaste pasme goveda razstavljajo na novosadskem mednarodnem kmetijskem sejmu šele šest let. vendar so na vseh razstavah doslej za razstavljeno živno prejeli naj višje ocene. Leta 1976. ko so prvič razstavili zbirko plemenskih telic iz zasebne reje, so za visoke ocene razstavljenih živali prejeli bronasto kolajno. Slednje je spodbudilo številne zasebne rejce iz vse Jugoslavije, da so na naslednjih sejmih tudi oni razstavili svojo živino. Leta 1978 pa-so pomurski rejci prvič razstavili tudi plemenske bike. V letu 1979, 1980 in 1981 so za razstavljeno živino prejeli najvišje priznanje prehodni kristalni pokal, ki je v letoš- Rejec Franc Murkovič iz Žihlave, ki je na Novosadskem sejmu za razstavljeno živino prejel 3 diplome in mr. Milan Erjavec, ki je za strokovno delo na področju selekcije prejel zlato medaljo Novosadskega sejma. POLJEDELSTVO NA MADŽARSKEM Narodna gospodarstva mnogih držav se pod bremenom svetovne gospodarske krize krhajo in klecajo. Madžarska je lani izvozila za 80 milijard forintov hrane, kar ji je v veliki meri omogočilo, da njeno gospodarstvo ni doživelo brodoloma. Celo več, poslovno leto je sklenila z zadovoljujočo pozitivno gospodarsko bilanco. K temu je nedvomno v veliki meri prispevalo njeno kmetijstvo. Nekaj podatkov o NR Madžarski: Velika je okoli 93.000 km3, na tej površini živi 10 milijonov prebivalcev, od tega več kot polovica v mestih. S kmetijstvom se ukvarja 1,5 milijona prebivalcev, t. j, okoli 15 odstotkov. O razvoju poljedelstva zgovorno priča naslednja tabela povprečnega letnega pridelka žitaric: 1931—1940 1961 — 1965 1980—1982 Zasejanih površin v (mio ha) 4,1 4,2 2,8 Pridelek (mio ton) 6,0 6,7 13,7 Lansko leto je Madžarska pridelala blizu 15 milijonov ton žita (pšenice in koruze), vrednost letnega pridelka presega milijardo dolarjev. Donosnost je pri pridelovanju žita največja: z najmanjšo porabljeno vsoto forintov »prideluje« dolarje. Cena tone pšenice je v začetku tega leta padla od 160 dolarjev na 112 za tono. Odkupne cene pšenice na Madžarskem pa ne-dosegajo niti 3200 forintov (80 dolarjev) za tono. Proizvodni stroški pšenice znašajo le od 60 do 80 odstotkov odkupne cene. Na drugi strani pridelovanje pšenice uresničuje dohodek industrijskih panog, ki posredno sodelujejo v poljedelstvu (strojna industrija, umetna gnojila, zaščitne kemikalije, transport, skladišča itd.) Pridelovanje žita danes že ni sad dela samo kmetov, temveč končni rezultat timskega dela industrijske proizvodnje v kmetijstvu. Pridelek koruze ie presegel 7.6 miliionov ton. Donosnost koruze pa ni tako dobra kot pn pšenici. Ceje pridelek manjši od 4500 kg na hektar, je to že pridelovanje z izgubo. Vendar je bil povprečni pridelek lani 6800 kg na hektar, in to je bil domači rekord. Svetovna cena koruze je za okoli petino nižja od cene pšenice, hranilna vrednost koruze pa je enaka vredosti pšenice. Koruzo na Madžarskem rabijo le za proizvodnjo setev šiea. grah, krmna repica, mnogocvet ;a ljulka, krmna oljna redkev in drugim dosevkom, ki ne zahtevajo mnogo ročnega dela. Tako so strokovnjaki predlagali, da bi strniščno repo in kavlo zamenjali s koševinami oziroma rastlinami, kijih lahko kombajnirajo. Temeljna pozornost pa je veljala stročnicam, ki si same zagotavljajo dušik iz zraka. Ob primernem izboru so strokovnjaki v referatih podali še način priprave zemlje za setev, gnojenje. setev, varstvo posevkov, beseda pa je tekla tudi o spravilu pridelka. njem letu prešel v trajno last pomurskih rejcev. Kristalni pokal je priznanje za najboljšo'živino med vsemi pasmami. kijih redimo v Jugoslaviji- Priznanje v Pomurju ocenjujejo kot rezultat dobrega strokovnega dela pri selekciji živine in velikih vlaganj v govedorejo pri zasebnih rejcih. V Pomurju stalež živine ni nikoli upadel zaradi nihanj v ceni živine in drugih motenj na trgu z živino. Kvalitetno simentalsko govedo pa je ob veliki proizvodnji mesa in mleka porok za hitrejši razvoj prehrambeno-predelovalne industrije kot tudi za devizni priliv kmetijstva, ki ga združuje ABC POMURKA. Prav z izvozom mesa Pomurkina mesna industrija letno zasluži blizu 30 milijonov dolarjev, precej pa tudi ŽVZ z izvozom živih plemenskih telic, po katerih je tudi na dorriačem tržišču večje povpraševanje od ponudbe. Z devizami od izvoza mesa pa v ABC POMURKA krijejo potrebe pri uvozu surovin za umetna gnojila, zaščitna sredstva, kr- Boris Hegeduš mila in drugo. Prav zato so na priložnostni slovesnosti rejcem in strokovnjakom Živinorejsko veterinarskega zavoda za Pomurje hkrati s podelitvijo priznanj novosadskega sejma izrekli vse priznanje tudi najodgovornejši delavci ABC POMURKA med njimi predsednik KPO Gusti Grof. Priznanja so prejeli rejci plemenskih telic: Franc Mur-kovič, Jože Ritoper, Feliks Jureš, Ludvik Kovač, Štefan Krenos, Geza Lanjšček, Janez Nemec, Geza Kučan, Štefan Škrilec in Marjan Martinec. Za razstavljene krave pa: Alojz Osterc, Franc Bagar, Ernest Vrečič in Franc Murkovič. V trajno last pa je ŽVZ za Pomurje prejel kristalni pokal Novosadskega sejma, selekcijska služba ŽVZ oziroma mag. Pucko šampionski zvonec za plemenskega bika Negra, ki so ga vpisali v evropsko listo plemenjakov. Za uspešno strokovno delo na področju selekcije pa je zlato medaljo prejel, mag. Milan Erjavec. Boris Hegeduš mesa. Proizvodnja mesa pred vojno je bila na Madžarskem * okoli tričetrt milijona ton, v zadnjih letih pa je presegla 2 milijona ton (klavna teža). Izvoz mesa in klavne živine znaša nad 30 milijard forintov, kar je skoraj trikrat več kot navrže izvoz avtobusov. Večina mesnih izdelkov gre na konvertibilno tržišče. Torej pridelovanje žitaric se uveljavlja tudi prek izvoza mesa. Pridelek žita je v letu 1983 znašal 1400 kilogramov na prebivalca, kar je dvakrat več kot v raznih zahodnoevropskih državah, ki za proizvodnjo mesa uvažajo koruzo iz Amerike (Nizozemska, Velika Britanija, Italiji, Španija in druge). Te države so največje uvoznice krmilnega žita na svetu. Pridelovanje žita na Madžarskem sloni na znanstvenih osnovah, na mehaniziranem industrijskem pridelovanju, v katererp uporabljajo 240-kilovatne ali močnejše traktorje, kombajne, helikopterje z veliko produktivnostjo. Produktivnost traktorista — kombajnista (440 ton pšenice in 700 ton koruze) je naj večja v Evropi. Ena brigada obdeluje več sto hektarjev pšenice in tisoč hektarjev koruze. Žito pridelujejo le na velikih socialističnih posestvih. Tudi ohišnice obdelujejo in žanjejo z zadružnimi stroji. V kmetijstvu imajo pet pridelovalnih sistemov za vso državo, na katerih del dela nekaj tisoč agronomov, strojnikov, kemikov in drugih inženirjev, ki prenašajo v prakso najnovejša spoznanja znanosti in tehnike. Seveda, svetovna kriza se čuti tudi v madžarskem gospodarstvu in kmetijstvu in zaradi preprečevanja izgub pridelovanje marsikje omejujejo. Tako je tudi pri pridelovanju jabolk, perutnine itd. Pridelovanje žitaric pa le uživa vso narodno podporo in ga nameravajo do devetdesetih let dvigniti na 18 milijonov ton na leto. S tem pa povečati izvoz . žitaric in mesa. Pri tem računajo na povečanje povprečnega pridelka. Tu imajo še rezerve, saj so na nekaterih gospodarstvih dosegli pridelek 6000 kilogramov pšenice na hektar in 9000 kilogramov koruze na hektar. (Državno povprečje v letu 1982 4400 kg pšenice in 6800 kg koruze na nektar). Imajo pa sorte pšenice z 8000 kilogrami hektarskega donosa in hibride koruze z 12.000 kilogrami donosa. Druga smernica in program je povečanje setvenih površin z melioracijami in obdelovanjem površin, kjer so bile plantaže jabolk in vinogradi. Jože SZABO STRAN 7 SREČA, SREČKE, SREČOLOVI Stari Rimljani so že vedeli, kako se tej stvari streže — namreč zemeljskim in nezemeljskim užitkom. Bilo je to takrat, ko je po amfiteatrih tekla kri in so ob arenah množice tuleč terjale za današnjega civiliziranca nepojmljiva, barbarska dejanja. Saj vam je najbrž znano: goloroki gladiatorji pred pobesnelimi zverinami ob strastnem navijanju tisočglave raje, ki se dere: hočemo kri! Oblastnikom rimskega imperija je bilo kar pogodu, da se narod uživaško predaja vsemu, do česar je prišel* sami pa so ta čas prirejali orgije, kakršnih svet še ni videl. Bil je to čas kruha in iger »par exelence«! Toda — poreče kdo — saj to je vendar že zdavnaj za nami. To je zgodovina, ta pa se — kot vlada prepričanje — ne ponavlja. Se res ne ponavlja? VERUJEM, STAVIM — TOREJ SEM Malo nas je, ki ne bi vsake toliko časa — ah pa kar iz dneva v dan, iz tedna v teden — poskušali, koliko nam je sreča mila. Med drugim to počnemo tudi tako, da jo mahnemo v bližnji kiosk Državne loterije Slovenije in se vdamo v usodo, ki nam je jo prinese kupljena srečka. Tudi sami smo tako štorih in priznati moramo, da se nam ni ravno obrestovalo. Še slabše: tistega sobotnega dopoldne je srečk po tkim. hitropo NAMEN POSVEČUJE SMOTER Kaj mislite, kam gredo izkupički od iger na srečo? — 15 odstotkov je izvirni prihodek občinskega proračuna in je med drugim namenjenih za splošno porabo, torej tudi za invalide oz. ljudi s telesnimi ali duševnimi hibami ter podobne humanitarne namene in — 0,8 odstotka je namenjeno za potrebe s potresom prizadetih ljudi v SR Črni gori. teznem postopku začuda hitro zmanjkalo, dasiravno se kupcev ni ravno trlo. Kiosk Državne loterije Slovenije na tržnici v Murski Soboti, ki je ob hotelih, gostiščih in gostilnah na mestnem območju med najbolj obleganimi objekti, se resda ne more ponašati z bog ve kakšno prostornostjo, a mu »atraktivne ponudbe« ne gre odrekati. S tem se je med drugim strinjal tudi Tibor Cigut, ki so mu prek študentskega servisa omogočili, da streže »publiki«, ki si po vzorcu starih Rimljanov želi kruha, iger in še najbolj srečk vseh sort in barv. Ekspresna loterija je vsekakor najboljša za to, da preveriš in preskusiš prebavo in živce. Ne boste verjeli, a ravno ekspresna loterija razkrije nrav človeka in ga zna postaviti tudi pred hudo neprijetna dejstva. Nam se je s Cigiitom ponujalo vse mogoče. Spoznavali in prepoznavali smo kolerike, cinike, moraliste in kar je še tipov med narodom. Dobri stari Descartes je vsekakor zadel v črno, rekoč: »Mislim, torej sem.« Nam pa seje (ne)hote utrnilo: »Verujem In stavim, torej sem.« Se posebej smo si zapomrfih možakarja, ki je »negovan in urejen — z vajeno in uglajeno kretnjo segel v kartonsko škatlico po sreč(k)o, ki pa je ni pretrgal in razmotal na kraju samem, marveč jo urno spravil v listnico. Ko je opa-al, da si ga z zanimanjem ogledujemo, je nejevoljno zabrundal predse: »Bom že doma pogledal. Bo večje presenečenje.« Tudi nekaj predstavnic nežnejšega spola je zašlo v kiosk in kar malce so zardevale, videč, da se jim — nikakor ne prizanesljivo ali NARODU KRUHA IN IGER izzivalno, marveč zgolj z rahlim čudenjem — nasmihamo. »Saj smo menda enakopravne,« je bilo slišati eno od tistih (ime in priimek pač nista za objavo!), ki se ukvarjajo celo s športno napovedjo. Kaj hočemo: naj torej živi emancipacija! SEZAM, ODPRI SE! Človeška naivnost ne pozna meja. Tej pregovorni modrosti načeloma ni moč ugovarjati, vendar so stari »gadi« kar zadeva stave, srečke in srečolove drugačnega mnenja. »Tudi .sto starih milijonov in več je mogoče dobiti, če pravilno izpolniš stolpce športne napovedi,« je poznavalsko razlagal Tibor Cigut in najbližji pri prodajnem pultu so mu mrmraje pri trdih. Povsem. študentski tip je kar tako, brez zveze, kar 13-krat potegnil, toda sezam se ni odprl. Se pravi, na srečkah iz »ranga« hitropotezne loterije je vztrajno pisalo: brez dobitka. Če bi bil'vztrajnejši — ni zaman številka 13 nesrečna številka — bi potegnil še enkrat. Njegov kolega mu je namreč že v prvo in takorekoč pred nosom speljal 300 dinarjev. »Jaz, da bi bil zasvojen z igrami na srečo? Kje pa! Pri meni Je to čista razvada... Pridem le vsake toliko časa in na slepo srečo poskusim. Morda pa nekoč; le kaj zadenem. Doslej šb nisem ... Redno, vsak teden prihajam v kiosk in vlečem. Morda gre za strast, naivnost, kakor že hočete. Toda meni je vseeno. Tudi s športno napovedjo se ukvarjam ...« Iz bogate palete mnenj, dobljenih v kiosku Državne loterije Slovenije na tržnici v Murski Soboti se da izluščiti, čeprav nekoliko zguljeno, vendar najbrž nikdar preseženo modrost, kako je sreča opoteča ali še bolje na vrvici. Lovimo jo, držimo, pa nam vedno znova uide. Tudi naš, za klepet razpoložen sogovornik Tibor Cigiit, pri srečkah nima kdo ve kakšne sreče. Jo pa ima drugje!? Kaj pa, če se sezam vendarle odpre? V tem primeru je odziv srečnežev kaj različen. Eni se ga na veselje nažehtajo, drugi si omislijo in nabavijo kakšno vsakdanjo, praktično stvarco, tretji ga naložijo v banki — teh je najmanj!? — četrti pa vnovič poskusijo srečo. In tako se svet v malem vrti na delčku soboške tržnice ... KAJ PA HAZARD? Nekaj povsem drugega je, če vam uspe zaiti med »ta Bilo je sredi vročega poletja. Dobršen del sveta ob Muri in Dravi so prekrili plakati, ki so vabili na tombolo desetletja. Na super tombolo je opozarjal tudi radio. Bil je čas žetve, vendar so ljudje več kot o kruhu govorili o tomboli. V vročem poletju tudi na zborih delavcev ni bilo kaj prida razprav o polletnih gospodarskih uspehih, so se pa razvneli pogovori o tomboli. Fant, ki je dekletu predlagal, da nedeljo preživita v očetovem vikendu v goricah, je bil zavrnjen: Če nočeš na tombolo, si bom našla drugega! Naposled dolgo pričakovana nedelja in z njo težko pričakovan trenutek, ko naj bi prišla v Petišovce Sreča. Ljudje so drveli v lendavski kot iz vseh krajev Pomurja, Podravja, Medjimurja, Podravine ... Tudi z drugih območij. Marsikdo je takole računal; Če hočem zaslužiti starih sto milijonov, moram delati deset let. Torej se mi še kako splača zanje žrtvovati eno nedeljo. Drugi so si zaželeli kombajn, tretji osebni avtomobil. Velika večina pričakovalcev Sreče se je pripeljala z avti in — razumljivo _ vsi so imeli za prihod na tombolo dovolj bencina. Ljudje so tisto nedeljo živeli v srečnem upanju: ni vrag, da ne bi enkrat imel sreče tudi jaz, so na tihem upali. In tedaj, ko imaš tako-rekoč dobitek že v roki,, seveda ne moreš biti stiskači preril se je človek do »šanka«, plačal 50 dinarjev za pivo in 10 dinarjev za steklenico m se odžejal. Dan je bil vroč, zato je pričakovalec sreče večkrat šel do. točilne mize. Človek je bil tudi lačen. Vol se je na žaru že spekel in nikomur ni bilo žal 250 dinarjev za porcijo slastne pečenke. Seveda so ljudje oblegali tudi zasebne gostilničarje, ki so nudili čevapčiče, ražnjiče, kotlet na žaru, pečena piščančja bedrca, pleskavi-C° Dodo, ki si je za tombolo pustil rasti brado, je bil v odlični formi, saj mu domislic ni manjkalo. Povedal je tudi nekaj bridkih na račun Sreče. Kot, da bi hotel tolažiti, saj resnično Sreča le ni tako bogata, da bi dobitke razdelila med prav vse njene oboževalce. Nekateri so se tega tudi prave« kvartopirce. Srečka je v primerjavi s karto nedolžna, da bolj ne bi mogla biti. Je z dobitkom ali brez njega, medtem ko pri karti nikoli ne veste, pri čem ste. V dobri uri in še prej lahko z igralno karto zapravite ali priigrate malo premoženje. Med kvartopirskimi »mački« tudi ni usmiljenja: kolega ne pozna kolega in brat ne brata. Za tistega, ki kibicira, je najbolj zdravo, da molči, za tistega, SUPER TOMBOLA sami zavedli in začeh zapuščati tombolo, preden se je končala. No, večina pa je le napenjala ušesa in zrla na Srečin oltar, koder sta brhka dekliča v mini kopalkah obešala številke. Kar trideset je bilo izvlečenih. Napetost je dosegala vrhunec in fantje so že začeli razbijati steklenice. Potem pa srečna petka!!! »Tombola, tombola....!« Na oder so se prerinili pričakovale! sreče (zdaj že srečneži) iz Pomuija, Podravja, Medjimurja ... Sreča je bila SUPER TOMBOLA MseTtem ZAAG88AŠE loOOOGdoo poštena; upoštevala je, da so ljudje prišli iz raznih krajev, zato je darove delila po nekem ključu, ki je njena skrivnost. S tem se je hotela nekako zavarovati, da ljudje nanjo ne bi pozabili, je ne bi prekleli, ampak jo bodo šli iskat spet prihodnje leto. S svojo roko je bedela tudi nad SREČA, SREČKE ki igra, pa, da »se uzda use i u svoje kljuse«. Nam se je poskus prodreti med »zagviišne hazarderje« skazil in ostali smo le na pol poti. Tega, kje se nam je to primerilo, ni spodobno, da bi obešali na velik zvon. Bomo raje počakali na ugodnejšo priložnost. Spoznali pa smo, da se tudi po kartah, zlasti pa po vrsti igre da spoznati, kakšne baže je »hazarder«, s katerim imaš morebiten ppravek. Bridge in poker igrajo pripadniki »višjih« in le deloma »srednjih« slojev prebivalstva, medtem ko si »ajnc« in »šnops« najraje privoščijo »nižji« in »najnižji sloji«. Vsekakor zanimiv m zlasti za sociologe privlačen, fenomen! Se vam ne zdi, da vsaj malce diši po nekdanjih recimo starorimskih časih. le da mnogo bolj prefinjeno in civilizirano?! BRANKO ŽUNEC 1 $ vzeli pač torn^ druge, ki so P jnve$ti^ srečk V Srečo, pa zdaj Mnogi so P5?1’ jega denarja, kajti š P _tro?i dni so bile plač« so r na tomboli. Ljudj| saJ so prav nič niso s da J bili sveto Sreča v njihovih^ da si sedaj so se do Srečo lahko pnkl e pa to s trdim delom, marsikomu smT’ pok0^ v teh ^mika>p dneh mnoge ne fo p zavihali roka storitt. naposled le lTe 4jvetiP^ brež dela m jela^v močodpnčakov^te; Še nekaj kaj Avto< cirkusu zapisa«- Vaistl®jj društvo Gorenj je izkazalo kot o zator. Naprej ob ‘ , enakega! ^*^0^ vpraša, kaj J*“ rieflH p) privrženost 01 g tOvo-a, k^NajbrJ^jmC pa privrženost ^del^ imajo delovno ^ tudi tam Kredan^ nom. s « čimboljše P*1^^ potem ti seveda da Slišimo. P^LrnoČi^S* razdajajo svoje m g tovarni. rtu . _ /e. Tombola je minila. Srečni darle AN SO so tisti, ki so to prireditev vozniki osebnih avtomobilov, ki so se zdravi vrnili na svoje domove. Bolj kot obiskovalci tombole in seveda tistih petnajst, ki so zadeli glavne dobitke, pa so srečni v avto-moto društvu Gorenje—Varstroj, saj so blagajno napolnili do vrha. Tudi lendavska uprava za družbene prihodke najbrž ne tarna, dasiravno je bilo treba veliko postoriti, da je finančno poslovanje na tomboli potekalo po zakonu. Pač pa menda tombolo preMinja- jo štirje zasebni gostilničarji, ki so nasedli in za pravico, da so lahko prodajali na tomboli, plačali 5 starih milijonov. To pa je menda ravno toliko, kolikor je bil čisti zaslužek. Torej so se znojili zastonj. STRAN 8 sport KOMENTIRAMO Košarkarji Pomurja v republiški ligi? Pomurja v tekmovanju druge slovenske lige — vzhod osvojile tretje, kadeti pa četrto mesto. Po prvem delu letošnje sezone pa so na tretjem mestu. Treba pa je povedati, da za ekipo kadetinj Pomurja nastopajo pionirke, ki bodo lahko boljše rezultate dosegle šele v prihodnosti. Mladinke Pomurja pa so na sklepnem republiškem turnirju, ki je bil v Murski Soboti, zasedle drugo mesto, medtem ko so po prvem delu letošnje sezone na tretjem mestu. Ekipa je namreč zaradi odhoda nekaterih igralk v višjo kategorijo startala oslabljena. Košarkarji Pomurja so kljub slabemu startu osvojili tretje mesto v drugi slovenski ligi — vzhod in so zlasti dobro igrali v drugem delu tekmovanja. Njihova uvrstitev bi lahko bila še boljša, saj so nekaj tekem izgubili z razliko ene same točke. Košarkarice Pomurja že vrsto let uspešno sodelujejo v slovenski ligi. Tokrat so osvojile drugo mesto z dvema točkama manj kot republiške prvakinje Rogaška. Sobočanke bi lahko celo postale repibliške prvakinje, če ne bi imele dveh spodrsljajev prav na domačem parketu z Rogaško in Kladivarjem, s kate- I Tretje mesto uspeh I sezoni je I Udre naslopalaeni^a ekipa I Tn ‘S‘ if> osvJ^ ” medrepubli-liuhle tyeh /^a tre,ie mesto. Itta bele žn^0" so mnogi Pled bo ehipa „'Ce Pričakovali, 'Zn^j^uljŠe PSnovno uvrstila 80^u iz pj^ eklPe v državi. Po <&'a spnčo ezne ''Se, ko je I v'a bre2 Vazn.ih okoliščin ,Horvata-sestaviti f k! ho lahk° “ I taso ligi v-J lei dokaj Povez '^ ambicije I'kipita, kar. Z osvoiitvii° 'kiPo to ‘udi ni bij povsem novo ZaL, so mogoče. Za Kovači .‘Sralci in^'»ar^it' Molan m 'g^'ea Vin- "kmo£ Sicer’ da so htnje Mka,er‘h JnLem ra^miš-^^‘^liz k oM, Se mladimi igralci I ,n Pako b z pomoči bila« VpraSliiv To I 'ekmo namreč v prvi I Pote^,8^ ^- d°volj ko N ekipa ck. so v drugem delu tekmovanja za ekipo Sobote nastopali sami mladi igralci, ki pa so igrali zelo spremenljivo, zato ne presenečajo nekateri porazi (Jajce, Pamučna industrija). Mladi so svojo priložnost izkoristili in si prav gotovo pridobili precej izkušenj, ki jim bodo dobrodošle v prihodnje. Med njimi je bil najuspešnejši Zalaznik s scorom 27:24, čeprav so na začetku pričakovali, da bo dosegel boljši rezultat. Dušan Kovač s scorom 21:21 in Miran Močan s 14:22 sta prispevala toliko, kot sta lahko, treba pa je reči, da njune zmožnosti niso bile v celoti izkoriščene. Vinčec in Rak, ki sta kot rečeno nastopala le v prvi polovici, imata scor 12:4 in 9:5 ter po prvem delu tekmovanja sodita med najuspešnejše igralce lige. Benko je odigral eno samo srečanje in ima scor 2:1. Končna lestvica najuspešnejših igralcev kaže, da je bil najboljši Sobočan Jernej Zalaznik šele na 16, Dušan Kovač pa na 17. mestu, pri čemer pa nista upoštevana Vinčec in Rak zaradi premalo nastopov. Najuspešnejši igralec lige je bil G rant verger iz Bjelovar a s scorom 47:7. Kako bo v novi sezoni? To ft Seršena vožnja Beltinčanov J’a dveh At ^1tP1- Pod nih dirkah V Xo^NA j4d v°dstvom ?v. kh ^ui^^anja trjan BA-, “a J|h U n> tat, P°mur-S ‘° 4?°dstvo^ Pkomemb-Nih ° Poizkus ba posla' Se °d'iČno4^ SFRJ, % J'^ni m«to, sg Pr'Zna,‘Je W-1! d^ih 4Rd^ Pa je adincev Pajbolj-S1°venije in Hrvaške (dirka je štela za prvenstvo SR Hrvaške) so mladi kolesarji iz Beltinec dosegli izreden uspeh^ saj so v ekipni konkurenci dosegli drugo mesto za ljubljanskim Rogom, med posamezniki pa so se na 84 km dolgi progi uvrstili na naslednja mesta: 4. Slavko CEH 2:11.49, 5. Andrej BERDEN 2:11.49, in 20. Jože SKRABAN (pionir) 2:11.49. Zahvaljujoč izredno napadalni in taktično dovršeni vožnji mladih Beltinčanov, ki so ves čas dirke ogrožali najboljši ekini Astre in Roga iz '28. KOŠARKARSKE VESTI — Mladi košarkarici Pomurja iz Murske Sobote Petra Kuharič in Danica Vnuk sta se udeležili košarkarskega tabora v Tolminu, ki je bil namenjen perspektivnim pionirkam iz Slovenije. Tabora seje udeležilo 60 pionirk, ki so vadile pod vodstvom desetih trenerjev, vodila pa sta ga predsednik strokovnega sveta KZS Branko Dežman in trener KK Pomurje Jože Šeruga. — V avstrijskem mestu Weiz je bil 8. tradicionalni mednarodni mladinski košarkarski turnir, na katerem so sodelovali košarkarji iz BG Liechtenfelsa (Graz), Lendisa (Modling), Pomurja iz Murske Sobote in Weiza. Mladi Sobočani so prikazali odlično igro in osvojili prvo mesto, za kar so prejeli lep pokal. Praktično nagrado je prejel Peter Juteršnik kot najboljši strelec turnirja. Dosegel je 88 košev. rima ekipama so izgubile z razliko ene točke. Sicer pa je tudi drugo mesto lep uspeh, saj nekaj igralk študira v Ljubljani in Mariboru, kar seveda otežko-ča redno vadbo. Veliko več pa si pomurski košarkarji in košarkarice obetajo od nove tekmovalne sezone. Izboljšati želijo strokovno delo z nižjimi selekcijami, saj bo delo profesionalca usmerjeno predvsem na to področje. Boljše rezultate pa si zlasti pri KK Pomurje obetajo od moške ekipe v drugi slovenski ligi — vzhod. Ekipa se ie namreč okrepila z bivšim, izkušenim igralcem Bojanom Merklinom. Računajo, da bi se ekipa tokrat lahko borila za prvo mesto in za vstop v slovensko ligo. Košarkarice Pomurja bodo v novi sezoni startale z nespremenjeno ekipo, le da bodo pritegnili v prvo ekipo nekaj mladih tekmovalk. Pričakovati je, da se bo ekipa tudi tokrat borila za prvo mesto v slovenski ligi. Ambicije pri K K Pomurje iz Murske Sobote so torej velike, realizirali pa jih bodo lahko le ob vestnem in strokovnem delu. F. Maučec vprašanje se vedno bolj postavlja. kar je tudi razumljivo, saj se zopet obetajo velike spremembe v ekipi. Lahko se zgodi, da bo ekipa močno oslabljena in se bo borila za obstanek, čeprav bi se Sobota s kompletno ekipo lahko potegovala za sam vrh, tudi za prvo mesto. Imena ekipe torej še niso znana, vsekakor pa je zanesljivo, da bo v novi sezoni dobil priložnost letošnji republiški pionirski prvak Borut Benko. Končna lestvica Maribor 18 18 0 129:33 36 Bagat 18 16 2 123:39 32 SOBOTA 18 12 6 85:77 24 Radnik 18 10 8 86:76 20 Vitez 18 7 11 82:80 14 Partizan 18 7 11 82:80 14 P am. industri. 18 7 11 70:92 14 Jajce 18 7 11 86:76 14 Sloga 18 6 12 67:95 12 Sarajevo 18 0 18 9:162 0 M. U. Ljubljane, je dirka pridobila na kvaliteti. Potrebno je omeniti izredno enotnost v'ekipi (doslej to ni bila vrlina ekipe), kjer ni bilo vprašanje kateri posameznik se bo boljše uvrstil, ampak je bila v ospredju klubska rumeno-plava barva. Temu cilju so se podredili vsi, predvsem pa mladi Jože Škra-ban, ki je z neštetimi skoki in nenehno kontrolo ubežnikov omogočil ostalima dvema tudi odličen individualni plasma. J. s. JŠ KAJAKAŠTVO Karas vice prvak Na reki Oni v Bihaču je bilo državno mladinsko prvenstvo v spustu na divjih vodah. Tekmovanja se je udeležilo okrog 80 tekmovalcev iz 20 klubov Jugoslavije. Med njimi so bili tudi tekmovalci Brodarskega društva Mura iz Kroga in se lepo odrezali. Najboljši med njimi je bil Milan Karas, ki je v spustu zasedel drugo mesto in naslov vice prvaka. Horvat je bil 14, Vereš pa 16. Med 25 ekipami je ekipa Kroga osvojila šesto mesto. PREDSTAVLJAMO VAM PRVAKE NOGOMET Olimpija zopet v Turnišču Slovenski zvezni ligaš ljubljanska Olimpija je v nedeljo gostoval v Turnišču in odigral prijateljsko tekmo z domačim Turniščem. To je bilo že tretje gostovanje Olimpije v Turnišču. Slabo vreme — zaradi nevihte so morali tekmi za nekaj časa prekiniti — je prav gotovo preprečilo, da bi si tekmo ogledalo več kot 5b0 gledalcev. Srečanje se je končalo z zmago Olimniie 6:1 (3:0). Strelci: Domadenik in P. AmerŠek po 2, Rožič in Krstovič po enega, za Olimpijo. Časten zadetek za Turnišče je dosegel Lutar. Sodil je Pahor iz Lendave. MALI NOGOMET Turnir v Beltincih Nogometni klub Beltinka iz Beltinec organizira v nedeljo, dne 31. julija 1983 ob 8.00 uri turnir v malem nogometu. Žrebanje bo v petek, 29. julija 1983 ob 20.00 uri v buffetu Jakob v Beltincih. Pričakujejo, da se bo turnirja udeležilo veliko ekit>. SKL - VZHOD - MLADINKE NOGOMETNO MOŠTVO PUŠČE — prvak v drugi MNL Murska Sobota. Stojijo od leve: Štefan Bajič (trener), Jože Baranja, Janez Pestner, Jože Horvat, Jože Baranja, Anton Horvat, Jurij TlOrvat in Franc Šarkezi. Čepijo: Vlado Baranja, Milan Šarkezi, Ivan Baranja, Ivan Šarkezi, Koloman Horvat in Jože Horvat. NOGOMETNO MOŠTVO ODRANCI — prvak druge občinske nogometne lige Lendava. Stojijo od leve: V. Balažič, J. Sabotin, M. Kavaš, S. Sep, M. Zver, C. Jerebic, S. Dominko (trener) in J. Sečkar. Čepijo: M. Raduha, D. Antolin, B. Virag, L Smej in J. Kavaš. Manjkajo: J. Hozjan, J. Kavaš, S. Casar. Rogaška 5 5 0 466:254 10 Marles 5 4 1 410:216 8 POMURJE 5 3 2 346:286 6 Metka 5 2 3 272:335 4 Ptuj 5 1 4 251:347 2 Šentjur 5 0 5 217:424 0 NOGOMETNO MOŠTVO „11. PLAVIH” SELO — prvak tretje MNL Murska Sobota. Stojjjo od leve: Kyanec, Cigiit, V. Vučkič, Balajc, Gom-boc, Jakiša, Grah, Grabar in E. Vučkič. Cepijo: Kučap, B. Lehar, S. Lehar, Gorčan in Horvat. Foto: L. Kovač SKL — VZHOD — KADETI Elektra 4 4 0 399:314 8 Branik 5 4 1 358:354 8 Libela 4 3 1 369:271 6 POMURJE 5 2 3 434:424 4 Slivnica 5 1 4 312:445 2 Zagorje 5 0 5 378:451 0 HITRA HOJA DRUGO MESTO BALEKU V Spittalu je bilo 10. jubilejno odprto prvenstvo Avstrije v hitri hoji na 20 kilometrov, na katerem je nastopilo 93 tekmovalcev s Poljske, iz ZR Nemčije, Bolgarije, Grčije, z Madžarske, iz Louxembourga, Italije, Francije z Nizozemske, iz Jugoslavije in Avstrije. Ekipo Jugoslavije so zastopali Milan Balek, Edi Kolar in Bogdan Makovšek. Naši so se lepo izkazali, saj so ekipno osvojili drugo mesto za Poljsko. Posebej se je izkazal član atletskega kluba Pomurje iz Murske Sobote Milan Balek, ki je med posamezniki osvojil odlično drugo mesto s časom 1:31:39,1 in le za pol minute zaostal za zmagovalcem I oporkom iz Avstrije. Treba je tudi reči, daso tekmovali v zelo hudi vročini 33,5 stopinj Celzija. Tako se torej veteran Balek vse bolj uveljavlja v novi disciplini, kar pa je vsekakor rezultat njegove vztrajnosti in neumorne vadbe. Takih športnikov je vsekakor zelo malo. SKL — VZHOD — KADETINJE Marles 550 327:182 10 Rogaška 5 4 1 347:191 8 POMURJE 5 3 2 280:264 6 Maribor .523 226:269 4 Comet 5 1 4 183:247 2 Bistrica 505 107:337 0 Delavski svet delovne skupnosti skupne strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Murska Sobota razpisuje v skladu z 33. členom Statuta delovne skupnosti dela oziroma naloge STRELSTVO Vodi Mura Odigrano je bilo četrto kolo letne občinske strelske lige Murska Sobota. Vodi SD Mura s 95 točkami (6448 krogov) pred SD Panonija 91 (6367), SD Noršinci 83 (6327). SD Koloman Flisar Tišina 80 (6231), DRŠI Murska Sobota 65 (6082), SD Noršinci II. 60 (6013), SD Grafičar 59 (5747), SD Gančani 47 (5011), SD Koloman Flisar Tišina II. 41 (5875) in SD Kovinar 38 točk (4820 krogov). Med posamezniki vodi Karel Tumer (Noršinci) z 2178 krogi pred Brankom Bukovcem (Tišina) 2173, Andrejem Šiftarjem (Mura) 2162, Janezom Horvatom (Mura) 2157, Mirkom Horvatom (Mura) 2129 krogov itd. Vodje splošnega sektorja. Pogoji: — visoka ali višja šolska izobrazba pravne stroke, — tri leta ustreznih delovnih izkušenj, — da ima kandidat družbenopolitične vrline in ustrezen odnos do samoupravljanja. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 30 dneh od objave razpisa na naslov: Skupna strokovna služba SIS družbenih dejavnosti občine Murska Sobota, Titova 24, z oznako »za delavski svet«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh od poteka roka ja prijave. STRAN 9 1 V pretekli tekmovalni sezoni je bila pomurska košarka dokaj i dobro zastopana v republiškem I tekmovanju. V najvišjem tekmo-I vanju — slovenski ligi so nastopale košarkarice Pomurja iz I Murske Sobote, v drugi sloven-I ski ligi — vzhod so tekmovali | košarkarji Pomurja, v istem tekmovanju pa so sodelovali tudi i kadeti, kadetinje in mladinke. I Tekmovanje pionirjev in pionirk I Pa je potekalo v okviru festivala Pionirske košarke. Z doseženimi uvrstitvami pomurskih ekip smo I tanko zadovoljni, čeprav bi uvr-I Mitve nekaterih moštev lahko I Me še boljše. . V kategoriji mlajših pionirjev ,n Pionirk so pomurski predstav-| n,ki tokrat dosegli zelo lep i “pek. Pionirke OŠ Edvarda Kardelja iz Murske Sobote so se l “spele uvrstiti do četrfinala. kjer 0 ttpadle. Pionirji iste šole pa so “o sklepnem tekmovanju zasedli 'etrto mesto v Sloveniji. Starejši In Pionirke O VIZ iz Vske Sobote so sklenili tek-v četrtfinalu SR Slove-sle h !e lekcije delujejo pod K^pn'm vodstvom trenerjev in c.urie- ki je nosilec razvo-. L^ke v Pomurju. V prejšnji kovalni sezoni so kadetinje MAJHNA IN ODREZANA V dolini, obrobljeni z gozdovi, se rasprostira majhna vas Bukovnica. V neposredni bližini sta znano Bukovniško jezero in spomenik NOB, ki so ga pred tremi leti postavili Jožku Talanyiju-Janezu. Bukovnica je daleč najmanjše naselje v krajevni skupnosti Bogojina, saj šteje le 80 ljudi, medtem ko je bilo pred leti kar 112 volilnih upravičencev. Pomeni, da se število prebivalcev zmanjšuje. Kako tudi ne, saj je kraj dejansko odrezan od življenja, od ugodnosti, ki jih v naši samoupravni družbi uživajo prebivalci sosednjih ne preveč oddaljenih krajev. Vsak, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov pride v ta kraj lahko ugotovi, da krajani, ki so že nič kolikokrat dokazali pripadnost naši samoupravni družbi, panaj je šlo, za volitve ali druge pomembne družbene akcije, ničesar nimajo, saj so brez asfalta, telefona, trgovine, da o drugem ne govorimo. Pa vendar živijo tukaj pridni ljudje, ki dobro gospodarijo in so zadovoljni, skrbi jih le, kako bo čez nekaj let. Predsednik vaškega odbora Bukovnica in član sveta KS Bogojina Alojz Horvat, ki že devet let uspešno opravlja to funkcijo, je prav gotovo najbolj zaskrbljen. Predsednik vaškega odbora Bukovnica Alojz Horvat na domačem dvorišču. Foto: F. M. ŽIVLJENJE NA BREGU Ko se podaš v katerokoli goričko vas, na začetku poti razmišljaš o tem. da o niej v bistvu ne moreš napisati nič značilnega, da so si vse podobne. Tokrat naju je zanimal šalovski breg, kot inu pravijo domačini. Kmetije so raztresene po vsem griču, tako da je težko najti določeno domačijo, če zaselka ne poznaš. Sicer pa je to značilno za naše Prekmurje,v tem je ena od lepot pokrajine. Kljub strahu, da ne bova doživela „nič posebnega”, sva se vračala v redakcijo s polno glavo idej, misli, težav, o katerih so nama pripovedovali šalovski hribovci. . r Prašna pot naju je popeljala do osamljene kmetije. Domačin Aleksander Kerčmar je čistil mlako pred svojo domačijo. Kmalu so se nam pridružili še žena Terezija in dvoje nagajivih otrok. „To sta najina vnuka,” sta spontano, prijazno začela svojo pri-pripoved. ,,Nekdaj sva imela kar pet hektarjev zemlje, danes je imava veliko manj. Stara sva že in ne moreva delati tako, kot sva nekoč. Vnuka Kerčmarjevih sta še otroka. Terezija in Aleksander bi bila neizmerno vesela, če bi ostala na kmetiji. Bo tudi njiju pritegnila dolina? kako bo z razvojem kraja. To tembolj, ker so nekateri statistični podatki zaskrbljujoči. Od leta 1978 pa do danes se ni nihče od mladoporočencev priselil v Bukovnico, medtem ko je v tem času iz kraja odšlo sedem mladih. Poleg tega je okrog 40 odstotkov krajanov starejših od 60 let. BUKOVNICA BREZ AV- TOBUSA V Bukovnici nimajo trgovine, zato morajo po najnujnejše ŽE PET LET SE NI NIHČE POROČIL V KRAJ Mimo spomenika, ki so ga pred tremi leti odkrili Joško Talanyiju — Janezu v neposredni bližini Bukovnice, vodijo številne poti mladih, ki se seznanjajo z našo preteklostjo iz časa NOB. Foto: F. Pot na Šalovski breg je vse Hčerka je zaposlena in nama ne more pomagati vedno, ko je to potrebno. V mladosti sva nekaj let delala v Franciji in zato danes dobivava manjšo pokojnino.” Ker-čmarjeva sta nam zaupala še mnogo življenjskih skrivnosti, toda posloviti sva se morala. Onkraj bre-gš sva ob neki kmetiji zagledala gručo ljudi, ki so popravljali streho. , .Življenje na hribu je trdo, zato si radi priskočimo na pomoč.” Janez Gomboc . je pristopil in potožil: ..Zbiralnica mleka je v vasi, zato ga moramo voziti kar dva kilometra daleč. Posebej naporno je to pozimi, čeprav cesto plužijo. Na hribu je približno 35 kmetij. Mladi zapuščajo breg, selijo se v dolino ali se zaposlujejo v mestu. Zato je mnogo hiš praznih, na gruntu ostajamo le starejši. Tudi nam ni lahko, vendar smo navezani na rodno grudo, zato bomo ostali.” Rudi Erceg se razen s kmetijstvom ukvarja še z mnogimi stvarmi, tako je tudi zidar, karvaščanom mnogokrat pomaga — tudi zdaj je „vodil” delo pri gradnji ostrešja. prehrambene artikle v sosednje Motvarjevce, Bogojino in Dobrovnik. Zaradi tega si ne delajo posebnih preglavic, kajti zavedajo se, da trgovina ne bi bila rentabilna. Zelo pa so nezadovoljni, ker nimajo nobene avtobusne povezave z drugimi kraji. V Bukovnico pripelje avtobus le, kadar pride po sedem otrok, ki jih odpelje v osnovno šolo v Bogojino. V času šolskih počitnic pa avtobus ne vozi v Bukovnico. Tako morajo tisti, ki so na primer zaposleni v tovarni Mura v Murski Soboti in delajo v popoldanski izmeni pešačiti ali kolesariti pet kilometrov od Bogojine domov ob polnoči in se nihče ne zmeni zanje. Ali torej krajani Bukovnice niso zapostavljeni in prepuščeni sami sebi. V preteklih letih so krajani Bukovnice kljub vsem težavam veliko naredili za razvoj kraja. Uredili so cesto Bukovnica—Motvarjevci, dolgo blizu tri kilometre. S pomočjo Vodnega gospodarstva Drava—Mura so regulirali 1090 metrov potoka Bukovnica. Primemo so si uredili vaške poti in v zadnjih dveh letih nanje navozili okrog 600 kubikov gramoza. Kaj več pa ni bilo mogoče storiti/ čeprav plačujejo samoprispevek in čeprav so veliko opravili s prostovoljnim delom. Bukovnica je edino naselje v KS Bogojina, ki je brez asfalta in telefona. Do nedavna so bili brez telefona še krajani Ivanec. Čeprav bi potrebovali tako asfalt kot telefon, so se naposled odločili za telefon. V ta namen so že stekli pogovori s PTT podjetjem, naročen pa je bil že tudi projekt. Kljub pripravljenosti, da v telefon vložijo ves denar od samoprispevka, prostovoljno delo in prispevke naročnikov, sami vendarle ne bodo zmogli tega bremena, kajti potrebno je potegniti pet kilometrov telefonskega omrežja od Bogojine. Zato pričakujejo pomoč krajevne skupnosti Bogojina in širše družbene skupnosti. Krajani Bukovnice menijo, da je telefon za kraj izrednega pomena v primeru nesreče ali druge nujne potrebe. Feri Maučec Šalovski breg je bil tisti, kjer je Helena Lepoša preživela vse sončne in senčne strani življenja. Gube na obrazu pričajo, da je bilo senčnih mnogo več ... Zelo prijazen in hudomušen je, težko in zahtevno delo na kmetiji mu ni vzelo življenjskega optimizma. ,,Kaj vama naj povem o življenju pri nas? Sama vidita, da nam ni lahko. Vse bi bilo lepše, če nam ne bi zmanjkovalo vina,” seje pošalil in dodal; „k sreči je vreme lepo, zato je žetve že konec, pridelek pa je dober.” Beltinčani v Izoli Pred kratkim je mešani pevski zbor Društva upokojencev Beltinci gostoval v Domu upokojencev Slovenije v Izoli, kjer so: upokojencem, ki so bili ta čas na počitnicah, pripravili koncert. Poleg mešanega pevskega zbora so nastopile tudi pevke ljudskih pesmi. Upokojenci v počitniškem domu v Izoli in drugi gostje so beltinske pevce zelo gostoljubno sprejeli. A. H. RAJE TELEFON KOT ASFALT STANJEVCI Dvojno slavje VOZ CVETJA Tako bi lahko dejali ob pogledu na sliko, ki nam prikazuje stari kmečki voz naložen s cvetjem. Posnetek smo naredili v Lutvercih pri Kolmaničevih. Voz so dobili od sorodnikov pri Ženiku pri Vidmu ob Ščavnici. Pri Kolmaničevih je sicer tudi hiša sama v cvetju, a je vseeno voz posebna zanimivost. Jože Kolmanič nam je povedal, da je na voz naredil streho Na radoslavsko-bučkovskem območju v ljutomerski občini je kar osem zbiralnic mleka. Pospeševalna služba TZO »Kmetovalec« Ljutomer si prizadeva, da bi v poletnih mesecih organizirali srečanja s proizvajalci mleka. Tudi kratka predavanja imajo v programu. STRU Druga številka glasila Tik pred pričetkom kolektivnega dopusta je izšla letošnja druga številka glasila ELRAD. V preteklosti je glasilo izhajalo vsak mesec in so se delavci nanj navadili, zato negodujejo nad nerednim izhajanjem. Toda tudi tako niso prikrajšani za informacije, še celo bolj so na tekočem z dogodki iz delovnih sredin. V Elradu so pričeli z izdajanjem ciklostilnega glasila INFORMATOR, ki ga izdajajo po potrebi. L. Kramberger Še ena pridobitev Novo naselje v Noričkem vrhu je nedavno tega pridobilo novo asfaltirano cesto v dolžini 120 metrov. Gre za odcep ceste, ki vodi v naselje. Razen tega so krajani z lastnimi sredstvi asfaltirali cestne odcepe. K celotni pridobitvi je krajevna skupnost Gornja Radgona prispevala 70.000 dinarjev, vsaj trikrat toliko pa so krajani prispevali sami in opravili še veliko prostovoljnega aeld: Franci Klemenčič Napotila sva se po bregu naprej. Pogled se je ustavil na starki, ki je sedela pred kaščo in luščila koruzo. Ustavila sva se>in z njo pokramljala. Helena Lepoša je rojena 1897 leta, preživela je obe vojni. Prva jo je dva meseca po poroki ločila od moža in tako je preživela šest dolgih let sama s hčerko Margito, ki še danes živi pri njej. Sledovi trdega življenja so sedaj, v poznih letih življenja, mnogo "bolj vidni kot nekoč, ko je bila še mlada. Težko hodi, naglušna je in zato kmečkih opravil ne zmore več. Pase kravo, lušči koruzo, pomaga v kuhinji . . . Hčerka Marjeta Balek je že tudi vdova. Ima tri sinove, vendar nobeden ni ostal na bregu. Obiščejo jo in pomagajo, kolikor jim dopušča čas. Zamišljena sva se poslavljala od obronkov šalovskega brega: Na njem vztrajajo le trdni, močni, odločni .. . Mladi svoje prihodnosti ne gradijo tu, kjer je življenje resnično težko, zahteva mnogo odrekanja in žuljev. Žal pa bodo tudi tem hribovcem nekoč pošle moči, kaj bo s šalovskim bregom takrat? Zato ostaja želja, da bi se ti, ki so tu danes, še mnogo let čili in zdravi prebijali skozi težak kmečki vsakdan. Mojca Hochstatter in Bojan Peček V Kobilju sta se sredi septembra 1965 rod’ll dvojčici Jožica in Ivanka Bukovec. Po uspejo končani osemletki sta se obe odločili za poklic mehanika in se vpisali v Strojno tehnično Som Lendavi. Tretji letnik je za njima, med pod’ tnicami pa sta bili na delovni praksi v oddelku a vzdrževanje strojev v tumiški Planiki. Obe sta dokaj aktivni tudi v domačem kraju v mladinski organizaciji, športnem, kulturo in gasilskem društvu. Štefan Prša .in Stanjevski gasila’ so v tem mesecu letnico. Na prireditvi, na kateri so poden j oD m diplome, sta bila tudi dva ustanovna cm Stanjevci in sicer Adam Kozic in Ludvik Predstavnik občinske gasilske zveze Murska d' Karel Flisar, ki je bil na prireditvi tudii s' govornik, je društvu podelil v imenu G2s P III. stopnje, v imenu občinske GZ Mursk pa priznanje II. stopnje. . ., -as®' Na omenjeni prireditvi so stanjevs prevzeli novo električno sireno, vredno milijonov, kateri je botrovala zasebna gos Marija Murne. . ostrili Vsem zbranim so mladi iz Stanjevec P.^jp slavnostni dan s skromnim, toda nadvse p kulturnim programom. ,j Življenje brez elektrike V tihem in mirnem kotu na Negovskem vrh ^zo trike, v njej pa prebivata Amalija in Franc .. n']esen pritegnila majhna okenca, slamnata streha, maj odvijal° pit« malo je takih hišic, še manj pa je takih, v kateri vzela st Amalija ima danes 78, njen mož Franc pa ktalja zen* J ’gjim* nekaj več kot dvajsetimi leti. Hišico in skoraj dv sama, zenuJ Ot jp na hribovitem terenu, je, Amalija podedovala. Zi imata pomagajo obdelovati sosedje in kojnino. leta, prašička in nekaj kokoši. Prejemata kmečko po j Čeprav je ta del Negovskega vrha dobil e . fmata *e nujna svetloba še vedno dan in petrolejka. > -mi^1! petroleja, ki ga je težko dobiti. --bita ziese Prav je, da opišemo njuno malo hišico. Vsa J .fflg pred J trnovega, akacijevega lesa. Hiša je grajena ta • kuhinj -0 h’5; njej bivata, priklet ali kot bi danes rekli — \e/%na okenca-.U^d’C' hišo. V nadaljevanju hiše je hlev za živino- Maj ^jjejek -poseben čar, skoznje prihaja le malo svetlobe.» čebelarski as •n marlji** Z veseljem je opazovati čebele, te pridne i .bodu dda p in skrbeti zanje je poseben užitek,” nam je ° ” iz Spodnjega Krapja. a je z । 54 Kj, S Sprva z ženo nista imela ničesar. sčasoma je zemljo v najemu odkupil. Ze podarit’ ^pilJ®'« ,c Čebele so mu pripomogle, daje lahko Pn£e. ® :e icup°vf jutotf^jj prodajo medu in tako pridobljenim CD 3e^^ hišo, nabavljal mehanizacijo. Kot ^'/^.-nega kmalu pridobil solidno znanje, mnogo 'c0'n^ecu ne Pihlar iz Ljutomera. Spominja se, da so v »ajost bilo dobre paše, razen ajdenki, ki jo Pa. .] v Lj”./ 0^,4 čebele tudi na Pohorje. Že pred vojno Je egiedal J izvedence za bolezen ,.gniloba čebel • uodino ;nterverl . ljutomerski in murskosoboški okraj, apaš uspešn° tjubl& P * je takrat bila zelo razširjena, vendar so jo pos 1^ prO^j Najbolj uspešno leto je bilo leto 1970. Tak^ pod^^®’ Medexu kar 1500 kg kvalitetnega meda\enelarj’ le’ nabavil traktor. Karel se spominja, da so namreC u preC3| 11 let, vendar kljun temu niso obupali. ueJS . je bil t preflts . naveže na čebele, brez njih več ne more. K . znanJ y1 Čebelarskega krožka na šoli Cven ter je P ^etc^ generacijo. ' / Kot dolgoleten kooperant Medexsa tvu, 10 številne izkušnje pri kmetovanju in čebe svoje sinove in vnuke. STRAN 10 [kronika________ Vestnikova akcija VRLI AVTOMEHANIKI is P01106 boli zob? v< r:etudi to zgodi, primem n S1 znate v tem »iS^^gati? Menda MXieverJ,etno znano, sk°rajdZh, težav ti Seveda t ^kl urk Dežur-tahko Jrei1 •slepo črevo J* vsaki uri vsePovsod Zadnje d°bro organiV,na^ Po^Pajini S-- tudi de-etennarsko službo. Gotovo bi k?01’« vaš avto? b3® zbJlel Šphu-!e’ kot če ^Pričam smA ^etlravamo? je 2?’ ne' Je že W, Hitih k konjiček še Le?u gorivtS6”111 po8°n' ued nenkZa večlno iz- Zato gaPsleheSlj-v priJa" J?a, Pa venaherm skrbno ?AJano odSr XČasih nena-i^kakfc.Doma bi se yubo Saj resnici ®ehanifi T če mu že S^ti^ Pa če te nlahko 2 Pnmeru tul $e®nio /^daj zaple-JCu> ali tr’an a Se t0 zgodi rade v Ham • Pre^10 onoldaČel dihati« ln s to in ° bam m $e e 1 Preveriti S?0- Če^tn lahko po-Hlri^bota b,VolJni5 seveda, X^nedelja nista »Sjj, ^ključno. Pravkar se rfo^afe dela v ePk?bbil. Pred me Je im Poti, zat^^noješe ioitii ia^° sven/38 Prosim, . Iahko t&ete- kdo in sAli Sn, K J p°maga?« Zares ob^rroko’ saJ Maj Potrudiia telefonistka sekun 3 ln nam po svetovala: na (s avtomehaniku Sobo?0^ ulici v j 0 ima kr Mehanično X"1 d ga boste i ttitk?!110- Ker nam Sd^tamS In klJub %i°pravVlean v »Že trideset let sem avtomehanik, sicer pa imam obrt že dobrih petnajst let,« je govoril Aleksander Hašaj. »Opravljam pa vsa dela, od montiranja gum, lakiranja avtomobila, varjenja, do servisnih del. Je že tako, da v naši stroki moraš poznati vsega pomalo. Za delo pa poprijeti ob vsakem času, torej tudi med prazniki oziroma ob sobotah in nedeljah.« In v to smo se prepričali tudi sami, saj bi mojster za ceno popravila našega avtomobila za kakšno uro tudi zamudil na gostijo, na katero seje pravkar odpravljal. NA POMOČ LAHKO RAČUNAMO No, čeprav smo že v naprej vedeli, da podjetnosti našim obrtnikom ne manjka, pa našo akcijo poklicali soboško obrtno združenje, so nam tam ustregli s precej imeni. Eno izmed njih je bilo tudi Karel J*aklin, ki ima avtomehanično delavnico v neposredni bližini gasilskega doma. Ker nam je spet ponagajala izpušna cev, smo ga dvignili od nedeljskega počitka. »Ja, malce sem se ulegel po nedeljskem kosilu. Veste, tole naporno, celotedensko delo me precej utrudi. No, če pa ste že na poti in je nujno, vaCm seveda popravim. Sicer res nerad delam v nedeljo, ampak naša obrt in poklic sta že taka, da moramo biti vedno pripravljeni zavihati rokave. Sicer bi imel bolj slabo reklamo. Veste, če bi bilo potrebno zamenjati kakšen del, vam v nedeljo težko pomagam, saj vseh nimam doma, trgovine pa so zaprte. Kakšno manjše popravilo pa Ne le Karel Jaklin (na sliki), prav vsi avtomehaniki si tudi ob za druge dela prostih dneh, zavihajo rokave. smo bili vendarle prijetno presenečeni, kako so bili vsi, ki smo jih obiskali, voljni priskočiti ha pomoč. V isti ulici, nekaj korakov vstran od avtomehanika Ha-šaja »zdravi« avtomobile tudi Ivan Podgornik. Vsakdo bi menil, da sta huda konkurenta, pa vendarle ni tako. Celo nasprotno. V času, ko ni ne enega, ne drugega rezervnega dela, si kot ostali avtomehaniki, medsebojno pomagata in v obilici dela priporočata eden drugega. Pa se še malce pomudimo pri murskosoboških obrtnikih. Ko smo nekaj dni pred opravi kar moj sin Muco, ki že drugo leto vztrajno stopa po mojih stopinjah.« Sreča, ali pst so res vsi naši avtomehaniki takšni? Kot kaže so v Murski Soboti dokaj dobro organizirani, pa tudi voljni poprijeti za delo. Kako pa je izven pomurskega središča? Skozi Petanjce, je te dni. v konici turistične sezone, gost promet. In s tem seveda tudi dela za tukajšnjega avtomehanika Matijo Karasa, čez glavo. Kot pravi sam, si zategadelj niti dopusta ne more privoščiti. Le tu in tam si lahko odtrga za počitek kakšno soboto in nedeljo. Pa a notranje zadeve I relativnob' ° na našem ' WOcl> k srrfi^ Promet-izidOmn\b,1° nobe-kn 'Pornopif '; Vnetno je llh ku™ ,deJstvo, da v ni ’to«ko '»o. kmejkaa®dno pa tudi | v^letn- Pravila so mi- Nesreče, tatvine Sršenova želela prečkati cesto. Kljub zavijanju v levo je Kava-ševa zadela pešakinjo. Hudo poškodovano zdravijo v soboški bolnišnici. Istega dne ob 17.50 je Vidica Erlih iz G. Radgone peljala z osebnim avtom proti Orehovcem. V Črešnjevcih je želela prehiteti kolesarja Janeza Leopolda iz G. Radgone, vendar je takrat nasproti pripeljal avto in je svojo namero opustila. Toda zaradi prekratke razdalje in neprimerne hitrosti je trčila v Leopolda in ga hudo poškodovala. Kolesarja je podrl tudi Jože Feher iz Gornje Bistrice. Pri gostišču Kolodvor v Lendavi je prehitel avtobus in z avtom še naprej vozil po levi." Zato je trčil v Vladimirja Volfa iz Lendave, ki je pravilno zavijal v levo. Hudo se je poškodoval Karel Gomboši, ki se je s kolesom z motorjem peljal iz Puconec proti Salamencem. Zaradi prehitre vožnje ni mogel izpeljati ovinka. Svojo pot je končal v dva metra globokem jarku, kjer je padel na kose betona. Tudi sicer v tem tednu ni bilo posebej pretresljivih dogodkov. Nekaj manjših požarov, tatvin, pa seveda tihotapljenje (predvsem kave). Izvzeti pa je je treba dogodek na Bukovniškem jezeru — poletna kopalna sezona je spet terjala žrtev. Zato ne bo odveč, če opozorimo, da moramo predvsem na jezerih in v gramoznicah ravnati skrajno previdno in se držati navodil, kajti kopanje na takih mestih je lahko zelo nevarno. Osvežitve željni Jože Zver iz Kamovec, star 27 let. se ie veselo pognal v hladno vodo Bukovniškega jezera. Takrat še slutil ni, da bo ta dan zanj usoden. Izginil še takrat ga prav pogosto zmoti telefon. »Sem blizu mejnega prehoda Gederovci in večkrat me pokličejo sredi noči. Na to sem se že kar navadil in me pravzaprav več nič ne more presenetiti. Čeprav sem specializiran za »oplove« avtomobile — za to sem se usposobil v Nemčiji, pa opravljam vsa avtomehanična dela tudi za ostale vrste avtomobilov. Pripravljen pa sem pomagati tudi na cesti.« Seveda je bil Matija Karas pripravljen pomagati tudi nam. Kaže, da ima ta možakar zares več kot dvoje rok, saj dela v obrti sam, ob tem pa še vestno obdeluje več kot 4 hektarje zemlje. ORGANIZIRANI SO TUDI V AGROSERVISU Kar milo se nam je storilo po teh obiskih in zasebne avtomehanike bi še kje veljalo posnemati. Spodbudno pa so se organizirali tudi v soboškem Agroservisu. Njihovo telefonsko številko smo zavrteli v soboto popoldne. Slučajno je pri vratarju bil tehnični vodja Jože Lenarčič, ki je pravkar preverjal, če so potrebna morebitna nujna opravila. »Naša dežurna služba,« pravi Jože Lenarčič, »dela sicer le ob delavnikih, ob večjih konicah, posebej takrat, ko dobimo naročila pa delamo neprekinjeno. Tako smo v stalni pripravljenosti ob večjih prometnih konicah, ko se naši zdomci ob praznikih vračajo v domovino, pa tudi sedaj v turistični sezoni. Organizirani smo tako, da so v bližini dosegljivi trije poklicni šoferji. Posebno so specializirani za avtomobile, znamke Opel, Zastava, VW, Citroen, manjše okvare popravimo tudi na kraju samem, večja dela pa v naših tehničnih delavnicah.« Zob smo pozdravili, tudi odvečnega slepega črevesa ni več. Prav takapa se prepričali, da bi lahko v soboto in nedeljo v Murski Soboti in okolici popravili tudi avtomobil. Kar priznali bomo, da smo pred tem, mislili' drugače. Pa so nas vrli avtomehaniki enkrat ugnali. In prav je tako! M. Skledar V. Paveo je pod gladino približno 100 me-torv od obale. Njegovo truplo so našli šele tri dni za tem po akciji, ki so jo sprožili soboški gasilci. 18. julija, nekaj minut po dvanajsti, je izbruhnil požar na Skednju Marije Murekar in Jožefe Cinč iz Kokorič. Ogenj je zanetil 8-letni C. S. iz iste vasi. Zgorel je skedenj (16 x 10 m), tri tone slame, tona sena in kmečko orodje. Skupna vrednost uničenega znaša kar 500 tisočakov. Neprevidnost je botrovala dejstvu, da je Mirko Prajner iz Sprinca poslej ,,lažji” za 12.000 avstrijskih šilingov in nekaj bonov za bencin. Prajner je bil na obisku, kamor se je pripeljal z avtom. Pustil ga je pred vhodom in ga ni zaklenil. V predalu stranskih vrat je bila tudi denarnica. Ko je opazil, da je več ni, je bilo seveda ža prepozno . . . Bojan Peček I Prispevki za kirurgijo ; Bučar Ivan. N. Prekmurske brigade 28, M. Sobota (namesto venca za pok. Ernesta Hojera M. Sobota) — din 1.000,00; Družini Stanjko-Snajder iz Ljutomera m Radenec (namesto venca za pok. Hojer Ernesta M. Sobota) — din 3.000,00; Stanjko-Seršen Olga, Ljutomer vza poK. Hojer tmesta M. Sobota) — o prišla s severa in brez odvečnega tavanja našla center, seveda po zaslugi dobrih označb na vozišču. Sedaj sva bila pred drugim problemom. Najti sva morala nekega znanca, katerega naslov mi je dala sestrična. Ta stric se je imenoval Castelo Ramo. Z malo truda sva ga našla v predmestju Mayadahonda. Hitro smo se seznanili in spoprijateljili, kar je bilo v tem trenutku za naju najvažnejše. Ko je šlo za tako prijateljstvo, bi celo priznala, da je nogometaš Zajec res storil prekršek nad Alonsom, v šestnajstmetr-skem prostoru, in da je potemtakem enajstmetrovka upravičena. Saj ne, da bi nama šlo samo za prijateljstvo iz koristoljublja. Ljudje se težko spoprijateljijo, če so njihove dežele v športni vojni. Sedaj pa je španski tisk spet obešal na veliki zvon, da je zmaga jugoslovanskih košarkarjev nad španskimi nezaslužena. Ta najin novi prijatelj Castelo Ramo naju je sprejel kot prijatelja iz Jugoslavije. Ženska, ki je prestrašeno kukala iz kota in stiskala k sebi dojenčka, je bila bržkone njegova žena. Čeprav je iz daljnjega Hondurasa, se je kmalu tudi ona prismejala. Navsezadnje je bilo to za naju prijetno doživetje, saj sva se zavedala, kako vrednost ima taka postojanka za potnika, kot sva bila midva. Blok, kjer sva bila kot gosta, ima tudi svoj bazen in zelenice, kijih vsak dan zalivajo, kot v vseh drugih planetarnih naseljih. Kjer ne namakajo zelenic, se vse izsuši, ker tu ne pade včasih dež tudi do dva meseca. Med znamenitostmi Madrida, ki so naju pritegovale, je bil stadion Santiago Bernabeau, kjer se je odigralo finale minulega svetovnega prvenstva. Vstop na stadion je seveda možen ob vsakem času. Sedela sva na praznih tribunah in se spominjala napetih večerov ob televizijskem ekranu. Posebna atrakcija na španskem trgu sta jezdeca, en na konju drugi na oslu. Povprečen poznavalec literature lahko ugotovi, v premestju, kier sva menjala denar. Ta posel je opravljal Lujz in pri blagajni je seveda moral oddati tudi potni list. Uslužbenka, vešča zemljepisa, je na menjalni list pod rubriko "Priimek in ime" zapisala — Beltinci Murska Sobota, tako naj bi se odslej imenoval moj sopotnik. Najinemu gostitelju, ki pozna tudi najino domovino, sva se zahvalila za pomoč in v sončnem jutru mahnila na severozahod do dvorca El Escorial, nekdanji samostan, ki je sedaj grobnica španskih kraljev. V dvorcu so tudi muzeji, kjer hranijo pomembne knjižne zbirke in slikarska dela velikih španskih mojstrov. Dvorec je dal postaviti kralj Filip II. ki si je dal postaviti tudi marmornati mavzolej v podzemlju. V bližini tega dvorca se nahaja tudi mavzolej falangističnega diktatorja Franca, zraven pa je sedež španske KP. Od tod je tudi speljan vodovod v Madrid. Madridčani se napajajo iz kraja, ki ga označujeta tako veliki nasprotji: Franco in komunisti. Pravzaprav je to značilno za Španijo nasploh. Del Špancev je zazrtih v preteklost, del pa v prihodnost. Tako je pravzaprav povsod. Vendar se v Španiji to prav posebej oppzi. Zapuščala sva osrčje Španije in pred nama so novi dnevi pod soncem Andaluzije. Radio, ki je žgalo pravo poletno sonce, kot zna samo v Andaluziji. Kosilo sva navadno opravila v solidnih lokalih (hostalih — kot jih nazivajo Španci). To so urejena mesta, kjer se ustavljajo turisti. Poleg okusnih jedi ti še nudijo bazen na vrtu, ki se najbolj prilega potujočim. sonce pokukalo iz^sveti planin, se je °k°llca'sVetl!^ kot bi prižgal ulično r Neievolino sva se'^lasa? spalnih vreč inmeV* Že, ki so viseli s visokih kaktusov. Cud kako tega nisva opaž« Pozanimala sva se — Gostišče na Jugu Portugalske. Naslednjo noč sva dočakala v Troillu. Sredi razsušene planote §e razprostira mesto. Središče mesta je na hribu na katerem stojijo razvaline iz mavrskega obdobja. Na trgu pod trdnjavo sva le s pogledom pospremila sonce, ki se je skrilo nekje za portugalskimi vinogradi. Napijala sva se s hladnim rdečim vinom in opazovala škrlatno zarjo. Občutila sva utrujenost, posebej še ko nama je vino stopilo v pete. Povzpela sva se na hrib in si poiskala primerno mesto za počitek. Z juga je vela topla sapa in zdelo se nama je odveč postavljati šotor. Vse svetlejše so postajale zvezde in na zahodu so bili še vidni sledovi razžarjenega sonca, ki je že zdavnaj teh za oko lep so bili užitni m vrhu, so nama naravni vir hrane- J sva v smeri prot' s^l V mestu svao:7kusila.l^i'išeF toliko, da sva preo iu ‘parcel št. 515, 523/1, 523/2, 518/2, po vzhodnem injužnem robu pare, št. 521 /2, po južnem in zahodnem robu parcele št. 520/1 do SZ roba te parcele, kjer preseka pare. št. 948/1 (pot) in zavije proti jugozahodu po zahodni meji pare. št. 538/1, po vzhodni in južni meji pare. 538/3, po južni meji pare. št. 573, po vzhodnem robu pare. št. 574/2, preseka kat. mejo med k. o. Črešnjevci in k. o. Zbigovci, se nadaljuje po"zahodnem robu 504/2, po zahodnem robu 490, dalje poteka po zahodnem robu pare. št. 479/3, se nadaljuje po vzhodnem robu pare. št. 479/2, se obme proti zahodu, poteka po južni meji pare. št. 476/4 in delu zahodnega roba pare. št. 459, se nadaljuje v smeri sever, po zahodnem robu pare. št. 481, vzhodnem robu pare. št. 583/1 (pot) vrneš prečka mejo med k. o. Zbigovci in k. o. Črešnjevci in pri parceli št. 537/4 zavije po ‘ njenem severnem robu do pare, št. 948/1 (pot), jo preseka, se po zahodnem robu pare. št. 521/1 do meje nadaljuje proti severu, zavije po njenem severnem robu do meje med parceloma št. 521/1 in 534/1, nakar poteka po zahodnem robu pare. št. 534/1, 533/2 in 533/1 do pare. št. 949/2, od tu pa po južnem robu ter parcele (cesta) do stičišča s pare. št. 949/1 (cesta), gre po njenem južnem robu do pare. št. 526/4, zavije proti jugu po njenem zahodnem robu, se nadaljuje po njenem južnem in poteka po zahodnem robu šare. št. 355/1 do pare. št. 940/3 (cesta), ki jo preseka in se nadaljuje od meje med pare. št. 230 in 233 proti severu po vzhodni meji pare. št. 940/3, obide po južni, zahodni in severni strani pare, št. 238/1 in 241/3 in gre dalje po vzhodnem robu pare. št. 940/3 do severnega roba pare. št. 252, zavije proti vzhodu po severnem robu pare. št. 252 in 251, nato pa proti jugu in sicer po zahodni meji parcel št. 104/1, 104/2, 105/2, 106, 107/2, 108/2, 109, 110,111/1, in 112, poteka dalje po južni meji pare. št. 112 do meje med 113/3 in 113/1, ko zavije spet proti jugu in poteka po vzhodnem robu parcel št. 113/1, 114/1, 115/1, 116/1, 117/1, 118/1, 119/1, 119/2, 120/1 in 121/1 do parcele št. 943/1 (pot) in gre naprej po njenem severnem robu proti vzhodu, do katastrske meje med k. o. Mele in k. o. Črešnjevci, sledi katastrsko mejo proti jugu (po vzhodni meji pare. št. 121/3) in dalje po severnem robu pare. št. 122, 124/3, 270, 266, kateri sledi tudi po njenem vzhodnem, južnem in deloma zahodnem robu do meje s pare. št. 268, ko poteka dalje, po njenem južnem robu (kar predstavlja tudi katastrsko mejo med k. o. Mele in k. o. Orehovci), preseka pare. Št. 125, tako da pride naravnost do meje med pare. št. 126 in 190, nakar poteka dalje po katastrski meji med k. o. Orehovci in k. o. Črešnjevci (po severnem robu parcel št. 190 in 191/1) do meje med pare. št. 191/1 in 173, ko se obme proti jugu, gre po vzhodni meji parcel št. 173/1, 173/2, 173/3, 191/12, 173/5, deloma po severnem in spet po vzhodnem robu pare. št. 173/6, pa dalje po vzhodnem robu pare. št. 173/6,173/7,173/20,191/9 do meje s pare. št. 669 (cesta), kjer se opis začne. S tem je zaokrožena meja v k. o. Zbigovci, k. o. črešnjevci, k. o. Mele in deloma v k. o. Orehovci (v obsegu komasacije). II. Komasacijsko območje v k. o. Boračeva zajema naslednja kmetijska zemljišča: -pare. št. 100, 101, 102/1, 115,220/4,244/1,244/1,245/1, last ADANIČ (Šileč) Ivane, Boračeva 44 — pare. št. 129,130, last BAJZEK (Horvat) Cecilije, Boračeva 30, - pare, št 112, 113, 121, 124, 127, last BRAČIČ (Zadravec) Verone in BRAČIČ Franc, vsakega do 1/2, oba Boračeva 34, - pare. št. 136/5, 136/6, 136/17, 136/18, 136/19, last BREZNIK Ignaca, do 3/6, Kobilščak 42, JANUŠ Anica, Ptujska c. 63, Maribor, oružbene^a dogovora o pospeševanja razvaja Arotetega gospodarstva n obetal Lj^tetnex do teta 1985 2. člen Družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občim Ljutomer do leta 1985 (Uradne objave št. 20/83) se pravilno glasi: Podpisniki dogovora ugotavljamo: — da so na področju storitvene obrti, deficitarne zlasti naslednje obrtne dejavnosti: popravilo kmetijske mehanizacije popravilo gospodinjskih strojev in naprav splošno kovaštvo urarstvo orodjarstvo finomehanika . popravilo RTV aparatov kolarstvo kroiaštvo (izdelovanje moških in ženskih oblačil po meri) čevljarstvo keramičarstvo lončarstvo tesarstvo avto pralnica steklarstvo optika sodarstvo — da so glede na potrebe dokaj dobro razvite naslednje obrtne dejavnosti: strojno ključavničarstvo mizarstvo žaganje drv šiviljstvo zidarstvo in fasadarstvo instalaterstvo za vodovod in centralno kurjavo soboslikarstvo in pleskarstvo ter žično pletarstvo. Tekst v nadaljevanju tega člena ostane nespremenjen. V 12. členu Družbenega dogovora se za 2. alineododa nova tretja alinea. ki se glasi: »— zagotavljala vsaj en poslovni prostor namenjen obrtni dejavnosti v tekočem letu.« Sekretar skupščine občine Ljutomer Franjo ŠTEBIH, 1. r. STRAN 14 VESTNIK, 28. JULIJA 1983 196 POPRAVEK SKLEPA o razpisu referenduma za uvedbo dodatnega samoprispevka za naselje Radomerščak. 1. člen 1. člen sklepa o razpisu referenduma za uvedbo dodatnega samoprispevka za naselje Radomerščak (Ur. objave 10/83) se spremeni in glasi: Za naselje Radomerščak se razpiše referendum za uvedbo dodatnega samoprispevka v denarju za obdobje petih let in to za čas od 1. 6. 1983 do 31. 5. 1988. 2. člen Za 2. členom se doda novi 2. a člen, ki se glasi: Krajevni samoprispevek bi znašal v denarju:, — 2 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja; — 2 % od osebnih dohodkov obrtnikov; — 6 % od katastrskega dohodka; — 2 % od pokojnin (razen pokojnin z varstvenim dodatkom in pokojnin, ki so nižje kot je osnova za upravičenost do varstvenega dpdatka); — 3.000,00 din letno krajani, ki so začasno zaposleni v tujini in imajo stalno bivališče v Radomerščaku. Dodatnega samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. člena Zakona o samoprispevku. 3. člen 6. člen se spremeni in glasi: z dodatnim samoprispevkom bomo predvidoma zbrali 1,074.490.00 din. Z zbranimi sredstvi bo krajevna skupnost Železne dveri v skladu z letnim programom sofinancirala vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe. 4. člen V glasovnici se črta šesta in sedma alinea. Štev.: 100/83 Datum: 12. 7. 1983 Predsednik skupščine KS Železne dveri Slavko IVAJNŠIČ, 1. r. xsn GresovStak, tete nas«^ LeVerae Avert, oasAVa^arnajakrA ,n najejtedetnasdja VtevctzatAtutnev v'SVXite.'jA ŠVir, cfejave9/?S) * \.č\en \. člen sklepa o razpisu referenduma za uvedbo dodatnega samoprispevka se spremeni in glasi: Za naselje Gresovščak, Železne dveri, del naselja Slamnjak od hiš, štev. 27 naprej in del naselja Ilovci za hiš. štev. 30/ a, 31,32 in36 se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju za obdobje petih let in to za čas od 1.6.1983 do 31.5.1988. 2. člen Za 2. členom se doda novi 2. a člen in se glasi: Krajevni samoprispevek, bi znašal v denarju: — 1 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja (0,75 % za komunalno dejavnost in 0,25 % za nabavo gasilske opreme); — 8 % od Katastrskega dohodka (6 % za komunalno dejavnost in 2 % za nabavo gasilske opreme); — 1 % od pokojnin (razen od pokojnin z varstvenim dodatkom in pokojnin, ki so nižje kot je osnova za upravičenost do varstvenega dodhtka). 0.75 % za komunalno dejavnost m 0,25 % za nabavo gasilske opreme; — 3.000,00 din letno od krajanov, ki so začasno zaposleni v tujini in imajo stalno bivališče na območju navedenih naselij. Dodatnega samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10. člena Zakona o samoprispevku. 3. člen 6. člen se spremeni in glasi: Z dodatnim krajevnim samoprispevkom bomo predvidoma zbrali 1.740.000,00 din. Z zbranimi sredstvi bo krajevna skupnost Železne dveri v skladu z letnim programom sofinancirala vzdrževanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe naselij ter nakupa gasilske opreme za gasilsko društvo Gresovščak. 4. člen V glasovnici se v 3. alinei KD nadomesti s katastrskega dohodka in se črtajo 5„ 7. in 8. alinea. Štev.: 99/83 Datum: 12. 7. 1983 Predsednik skupščine KS Železne dveri Slavko IVAJNŠIČ, 1. r. 198 POPRAVEK SKLEPA o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v denarju! in delu za območje krajevne skupnosti Železne dveri za naselje: Cuber, Gresovščak, Ilovci, Jeruzalem, Plešivica, Radometje, Radomerščak, Slampjak In Železne dveri (Ur. objave 10/83) 1. člen 1. člen sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v denarju in delu se spremeni in glasi: Za naselje: Cuber, Gresovščak, Ilovci, Jeruzalem, Plešivica. Ra-domerje. Radomerščak, Slamnjak inŽelezne dveri se razpiše referendum za uvedbo samoprispevka v denarju in delu za obdobje petih let in to za čas od 1.6. 1983 do 31. 5. 1988. 2. člen Za 2. členom se doda novi 2. a člen, ki se glasi krajevni samoprispevek bi znašal:' A) v denarju: — 1 % od neto osebnih dohodkov iz delovnega razmerja; — 1 % iz osebnih dohodkov obrtnikov; — 2 % iz katastrskega dohodka; — 1 % od pokojnin (razen od pokojnin z varstvenim dodatkom in pokojnin, ki so nižje kot je osnova za upravičenost do varstvenega dodatka; — 1.500,00 din le tno krai ani, ki so začasno zaposleni v tujini in imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Železne dveri; B) v delu: — en delovni dan letno prispevajo gospodarji gospodarstev. Prispevek v delu se v primeru neizpolnitve ovrednoti z 500,00 din. Samoprispevka so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje iz 10, člena Zakona o samoprispevku. 3. člen 4. člen se spremeni in glasi: S krajevnim samoprispevkom bomo predvidoma zbrali 4.300.500.00 din. do 1/6, ZEMLJIČ Marije, Kobilščak 7, do 1/6, POJE Eme, Canada, do 1/6, — pare. št. 49, 347, 348, 349, 350, last DLOUHYKarla inDLOU-HY (Košar) Terezije, vsakega do 1/4 in KOŠAR Ivana, do 1/2, vsi Beračeva 18, — pare. št. 98/1, 98/2, last FLAC Antona in FLAC (Madžar) Dragice, vsakega do 1/2, oba Boračeva 43, — pare. št. 53, 117, 118, 134, 135, 136/7, 136/8, 136/9, last FLEGAR (Matjašec) Elizabete, Boračeva 50 do 1/1, — pare. št. 344, 345, 351, 352, 353/1, 353/2, 354/1, 358/2, last FLEGAR. (Gerič) Terezije, FLEGAR Zinke, FLEGAR Janeza in GERIČ (Klobasa) Frančiške, vsakega do 1 /4, vsi Boračeva 21, - pare. št. 354/2, 354/3, 355, last GOMZI Alojza in GOMZI (Hojs) Ernestine, vsakega do 1/2, oba Boračeva 25, — pare. št. 242, last HAJDINJAK Ivana, Boračeva 4 - pare. št. 76, 324, 325/2, 334/1, 334/4, laslt HALOŽAN (Rožman) Ane, Boračeva 14, — pare. št. 325/1, last HALOŽAN Alojza iri HALOŽAN (Hajdinjak) Marije, oba Boračeva 14, vsakega do 1/2, — pare. št. 325/3, last HALOŽAN Ivana, Boračeva 14, — parc.št.>325/3, last HALOŽAN-Ivana,Boračeva-14, - pare. št. 43,44, 318, 319, 320/1, 322,323,326,327, 328,333, last HOJS Franca. Boračeva 15, — pare. št. 320/2, last HOJS Franca, Boračeva 15, - pare. št. 231/8, 362, 364/2, 368/1, 369/1, 370/2, 370/3, 370/4, 370/6. last JAVNO DOBRO, - pare. št. 125. last KLOBASA Alojza in KLOBASA (Kotar ( Maijete, vsakega do 1/2, oba Boračeva 31, — pare. št. 228/2, last KOCBEK Ferdinanda in KOCBEK (Kolar) Maijete, vsakega do 1/2, oba Boračeva 3L’ - pare. št. 216/1, 223/2, last KOCBEK (Kolar) Margarete, Boračeva 31, - pare. št. 100, 109' 11Q/2, 116/2, 136/4, 136/4, 136/23 136/25, last KREFT Hedvike, Boračeva 49, — pare. št. 321, 332, last LEBEN Viktoija in LEBEN (Škrlec) Ane, vsakega d6 1/2, BoračeVa' 16, — pare. št. 213/2, last LEBEN Viktoija in LEBEN (Škrlec) Ane Boračeva 16, vsakega do 1/2, - pare. št. 248, 341, 343, 358/1, last LIPIČ Antona in LIPIČ (Rihtarič) Ane, vsakega do 1 /2,' oba Boračeva 22, — pare. št. 122, last LIPIČ Antona, Boračeva — pare. št. 231/7, last LIPIČ Antona in Ane, Boračeva 22, vsakega do 1/2 - pare. št. 221/1, 221/2, last MARINIČ Alojza in MARINIČ (Žinkovič) Marije, oba Boračeva 4, vsakega do 1/2' - pare. št. 89, 90, 108/2, 110/1, 110/3, last MAUKO (Dobrajn-ščak) Milene in CAFUTA Maksa, vsakega do 1/2, oba'Boračeva 48, - pare. št. 108/1, 108/4, 114/1, 114/2, 218, last MAUKO (Do-brajnščak) Milene in CAFUTA Maksa, Boračeva 48, vsakega do 1/2, - pare. št. 192, last MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO SRS, - pare. št. 339/3, 339/5, last OJNIK Franca in OJNIK (Miki) Terezije, vsakega do 1/2, oba Boračeva 28, - pare. št. 16, 106, 107/1, 213/1, 214, 215/1, 224/1, last OLAJ (Adamič) Alojzije, Boračeva 32, — pare. št. 339/1, 339/7, last PELCL (Štefanec) Angele in ŠTE-FANEC ("Kolman) Ane. vsakega do. 1/2, oba Boračeva 29, — pare. št. 339/2, 339/2, last PELCL Anice, Boračeva 24, — pare. št„ 339/6, last PELCL Rudolfa in PELCL (Veberič) Alojzije, vsakega do 1/2, oba Boračeva 24, — pare. št. 312/3, last PELCL Srečka, Boračeva 12, - pare. št. 158/2, 158/3, 159/1, 159/2, last RAJH Alojza.in RAJH (Novak) Marije, Boračeva 51, všakega do 1/2 — pare. št. 67/1, 159/3, last" RAJH Franca in RAJH Marije, Bobnaijeva pot 44, Ljubljana, vsakega do 1/2 — pare. št. 67/2, 159/4, last RAJH Franca, Ljubljanska 35, in RAJH (Tajhman) Marije, Ljubljanska 35, Maribor, vsakega do 1/2 - pare. št. 227/1, 227/2, 227/3, 227/4, 239/1, 239/2, 335, last RIHTARIČ Jakoba in RIHTARIČ (Zemljič) Antonije, vsakega do 1/2, oba Boračeva 20, — pare. št. 253/3, last ROŽMAN Franca, Mariborska c., — pare. št. 224/2, 243/2, last ROŽMAN (Žinkovič) Ivane, Janžev vrh 70, - pare. št. 222, 223/1, 235/2, 250/1, 250/2, 251, 252, 253/1, 253/2, 310, last ROŽMAN Ludvika inElize, vsakega do 1/2, Boračeva 14, - pare. št. 228/4, 243/1, last STANEK (Veberič) Antonije in BRAČKO Jakoba, vsakega do.1/4 in BRAČKO (Stanek) Angele, do 2/4, vsi Boračeva 19, - pare. št. 216/2, 223/3, last STANEK Jakoba, STANEK (Veberič) Antonije, BRAČKO (Stanek) Ane, BRAČKO (Stanek) Angele, vsakega do 1/4, vsi Boračeva 19, - pare. št. 136/20, last ŠAFARIČ Franca in ŠAFARIČ (Vuk) Marije, vsakega do 1/2, Boračeva 56, — pare. št. 249, last ŠEK (Vučak) Jožefe, Orehovski vrh št. 4, — pare. št. 210, 244/2, last ŠILEČ Frančiške, Boračeva 44, - pare. št. 116/1, 238/2, 238/5, last ŠKRLEC (Rihtarič) Marije, Boračeva 17, - pare. št. 108, 331/2, 331/2, last ŠKRLEC Antona in ŠKRLEC (Mir) Terezije, vsakega do 1/2, oba Boračeva 17, — pare. št. 42, 329, 330, 331/1, 331/3, 336, 337, 334/2, 334/3, 338 334/5, last ŠKRLEC (Rožman) Rozalije m ŠKRLEC Franca, vsakega do 1/2, oba Boračeva 17, — pare. št. 312/1, 312/2, last ŠMID (Rožman) Majde, Cankarjeva 12, G. Radgona, — pare. št. 120/1, 120/2, 133, last ŠTEFANEC (Kolman) Ane, 29 — pare’ št. 136/3, 136/3, 136/26, last ŠTEFANEC Franca, do 3/4, Gederovci 4, ŠTEFANEČ (Korošec) Gizele, Janžev vrh 81, do 1/8, in ŠTEFANEC Karmen, Janžev vrh št. 81, do 1/8, — pare. št. 339/4, 339/8, last ŠTEFANEČ Jožeta, Boračeva 28 a, - pare. št. 77, 225, 238/6, 243/3, last TOPLAK Adolfa in TOPLAK (Škrlec) Danice, vsakega do 1/2, oba Boračeva 23, - pare. št. 24171, 241/2, 24172, last TOPLAK Jožeta, Kobilščak 21, — pare. št. 243/4, last TOPLAK Štefana in TOPLAK (Rožman) Terezije, oba Kobilščak št. 21, vsakega do 1/2, — pare. št. 240, last TOPLAK (Rožman) Terezije, Kobilščak 21, — pare. št. 253/4, last TRATNIK (Hajdinjak) Silve, Gregorčičeva 6, Radenci - pare. št. 131, 132, 160, 161, 162, last TRSTENJAK (Krajnc) Marije, vsakega do 1/2, oba Boračeva 39, ter TRSTENJAK Janka - pare. št. 128, last TRŠAVEC (Kralj) Ljudmile, do 1/2, KETIŠ (Tršavec) Ljudmile, do 1/6, SUKETINA (Tršavec) Ide, do 1/6 in Tršavec Stanka, do 1/6, vsi Kobilščak 17, — pare. št. 247, last VAJDA Jožeta in VAJDA (Adanič) Frančiške, Boračeva 1, vsakega do 1/2, - pare. št. 126, 211, 212, 215/2, 215/2, last VUKAN Roze in Kristine, obe Boračeva 50,. vsake do 1/2, — pare. št. 246/1, 246/2, last ZADRAVEC (Irgolič) Marije, Janžev vrh 47, - pare. št. 111/1, 111/2, 111/3, last ZDRAVILIŠČE RADENSKA Radenci, — pare. št. 123, last ZEMLJIČ Rudolfa in ZEMLJIČ (Fekonja) Terezije, Boračeva 33, vsakega do 1/2, — pare. št. 111/5, last ČUK Jožefa in ČUK (Špolar) Ane, Radenci 75, vsakega do 1/2, b ) Komasacijsko območje v k. o. Črešnjevci zajema naslednja kmetijska zemljišča: — pare. št. 540, 576, last ANŽEL Marije, Zbigovci 27, — pare. št. 359/3, last BANFI (Klemenčič) Vere in BANFI Mirka, oba Kerenčičeva 2, G. Radgona, vsakega do 1/2, — pare. št. 362/3, last BREZNIK Mihaela in Milene, oba Črešnjevci n/h, vsakega do 1/2, - pare. št. 533/1, last ČREŠNAR, Franca, do 1/6, ČREŠNAR Ivana, do 4/6 in ČREŠNAR Neže, ndl. do 1/6, vsi Črešnjevci 67. — pare. št. 366/5, last DROBEC Draga in DROBEC (Jančar) . Anke, oba Rački vrh 22, vsakega do 1/2, — pare. št. 122, 123, 150, 158, 244, 524/2, last DL - pare. št. 574/2, last FEKONJA Andreja in FEKONJA (Horvat) Silve, oba Zbigovci 1, vsakega do 1/2, - pare. št. 180, 210, 211, 381, last FERLAN) Franca, Mele — pare. št. 527, last FRAS Rudolfa in FRAS (Žnidarič) Manje, Črešnjevci 113, vsakega do 1/2, — pare. št. 528, 529, last GAMZER (Fekonja) Marije, Podgrad 4, — pare. št. 211, 367, last GASILSKO DRUŠTVO Črešnjevci, - pare. št. 1, 121/1, 134/1, 134/3, 135, 136, 186/1, 186/2, 187, 188, 189, last HAMLER Jakoba in HAMLER (Rožman) Marije, oba Črešnjevci 32, vsakega do 1/2, - pare. št. 520/1, 520/2, 521/2, last HAMLER Petra in HAMLER (Štefanec) Frančiške, oba Črešnjevci 51, vsakega do 1/2, - pare. št. 2/3, 191, 192/1, 193/2, 193/4, last HAMLER Terezije, Črešnjevci 29, — pare. št. 248/1, 248/2, last HORVAT Maijete, Črešnjevci 59 in HORVAT (Tiirkl) Marije, Črešnjevci 5, vsake do 1/2 — pare. št. 538/5, last IRGOLIČ Jožefa, Črešnjevci 59, — pare. št. 538/4, last IRGOLIČ Jožefa in IRGOLIČ (Rajšp) Alojzije, oba Črešnjevci št. 29, vsakega do 1/2, — pare. št. 120/1, last JANČAR Ane, Črešnjevci 22, - pare. št. 162/2, 208. 357, 358, 365, 366/1, 366/3, last JANČAR Antona i in JANČAR (Škrlec) Kristine, oba Črešnjevci št. 22, vsakega do 1/2, — pare. št. 15, 16, last JANČAR Antona, do 8/12, JANČAR Ane, do 1/12 in JANČAR (Škrlec) Kristine, do 3/12, vsi Črešnjevci 22, — pare. št. 162/3, 182/4, 203, 204, 205, 206, 209, 224, 225, last JANČAR Antona do 5/6 in Ane, do 1/6 iz Črešnjevc 22 - pare, št. 118/1, 147, 149, 178, 179, 180, 181, 218, 219, 250/1, 250/2, 392, 393, 403, 640/3, 943/1, 943/2, 944, 945, 947, 948/1, last JAVNO DOBRO. - pare. št. 126, 127, last KAJDIČ) Antonije, Žabjak št 4, - pare. št. 220, 363/2, 363/2, last KAVČIČ Stanka in KAVČIČ (Fras) Marije, vsakega do 1 /2, oba iz Črešnjevc št. 42, — pare. št. 240, 241/1, 241/1, last KLEMENČIČ (Šantl) Terezije, Norički vrh, - pare. št. 5/1, 125/1, 125/2, 129, 131/2, 132, 134/2, 153, 155, 156, 159, 160, 161, 162/1, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 170, 171, 172/1, 172/2, 173, 182/2, 182/3, 185, 190, 238/2, 239, 241/2, 376/1, SKUPŠČINA OBČINE MURSKA SOBOTA Na osnovi 68. člena Zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Ur. list SRS, St. 17/79) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št. 12/80). je Skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 9. 3. 1983 sprejela , SKLEP o soglasju k statutu Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota. Daje se soglasje k statutu Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota. Številka: 02-14/81-5 Murska Sobota, dne 9. marca 1983 Predsednik Skupščine občine Murska Sobota Martin HORVAT 192 Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. list SRS, št. 3/73 in 17/83) in 92. člena statuta krajevne skupnosti Rogaševci je Skupščina krajevne skupnosti Rogaševci na svoji seji, dne 24. 07. 1983 sprejela SKLEP o uvedbi sprememb samoprispevka v denarju uvedenega dne 1.1.1981 za območje krajevne skupnosti Rogaševci 1. člen Po odločitvi delovnih ljudi in občanov na referendumu, dne 17. 07. 1983 se za območje krajevne skupnosti Rogaševci uvedejo spremembe samoprispevka v denarju, kije bil uveden s 1.januarjem 1981. 2. člen Spremembe samoprispevka se uvajajo za dobo 2 let in 5 mesecev od 01. 08. 1983 do 31. 12. 1985, sredstva pa bodo porabljena za naslednje namene: — vzdrževanje vaških cest v posameznih naseljih, — sofinanciranje dograditve gasilskega doma v Juriju, — sofinanciranje ureditve mrliških vež v Juriju, Nuskovi, Serdici, Rogaševcih in v Sotini, — ureditev vaških domov v Ocinju, Kramarovcih, Serdici in Sotini, — ureditev odlagališča odpadkov, — sofinanciranje izgradnje transformatorskih postaj v Juriju, Sotini, Serdici in Nuskovi, , — sofinanciranje izgradnje poštne stavbe, — odkup parcele za potrebe otroškega vrtca, — sofinanciranje ureditve prostorov za knjižnico, — miniranje kamna v Sotini za potrebe posameznih vasi, — sofinanciranje ureditve javne telefonske govorilnice, — ža realizacijo programa po sprejetem samoprispevku na referendumu dne 14. 12. 1980, — sofinanciranje ureditve vodovoda za stan, bloke v Juriju. 3. člen S samoprispevkom bo predvidoma zbranih 4.700.000,00 din. 4. člen Zavezanci samoprispevka so delovni, ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti Rogaševci. Samoprispevek bo znašal v denarju: — 10 % od katasterskega dohodka, — 2 % od netto osebnih dohodkov zaposlenih delovnih ljudi in občanov, — 2 % od netto davčne osnove iz samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, — 2 % od pokojnin, — 1.600,00 din letno v pavšalnem znesku delavci zaposleni v tujini. 5. člen Samoprispevek se ne bo plačeval od prejemkov iz socialnovarstvenih pomoči, od invalidnin, od pokojnin z varstvenim dodatkom, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, kijih prejemajo študentje in učenci na proizvodnem delu oziroma delovni praksi. 6. člen S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo v celoti namenila za izvajanje programa iz drugega člena tega sklepa, zbirala pa se bodo na zbirnem računu krajevne skupnosti Rogaševci, št. žiro računa 51900-842-035-8189. 7. člen Samoprispevek, ki se plačuje od osebnih dohodkov iz delovnega razmerja in pokojnin obračunava in odteguje izplačevalec dohodka oziroma pokojnine. Samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki s samostojnim osebnim delom opravljajo kmetijsko, gospodarsko ali poklicno dejavnosti, oziroma dosegajo dohodke iz avtorskih pravic in se obdavčujejo po dejanskem dohodku, pa obračunava in odteguje uprava za družbene prihodke. Ostale oblike samoprispevka pa obračunava krajevna skupnost Rogaševci, ki vsakega zavezanca pismeno obvesti o njegovi obveznosti ter roku plačila. 8. člen Nadzor nad dotokom sredstev, njihovi uporabi ter izvajanju del vrši svet krajevne skupnosti Rogaševci, ki o tem enkrat letno poroča skupščini krajevne skupnosti in zborom občanov v posameznih vaseh. 9. člen Ta sklep začne veljati dan po objavi v uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 01. 08. 1983 dalje. Rogaševci, 24. 07. 1983 Predsednik skupščine krajevne skupnosti Rogaševci: Rajmund VOURI, 1. r. 193 Na podlagi 2. odstavka 15. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 17/77), odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji in poslovanju veterinarsko-higienske službe na območju občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota št. 24/82) in 212. člena Statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota Št. 44/81) je Izvršni svet skupščine občine Ljutomer dne 14/7-1983 sprejel ODREDBO o spremembi odredbe o pristojbinah za financiranje veterinarsko-higienske službe na območju občine Ljutomer L člen Drugi člen odredbe o pristojbinah za financiranje veterinarsko-higienske službe na območju občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 24/82) se spremeni in se glasi: Pristojbina za eno žival in panj čebel znaša: — za govedo in konje 50,00 din — za teleta in žrebeta do 120 kg 25,00 din — za prašiče nad 50 kg, Ovce in koze 21,00 din — za pujske do 50 kg 6,50 din — za brojlerje 0,15 din — za nesnice (matična jata) 0,55 din — za panj čebel k - 5,00 din 2. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Štev.: 322-1/82 Ljutomer, 14/7-1983 Predsednik izvršnega sveta: Anton KOSI, 1. r. 194 Na podlagi 38. člena zakona o varstvu Živah pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 212. člena Statuta občine Ljutomer (Uradne objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, štev. 44/81) je Izvršni svet skupščine občine Ljutomer na seji dne 14/7-1983 sprejel ODREDBO o prepovedi prodaje zaklane perutnine in perutninskega mesa živali, ki niso bile zaklane v klavnicah 1. člen Prepoveduje se prodaja zaklane perutnine in perutninskega mesa na tržnicah in drugih prodajnih mestih, če perutnina ni bila zaklana v registriranih klavnicah, ki so pod stalnim veterinarsko-sanitamim nadzorstvom. 2. člen . Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občinskih Skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Štev.: 322-11/83-3 ' Ljutomer, 14/7-1983 Predsednik Izvršnega sveta: Anton KOSI, 1. r. STRAN 15 VESTNIK, 28. JULIJA 1983 383/4 383/7, 387, 398, 399, 51374, 512, 513/J, 518/2, 523/1, 538/3, 541 573,574/1,575/1, last KMETIJSKEGA KOMBINATA G. RADGONA, Jurkovičeva ulica — pare. št. 6, 8, 113/1, 113/1, 174, 176/1, 176/2, 177, 212, 213, 363/1, 364, 372, 374, 375, 383/5, 383/6, 514, last KNAFLIC (Veberič) Frančiške, Črešnjevci 6, — pare. št. 362/5, last KOLARIČ Antona, in KOLARIČ (Brala) Ane, oba Lackova 15, G. Radgona, vsakega do 1/2, — pare. št. 359/4, last KOROŠEC Janeza, Ptujska c. 4, — pare. št. 537/3, 537/4, last LEŠNIK (Kotnik) Elizabete, Črešnjevci 101, — pare. št. 386, last LIPIČ (Pelci) Albine, do 13/24, LIPIČ ndl. Miroslave, do 4/24, LIPIČ ndl. Milene, do 7/24, vse Črešnjevci 39, — pare. št. 214, 215, last LIPIČ Ludvika, do 9/24, LIPIČ (Pelci) Albine, do 4/24, BRATUŠA (Lipič) Miroslave, do 4/24, LIPIČ ndl. Milene, do 7/24, vsi Črešnjevci št. 39, — pare. št. 533/2, last MARINIČ (Kraner) Ljerke, Črešnjevci 68, do 9/10; in RIHTARIČ (Marinič) Ljudmile, do 1/10, Črešnjevci 118, — pare. št. 355/3,1356/2, last MAUKO (Rajtar) Frančiške, do 32/56 in MAUKO ndl. Cvetke, do 24/56, oba Police 14, — pare. št. 530, 531, last MAUKO Karla in MAUKO (Borštnar) Ivane, vsakega do 1/2, oba Črešnjevci 78, — pare.' št. 355/2, last MAUKO Staneta, Norički vrh št. 26, — pare. št. 182/1, last MENCINGER (Kozar) Marije, do 2/3, Črešnjevci št. 40 in MENCINGER Viljema, Ludvigshafenopeuer Strass 131, do 1/3, — pare. št. 383/3, last OLO Ljutomer (guma) — pare. št. 121/3, last OZVALD Antona, Lomanoše 32, do 1/2 in OZVALD (Žnidarič) Marije, do 1/2, Lomanoše 32, — pare. št. 152, last PERKO (Holer) Marije, Črešnjevci 2. — pare. št. 234, 235, last PINTARIČ Petra, Ptujska cesta 43, — pare. št. 124/3, last PODLESEK Ernesta in PODLESEK (Kovačič) Irene, vsakega do 1/2, oba Mele 26, — pare. št. 359/5, last ROZMAN Zvonimira in ROZMAN (Prajndl) Marije, oba Panonska 9, G. Radgona, vsakega do 1/2, — pare. št. 401, 402, last ROŽMAN Franca, Orehovski vrh 38, — pare. št. 183/1, last ROŽMAN Marije, Črešnjevci 32, — pare. št. 368/2, last SKOTNIK Antona in SKOTNIK (Matja-šec) Darinke, oba Očeslavci 29, vsakega do 1/2, — pare. št. 388, 390, 391, last SLAVIČ Ferdinanda, Očeslavci 40, - pare. št. 17, 10, 116/1, 141, 142, 143, 197, 198/1, 198/2, 199, 242, 243, last SMODIŠ (Lešnik) Terezije, Črešnjevci 26, — pare. št. 246, 247, last STAJNKO Jakoba in STAJNKO (Ketiš)) Neže, oba Norički vrh št. 12, vsakega do 1/2, - pare., št. 2/1, 2/2, 192/2, 193/1, last STRAJNŠAK Viktorja, Črešnjevci 30, — pare. št. 359/1, 360, 361, 362/1, 515, last ŠANTL Antona, Črešnj e vci, - pare. št. 213, 362/2, 362/2, last ŠANTL Antona in ŠANTL (Klobasa) Jožefe, oba Črešnjevci št. 7. vsakega do 1/2, - pare. št. 128/1, 128/2, last ŠARUGA Franca in ŠARUGA (Babič) Milene, oba Mele 10, vsakega do 1/2, — pare. št. 249/1, 249/2, last SPINDLER (Fekonja) Matilde, do 7/8 in ŠPINDLER ndl. Marjete do 1/8, obe Rodmošci 4, - pare. št. 131/1, 133, 145, 146, 183/2, 184, 383/1, last ŠTEFANEC Franca in ŠTEFANEC (Fras) Alojzije, vsakega do 1/2 oba Črešnjevci 12, — pare. št. 3, last ŠTEFANEC Franca in ŠTEFANEC (Fras) Alojzije, vsakega do 1/2,'oba Črešnjevci 12, — pare, št. 154, 182/5, last ŠTRAKL Andreja, Ptujska c. 51, do 1/2, in ŠTRAKL (Čirič) Marije, Ptujska c 51, do 1/2, — pare. št. 137, 355/1, 356/1, last ŠTRAKL (Knaflič) Veronike, Črešnjevci 123, do 1/2, in ŠTRAKL Marija, Črešnjevci 123, do 1/2, — pare. št. 9, 117/1, 139/1, 139/2, 157, 194/1, 195, 216, 217, 232, 233, 245, 359/2 359/6, 383/2, 394, 395, 524, 524/1, last ŠANTL (Kozar) Mariji Črešnjevci 7, $ — pare. št. 521/1, 522, 534/1, last ŠKROBAR Marije, Črešnjevci — pare. št. 523/2, 524/3, last ŠTRAKL Ivana in ŠTRAKL (Škro-bar) Ivanke, Mariborska 13, Maribor, vsakega do 1/2, — pare. št. 389, last TRATNJEK (Vračko) Marije, Mahovči 16, - pare, št.' 4, 37.7, 378, 380, 405, 406, last VEBERIČ Ludvika, Črešnjevci 9, do 7/12, VEBERIČ Marije, Maistrov trg 7, Gor. Radgona, do 3/12, KREFT Ane, M. Sobota Žitna ul. 7, do 1/2, in VEBERIČ Barbare, Maistrov trg 7, G. Radgona do 1/12, - pare. št. 366/2, 366/2, last VOGRIN Ivana in VOGRIN (JLa-pun) Eme, vsakega do 1/2, Orehovski vrh 31, — pare. št. 214, 366/4, last VOLF (Kaučič) Frančiške, Črešnjevci, 42, do .2/6, BREZNIK Franca, G. Radgona, Vrtna 7, do 1/6, BREZNIK (Volf) Antonija, Vrtna 7, G. Radgona, do 1/6, in VOLF Alojzije, Črešnjevci 42 do 2/6, — pare. št. 396, 397, last VRBANČIČ (Šeruga) Terezije, Orehovci 6, — pare. št. 368/3, last VRBNJAK Janeza, do 4/6, VRBNJAK ndl. Sonje, do 1/6, VRBNJAK ndl. Danijela, do 1/6, vsi Ljutomerska 7, G. Radgona. - pare, št 159, 368/1, 369/1, 369/2, 370, 373, last VREČA (Mylec) Marije, Črešnjevci 4, — pare. St. 362./A, Tast ZORKO lakota tu ZORKO Some, vsakeua do 1/1. oba Partizanska c. YU3. Radeona, _______pare St. 221, 3^5, Tast ŽN1D ABAC, F ranča, CreStnevci 23, — pare. št. 14, 114/1, 115/1, 119/1,119/2, 138, 140/1, 140/2 200/1, 200/2, 201/1, 201/2, 201/3,202, 220, 513/2, 525/1, 526/1, last ŽNIDARIČ Ivana-in ŽNIDARIČ (Lipič) Marije, vsakega do 1/2, oba Črešnjevci 23, — pare. št. 130, 196, 222, 223., 226, 227, 228, 229, 230, 231, 251, 252, last ŽNIDARIČ (Kovačič) Jožefe, Črešnjevci 53, — pare. št. 200/3, last ŽNIDARIČ Marte, Črešnjevci 2, do 1/2 in HAMLER (Jakoba) Stanislava, Črešnjevci 13, do 1/2, — pare. št. 236, 237, last ŽNIDARIČ Petra, do 2/3 in ŽNIDARIČ (Halec) Silve, do 1/3, oba Črešnjevci 113. c) Komasacijsko območje v k. o. Mele zajema naslednja kmetijska zemljišča: - pare. št. 268, 269, 270, 271, last CER (Žnidarič) Ane, Mele 18, do 1/2 in CER Jožeta, Mele št. 18, do 1/2, — pare. št. 266, last IRGOLIČ Antona in Ane, Orehovci 13, vsakega do 1/2, d) Komasacijsko območje v k. o. Orehovci zajema naslednja kmetijska zemljišča: - pare. št. 104/3, 153, 154, 155/ 156, 157, 158, last BRAČIČ (Hamler) Frančiške in BRAČIČ Konrada, vsakega do 1/2, oba Orehovci 8, — pare. št. 150/1, last ČREŠNAR Ivana, do 4/6, ČREŠNAR Franca in Neže, vsakega do 1/6, vsi Črešnjevci 67, — pare. št. 187/1, last DLOHY Friderika. Ptuiska cesta 48. - pare. št. 290/2, 291/2, 192/8, 192/9, 173/7, last DLOHY Mirka, Ptujska cesta 48, — pare. št. 290/1, 291, last DOMAJNKO (Ficko) Marije, do 12/24, DOMAJNKO Viktorja, do 7/24, DOMAJNKO (Korošec) Jožefe; do 5/24, vsi Janžev vrh 48, - pare. št. 173/9, 191/9, last DOMAJNKO (Fricko) Marije, Janžev vrh - pare. št. 196/9, 196/9, 211, 212, 213, last EDŠID Alojza in EDŠID (Lendvay) Rozalije, vsakega do 1/2, oba Ptujska c. 4, — pare. št. 262, 266/2, last FEKONJA (Ivanek) Antonije, Ptujska c. 41, — pare. št. 196/8, last GOMZI Alojza in GOMZI (Hojs) Ernestine, vsakega do 1/2, oba Boračeva 25, — pare. št. 208, 209, 210, last HAJDINJAK Ivana in Rudolfa, vsakega do 172, oba Boračeva 5, - pare. št. 173/3, 175/1, 175/4, 206/1, 206/2, 207, last HALOŽAN Janeza in HALOŽAN (Mueler) Marije, vsakega do 1/2, oba Orehovci 3, — pare. št. 175/5, last HALOŽAN (Miller) Marije, Orehovci 14, - pare. št. 173/13, 173/14, 260/4, last HAMLER Alojza in HAMLER (Kegl) Katarine, vsakega do 1/2, oba Ptujska c. 2, — pare. št. 144,146, last HAMLER Emila in HAMLER (Emeršič) Terezije, vsakega do 1/2, oba Sp. Ščavnica 23, - pare. št. 197/3, 197/4, 198/4, 198/5, 170, 173/8, last HAMLER Franca do 7/12 ih HAMLER (Domajnko) Terezije, do 5/12, oba Janžev vrh 49, — pare. št. 219, last HAMLER Mihaela, Šratovci 12, — pare. št. 221, last HAMLER Silve, G. Radgona, Apačka c. 20, - pare. št. 289/2, last HORVAT Petra in HORVAT (Ščančar) Rozalije, vsakega do 1/2, oba Boračeva 7, - pare. št. 192/10, 192/12, 193. last IRGOLIČ Alojzije, Orehovci 2, — pare. št. 33/3, 173/11, 173/12, 176, 177, 179, 180, 202/4, last IRGOLIČ Antona in Ane, oba Orehovci, vsakega do 1/2, - pare. št. 175/6, 175/7, last IVANEK Antona in IVANEK (Mir) Cecilije, vsakega do 1/2, oba Vftna ul. 13, G. Radgona - pare. št. 658, 661, 667.7568, 670, 196/8, last JAVNO DOBRO - pare. št. 260/2, 260/3, 261, last KAUČIČ (Obal) Alojzije, Orehovci 1, - pare. št. 67, 173/15, 173/16. 173/17, 173/18, 175/8, 175/9, 199/1, 202/1, 202/5, last KAUČIČ Martina, Orehovci - pare. št. 159, 160/1, 160/2, 161, 162/1, 162/2, 163, 164, 173/20, 187/2, 192/2, 192/3, 192/11, 199/2, 201,202/2,202/6, 237, 238/2, last KMETIJSKI KOMBINAT Gor. Radgona, — pare. št. 197/7, 198/1, last KOCBEK Lizike in Marte, vsake do 1/2, obe Orehovci 10, — pare. št. 192/1, last KRANJC (Vogrinec) Antonije, Orehovski vrh 29, — pare. št. 172, last KREFT Antona, Ptujska c. 42, - pare. št. 3, 263, 264, 265, 266/1, 267/1, 267/2, 268, 272/1, 274, 278/1, 289/1, last KURBUS Jožefa in KURBUS (Križan) Elizabete, vsakega do 1/2, oba Sp. Ščavnica 43, — pare. št. 272/2, last LEOPOLD Janeza in LEOPOLD (Križan) Frančiške, vsakega do 1/2, oba Šlehingerjev breg 4, G. Radgona, - pare. št. 173/4, 191/12, 194/1, 194/2, last LIPIČ (Pelci) Albine, do 13/24, LIPIČ Miroslave, do 4/24, LIPIČ Milene, do 7/24, vse Črešnjevci 39, > - pare. št. 235, 238/1, 238/3, 238/4, last LIPIČ (Rožman) Magdalene, Boračeva 11, - pare. št. 197/5, 198/3, last LIPIČ Viktorja in LIPIČ (Rožman) Magdalene, vsakega do 1/2, oba Boračeva 9, - pare. št. 200, last MLINARIČ Petra do 3/4 in MLINARIČ STRAN 16 VESTNIK, 28. JULIJA 1983 samoyjavm. o sjoboim 4Aa, sVxmoosax poroKto o presmcevanjp samovrovaNpegA apoxaipma o svcVraira mep^avV letata itaekajoCe obdobne, fipantno ovrednoten detovm natri po kaW.ulalwra'n elementih in fmacmh natrt. 51. Člen. Po usmeritvah iz planskih dokumentov skupnosti in na podlag,! vsklajenih delovnih in finančnih načrtov zdravstvenih temeljnih in drugih organizacij združenega dela, skaterimise sklepa samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela, z razvojnimi možnostmi skupnosti, pripravi koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela skupščine skupnosti predlog samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela za srednjeročno obdobje in ga predloži v razpravo in sprejemanje zboru uporabnikov skupščine skupnosti. Ko zbor uporabnikov sprejme predloženi samoupravni sporazum o svobodmi menjavi, ga predloži v sprejemanje zdravstvenim temeljnim in drugim organizacijam združenega dela. Izvajalci zdravstvenih storitev se o sklenitvi predloženega samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela izrekaljo v svojih samoupravnih organih. O svojih odločitvah glede sklenitve samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela obvestijo zbor uporabnikov skupščine skupnosti v roku, kije bil določen. •58. člen Delegati v zboru izvajalcev skupščine skupnosti v procesu sklepanja samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela, ki opravljajo zdravstvene storitve v občini in regiji, ocenjujejo vsklajenost njihovih predloženih delovnih načrtov c planskimi in drugimi nalogami in dogo-voijeno delitvijo dela. Pri tem upoštevajo racionalizacijo m večjo učinkovitost pri opravljanju zdravstvenih storitev, odpravljanje oziroma preprečevanje nepotrebnega ponavljanja dejavnosti in kako so upoštevana dogovorjena izhodišča za uveljavljanje družbenoekonomskega položaja izvajalcev napram drugim delavcem. 59. člen V postopku za pripravo in sprejemanje aneksa k samoupravnemu sporazumu o svobodni menjavi dela, se smiselno uporabljajo določbe 56.. 57. in 58. člena tega statuta. VI. POSEBNO SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA NA PODROČJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 60. člen Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih inv drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v skupnosti, za odločanje o sporihmed skupnostmi ter zavoljo sodnega varstva pravic iz zdravstvenega varstva, uporabniki in izvajalci skupaj z uporabniki in izvajalci iz drugih občinskih zdravstvenih skupnosti ali d rugih samoupravnih interesnih supnosti ustanovijo .posebno sodišče združenega dela na področju zdravstvenega varstva. Pristojnost posebnega sodišča, postopek za njegovo delo in za uveljavljanje pravic, ki so v njegovi pristojnosti, sestavo ter druga vprašanja določijo ustanovitelji s posebnim aktom o ustanovitvi posebnega sodišča oziroma z drugim samoupravnim splošnim aktom. VII. OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA 61. člen Delo skupnosti in njenih organov je javno. Skupnos mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o vsem delovanju skupnosti, o problemih in razmerah v zdravstvenem varstvu v občini ter o njegovem razvoju, o uresničevanju planov skupnosti, o uresničevanju svobodne menjave dela, o porabi združenih sredstev pa tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za sklepanje in uresničevanje samoupravnega nadzora. 62. člen Javnost dela in obveščanje o delu skupnosti se zagotavlja: — preko delegatov zborov skupščine. — s pismenimi gradivi za seje zborov, drugih organov skupnosti in skupnih organov skupščine skupnosti. — z občasnimi informacijami o delu skupnosti v delegatskem glasilu občine. — z javnim objavljanjem sklepov in drugih samoupravnih splošnih aktov skupnosti, — s sredstvi javnega obveščanja in — z drugimi oblikami obveščanja, kijih določi predsednik skupščine ali so določene v samoupravnih splošnih aktih skupnosti. Za javnost dela skupnosti skrbi predsednik skupščine skupnosti. 63. člen Zaradi zavarovanja podatkov, ki se štejejo kot tajni na podlagi zakona, drugega splošnega predpisa samoupravnega splošnega akta se lahko omejijavnost dela skupnosti. Sklep o tem sprejme organ skupnosti oziroma skupni organ skupščine skupnosti, v čigar področje zadeva spada izven seje pa predsednik organa. Zoper sklep o omejitvi javnosti je mogoč ugovor na skupščino skupnosti. Kot tajni v smislu tega člena se štejejo podatki: — ki so tajni po zakonu, drugem splošnem predpisu in samoupravnem splošnem aktu, apVSfct® s-VmpnostK spoTOtaxa tat vaph na vemeXpx samosipTaNrSn. splosnin ataov all sKlapov organizacij zčiružene^a Aninih samotipraNrhh oraarazaoi m sVm-pnosti, —ki jihkol tajne doleti pTisVojmoT^andrnžVenopoVititnestaipnGsl!, — o zdravstvenem stanju uporabnikov. 64. člen Člani organov skupnosti in skupnih organov skupščine skupnosti ter delavci strokovne službe, ki za skupnost opravlja strokovna, administrativna ih druga pomožna dela, ki sodelujejo v postopku priprave in formacij za odločanje, ne smejo uporabljati v tem postopku pridobljenih podatkov na način, s katerim bi lahko pri uporabnikih in izvajalcih povzročili napačno ali pomanjkljivo predstavo o delu skupnosti ali bi bili v nasprotju z interesi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. 65. člen Za hrambo zapisnikov in gradiva, ki ga obravnavajo organi skupnosti in skupni organi skupščine skupnosti skrbi strokovna služba, ki za skupnost opravlja strokovna, administrativna in druga pomožna dela. V strokovni službi so delegacijam in delegatom stalno na vpogled - zapisniki in drugo gradivo ter dokumentacija, kije bila obravnavana na sejah organov skupnosti in skupnih organov skupščine skupnosti. VIII. STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI 66. člen Za opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih pomožnih del za potrebe skupnosti oblikuje skupnost delovno skupnost strokovne službe skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju socialnega varstva, lahko pa tudi skupno z drugimi občinskimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti.. Delovna skupnost strokovne službe mora zagotoviti občinski zdravstveni skupnosti administrativno-tehnične pogoje za delo njenih organov, opravila v zvezi s posebnim postopkom za uveljavljanje pravic ter določene druge strokovne naloge in opravila. 67. člen Medsebojna razmerja med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe ureja samoupravni sporazum v skladu z zakonom. Na strokovno službo in druge organizacije, ki opravljajo strokovna, administrativna indruga opravila za skupnost, ni mogoče prenesti pravic, pooblastil in odgovornosti skupnosti. 68. člen Delovno skupnost strokovne službe vodi vodja strokovne službe, ki ga imenuje skupščina skupnosti po vsaklajenem predlogu skupščin drugih skupnosti v občini, ki so oblikovale skupno delovno skupnost strokovne službe in na podlgi mnenja delavcev delovne skupnosti strokovne službe. „ Vodja strokovne službe je imenovan za štiri leta inje lahko ponovno imenovan. 69. člen Vodja delovne skupnosti strokovne službe opravlja predvsem naslednje naloge: — organizira in vsklajuje delo delovne skupnosti strokovne službe, skrbi za zakonitost, pravilnost, pravočasnost m racionalnost njenega poslovanja, —je odredbodajalec za izpolnjevanje finančnega načrta, periodičnih obračunov in zaključnega računa delovne skupnosti strokovne službe, — sodeluje na sejah in sestankih ali zagotovi udeležbo drugega strokovnega delavca, ko je na poziv drugih organov in organizacij potrebno zagotoviti navzočnost strokovne službe, — organizira sodelovanje z drugimi organi in organizacijami v skladu z nalogami delovne skupnosti strokovne službe, — poroča skupnosti o delu delovne skupnosti strokovne službe. — po sklepih skupščine in njenih organov opravlja druge naloge. IX. PREHODNE IN SKLEPNE DOLOČBE 70. člen Statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti sprejemata enakopravno oba zbora skupščine po predhodni razpravi v delegacijah oziroma temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, delovnih skupnosti in krajevnih skupnostih, razen če zakon ne določa drugače. Spremembe in dopolnitve statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov se sprejemajo po enakem postopku kot statut oziroma samoupravni splošni akt. 71. člen Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah skupščin Pomurskih občin. Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati Statut Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota objavljen v Uradnih objavah skupščin Pomurskih občin štev. 7/77. Številka: 243/1983-1-1/1 V Murski Soboti, dne 20. junija 1983 Predsednik skupščine Evgen HORVAT (Rožman) Ane, do 1/4, oba Šratovci 19, — pare. št. 197/1, 198/7, last MULEC Franca in MULEC (Hege-dič) Natalije, vsakega do 1/2, oba Šratovci 8, — pare. št. 173/5, last PELC L. (Turki) Justine, Ptujska c. 1, — pare. št. 231/1, 231/2, 232, last PINTARIČ (Cer) Erike. 3ora-čeva 9. — pare. št. 203, 204/1, 204/3, last PINTARIČ Ivana, Boračeva 9 — pare. št. 205/1, 205/2, last PINTARIČ Jožefa, do 31/128, PINTARIČ Alojza, do 31/128, PINTARIČ Frančiške, do 31/128, in PINTARIČ Petra, do 35/128, vsi Ptujska c 42. — pare. št. 204/2, last PINTARIČ Jožefa, Alojza, Petra, Frančiške, vsakega do 1/4, vsi Ptujska c. 19, — pare. št. 150/2, last RIHTARIČ (Marinič) Ljudmile. Črešnjevci 118, - pare. št. 37. 248, 249. 250..252, 254, 255, 257, 259, 260/1, 275/1, 276/1, 278/2, last ŠČANČAR (Stanko) Katarine, Ptujska c. 52, — pare. št. 225, 226, last ŠKRLEC Franca, ŠKRLEC (Rožman) Rozalije, vsakega do 1/2, Boračeva 13. — pare. št. 224, last ŠKRLEC (Kaučič) Marije, in Ivana, Ptujska cesta 46. vsakega do 1 /2, — pare..št. 222, last ŠPINDLER (Osojnik) Magdalene in Marije, vsake do 1/2, obe Orehovci 13, - pare. št. 148. 149, 151, last ŠPINDLER Marije, Orehovci 13, - pare. št. 36. 165/1, 166/2. 167/1. 202/3, 202/3, 240, 241, 242. 243. 244. 275/2. 276/2. last ŠTRAKL (Čirič) Marije in ŠTRAKL Andrejai vsakega do 1/2, oba Ptujska č. 51, — pare. št. 173/1, 173/2, last ŠTRAKL (Knaflič) Veronike in ŠTRAKL Antona, vsakega do 1/2, oba Črešnjevci 63, - pare. št. 165/2. 166/1. 167/2. last TRATNJEK (Vrečko) Marije p. Apače. Mahovci 16, — pare. št. 173/6, 192/4, 192/5, 192/6, 192/7, last VRAČKO Alojza, do 1/2, VRAČKO Jakoba, VEBERIČ Franca, vsakega do 1/4, vsi Orehovci 7. — pare. št. 231/3, last VRAČKO Alojza. Orehovci 7, - pare. št. 139/3, ,141 142/1, 142/2, 142/3. last VRBANČIČ Martina in VRBANČIČ (Šaruga) Terezije,. vsakega do 1/2, oba Orehovci 6. • — pare. št. 168, 169, last VRBANČIČ (Šaruga) Terezije, Orehovci 6, - pare. št. 197/2. 198/6. 214, 215, 216, 217, 218/1, 218/2, last ZADRAVEC (Irgolič) Marije, Janžev vrh 47, - pare. št. 34, 227/1. 227/2, 227/3, 229, 230, 239, last ŽERDIN Ignaca in ŽERDIN (Polak) Terezije, vsakega do 1/2, oba Žabjak 1, - pare. št. 198/2, 197/6. last ŽNIDARIČ Ivana in ŽNIDARIČ (Lipič) Marije, vsakega do 1/2, oba Črešnjevci 2, e ) Komasacijsko območje v k. o. Šratovci zajema naslednja kmetijska zemljišča: — pare. št. 557, 558, 559, last HAJDINJAK (Rožman) Marjete, Šratovci 5, f ) Komasacijsko, območje, v k. o; Zbigovci zajema naslednja kmetijska zemljišča: — pare. št. 485/4, last DUH Marije, in Alojzije, Zbigovci 10, vsake do 1/2, - pare. št. 501. 504/2, 504/2, 507/1. 507/2. 508, 511/2, last FEKONJA Andfeja in FEKONJA (Horvat) Silve, Zbigovci 1, vsakega do 1/2, j - — pare. št. 504/1, 510, 511/1, last FEKONJA Petra, roj. 1926, Orehovski vrh 8, - pare. št. 459. 496, 498. last KARNER Edvarda, Avstrija, — pare. št. 476/1. 476/4. 479/1, 479/2,480, 484/2, 485/1,485/2, 485/5, 485/6, 492, 493, 494, 495,499,. 500, last DL v uporabi Kmetijski kombinat G. Radgona, - pare. št. 482, 483, 485/3, last LUKOVNJAK Verone, roj. 1911, Orehovski vrh 25. — pare. št. 484/1, last MULEC (Anžel) Miroslave in MULEC Romana, Zbigovci 27. vsakega do 1/2, — pare, št, 502, last RAUTAR Marije, roj. 1921, Črešnjevci 24, - pare. št. 476/5, last ROŠKAR Franca, ROŠKAR (Štangl) Marije, ROŠKAR Marije ml. in ROŠKAR Marka, vsakega do 1/4, — pare. št. 481. last ROŠKAR Franca in ROŠKAR (Štangl) Marije, Žbigovci 11, vsakega do 1/2, — pare. št. 512. 513, 514, last ROŠKAR Franca, Marije.ndl., Marka ndl. in ROŠKAR (Štangl) Marije, vsi Zbigovci 11, vsakega do 1/4, III. Z uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči in njihovo parceliranje, prepovedana pa je s tem tudi graditev in spreminjanje kultur in to do ponovne razdelitve zemljišč na tem območju (82. člen zakona o kmetijskih zemljiščih). IV. Zoper to odločbo ni dopustna pritožba. Stranka lahko v 30 dneh sproži upravni spor pri vrhovnem sodišču SR Slovenije. Predsednik skupščine občine Jože Kolbl 190 . Na podlagi 58. člena Ustave Socialistične republike Slovenije in 32. člena Zakona o zdravstvenem varstvu (Ur. list SRS štev. 1/80) ter zaradi uskladitve nalog in organizacije Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota z zakonom o zdravstvenem varstvu, sklenejo delavci in drugi delovni ljudje ter občani, samoupravno, organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v delovnih in v krajevnih skupnostih spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota (Ur. objave skupščin Pomurskih občin štev. 7/77) tako,'da v prečiščenem besedilu glasi: SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota 1. TEMELJNE DOLOČBE l.člen Delavci v združenem delu in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost s sredstvi, ki so v lasti občanov, združeni v temeljne in druge organizacije združenega dela in v druge samoupravne organizacije in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) in delavci v zdravstvenih in drugih organizacijah združenega dela in društvih, ki opravljajo zdravstvene storitve na vseh področjih zdravstvene dejavnosti za potrebe uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: izvajalci) se združujejo v Občinsko zdravstveno skupnost Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: skupnost), da bi v njej z združevanjem dela in sredstev, po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter z uresničevanjem svobodne menjave dela, zagotovili zdravstveno varstvo. 2. člen Skupnost je pravna oseba z imenom: Občinska zdravstvena skupnost Murska Sobota. Sedež skupnosti je v Murski Soboti, Titova 24. Skupnost ima štampiljko okrogle oblike z napisom: Občinska zdravstvena skupnost Murska Sobota. 3. člen Skupnost zastopa predsednik skupščine skupnosti z omejitvijo, da sklepa pogodbe po sklepu skupščine skupnosti. V odsotnosti predsednika skupščine zastopa skupnost podpredsednik skupščine skupnosti z enakimi pooblastili. Za skupnost podpisuje predsednik skupščine skupnosti, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik skupščine ali pooblaščeni delavec delovne skupnosti strokovne službe. 4. člen Dejavnost skupnosti je obravnavanjein ugotavljanje celotnih potreb in interesov po zdravstvenem varstvu v občini in zagotavljanje, njihovega zadovoljevanja s svobodno menjavo dela v skupnosti in po njej. ' 5. člen V pravnem prometu z drugimi nastopa skupnost samostojno in brez omejitev. Za svoje obveznosti v pravnem prometu odgovarja skupnost z vsemi sredstvi s katerimi razpolaga. II. NALOGE SKUPNOSTI 6. člen Dejavnost skupnosti uresničujejo uporabniki in izvajalci s svobodno menjavo dela in se v skupnosti enakopravno sporazumevajo zlasti o: — združevanju dela in sredstev, da si po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo zdravstveno varstvo; — vrstah in obsegu pravic iz zdravstvenega varstva; — politiki razvoja in prostorske razporejenosti temeljnih in drugih zdravstvenih organizacij združenega dela; — planih skupnosti, s katerimi usklajujejo in določajo svoje osebne, skupne in splošne potrebe in interese na področju celovitega zdravstvenega varstva; — - skrbi za neposredno uveljavljanje in uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva; — sklepanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela z temeljnimi in drugimi zdravstvenimi organizacijami združenega dela oziroma sklepanju pogodb z drugimi izvajalci zdravstvenega varstva; — problematiki v Medobčinski zdravstveni skupnosti in v Zdravstveni skupnosti Slovenije ter oblikujejo in usklajujejo Svoja stališča in predloge; — postopku in načinu uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva in to skupaj ž drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v Socialistični republiki Sloveniji; — zagotavljanju možnosti za vzgojo in izobraževanje zdravstvenih delavcev in za raziskovalno delo. 7. člen Uporabniki in izvajalci uresničujejo svoje pravice do samoupravnega odločanja neposredno v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih in drugih samoupravnih skupnostih ali prek svojih delegacij in delegatov. 8, člen Uporabniki in izvajalci uresničujejo naloge skupnosti s samoupravnimi splošnimi akti, zlasti s: — pride do spora pri uveljavljanju pravic do socialne varnosti _ —so kršene pravice iz zdravstvenega varstva in ne gredo te pravice iz sred ste v skupnosti. — organ zdravstvene organizacije pritožbe uporabnika ni obravnaval ali paje ni rešil v skladu s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti, — uveljavljajo pravice iz zdravstvenega varstva mimo tistih, ki so zagotovljene po zakonu in samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznosti^ iz zdravstvenega varstva. — ne iznnlnimeio svojin obveznosti do skupnosti m praiagaio oprostitev plačila oziroma plačevanja prispevkov za zdravstveno varstvo (delno ah v celoti) so pa zavezanci za prispevke, — predlagajo oprostitev plačila prispevka k stroškom zdravstvenega varstva za posamezno zdravstveno storitev, zdravilo ali pripomo- — vložijo zahtevek za delno ali celotno oprostitev ali odložitev plačila škode. povzročene skupnosti zaradi stroškov zdravljenja in izplačanih nadomestil, ker so bili po njihovi poškodovani drugi uporabniki. 44. člen O zahtevi uporabnika iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega člena mora odbor za varstvo pravic odločiti v osmih dneh po vložitvi zahtevka, v vseh ostalih primerih pa v 36 dneh od prejema zahtevka. O svoji odločitvi izda odbor za varstvo pravic sklep, zoper katerega pa lahko uporabnik, če ni zadovoljen z ddločitvijo v 30 dneh po prejemu sklepa uveljavlja sodno varstvo pravic pri pristojnem sodišču združenega dela. Sodno varstvo pred pristojnim sodiščem združenega dela lahko uveljavlja uporabnik tudi tedaj, če odbor za varstvo pravic ne odloči o njegovem zahtevku iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega člena v osmih dneh po vložitvi zahtevka, oziroma če ne odloči o njegovem zahtevku v 30 dneh po vložitvi v vseh ostalih primerih prejšnjega člena. Stalne in občasne komisije in delovna telesa 45. člen Za posamezna vprašanja lahko skupščina izvoli stalne in občasne komisije in delovna telesa. Stalne komisije sestavljajo delegati delegacij uporabnikov in izvajalcev, občasne komisije in delovna telesa pa lahko sestavljajo tudi drugi delovni ljudje in občani. 46. člen Za vprašanja zdravstvenega varstva borcev NOV ima skupščina skupnosti stalno komisijo. Komisija ima 6 članov. Člani komisije izvolijo svojega predsednika. 47. člen Komisija za vprašanja zdravstvenega varstva borcev NOV: — spremlja zdarvstveno varstvo borcev. — predlaga skupščini skupnosti ustrezne ukrepe za izboljšanje zdravstvenega varstva borcev, — sodeluje z organizacijami Zveze združenj borcev NOV pri reševanju problematike zdravstvenega varstva borcev NOV. — opravlja druge naloge, kijih določi skupščina skupnosti. V. DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI V SKUPNOSTI ... , . 48. člen skupnost izpolnjuje svoje naloge na podlagi planskih dokumentov, ki lih sprejema v procesu kontinuiranega planiranja skupaj z drugimi družbenopolitičnimi in samoupravnimi skupnostmi ter s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela ip delovnimi skupnostmi. 49. člen Postopek za sprejem samoupravnega sporazuma o temeljih plana in srednjeročnega plana'skupnosti. določi v skladu z zakonom skupščina skupnosti na skupni seji obeh zborov inopredeli način ter roke za pripravo obeh planskih dokumentov. 50. člen Podlaga za pripravo osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti je analiza razvojnih možnosti na področju zdravstvenega varstva v občini, s katero se ugotovi stanje na tem področju, potrebe in interese prebivalstva ter možnosti njihovega zadovoljevanja glede na načrtovani gospodarski in socialni razvoj občine v planiranem obdobju. Na podlagi analize razvojnih možnosti iž prejšnjega odstvka se ob upoštevanju demografske strukture prebivalstva, njegove obolevnosti in potreb po zdravstvenih storitvah ter socialnih varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, razpoložljive zmogljivosti zdravstvenih organizacij združenega dela in njihove usposobljenosti ter materialne opremljenosti, pripravijo zasnove elementov za sklenitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti. Analizo razvojnih možnosti zdravstvenega varstva v občini in za-. snove elementov za sklenitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti izdela organ, ki ga v smislu 49. člena določi skupščina, skupnosti. Analizo razvojnih možnosti zdravstvenega varstva v občini in zasnove elementov za sklenitev samoupravnega sporazuma po temeljih plana skupnosti enakopravno obravnavata zbora skupščine skupnosti in določita predlog razvojnih ciljev in usmeritev na področju zdravstvenega varstva, prednostnih nalog inelementov plana ter ga predložita delavcem . v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter drugim delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih v razpravljanje in sprejemanje. 51. člen , Na podlagi dogovorjenih in sprejetih elementov plana pripravi organ iz tretjega odstavka 50. člena osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti z vsemi sesta Vinami, ki jih določa zakon in ga predloži v razpravljanje ih sprejemanje zboroma skupščine skupnosti. Na podlagi razprave v zborih skupščine in razprave v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela določita zbora skupščine predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti in ga predložita delavcem v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter drugim delovnim ljudem m občanom krajevnih skupnostih v sprejemanje. S posebnim sldepom zbora skupščine ugotovita, daje samoupravni sporazum po delavcih v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in vdeiovnihskupnostih inpo delovnih ljudeh ter občanih v krajevnih skupnostih sprejet. 52. člen Ko je samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti sprejet, sprejmeta zbora skupščina v soglasju s skupščino občine Murska Sobota plan skupnosti. Plan skupnosti vsebuje: — srednjeročne cilje razvoja zdravstvenega varstva, — naloge, obveznosti in sredstva iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti. — naloge, ki jih prevzema skupnost po drugih sporazumih, dogovorih in predpisih ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev, — organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti. 53. člen Uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev v skupnosti uresničujejo svobodno menjavo dela na podlagi samoupravno ugotovljenih osebnih, skupnih in celovitih potreb in interesov na področju zdravstven nega varstva dohodkovnih možnosti uporabnikov ter na podlagi strokovnih. tehničnih, kadrovskih in drugih zmogljivosti izvajalcev. Svobodna menjava dela med uporabniki samoupravno organiziranih v skupnosti in izvajalci, samoupravno organizirani v zdravstvenih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela temelji na sprejetih planskih aktih in na njihovi podlagi sklenjenih srednjeročnih samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela, ki jih po potrebi dopolnjujejo aneksi. 54. člen Predmet svobodne menjave dela so zdravstvene storitve v: — osnovni zdravstveni dejavnosti, ( — specialistični ambulantni zdravstveni d dejavnosti. — bolnišnični zdravstveni dejavnosti. — zdraviliški zdravstveni dejavnosti, — zdravstveni dejavnosti univerzitetnih zdravstvenih organizacij, — preskrbi z zdravili, sanitetnim materialom, ortopedskimi pripomočki in konzervirano krvjo, krvnimi derivati in krvnimi proizvodi, — nujni medicinski pomoči in reševalnih prevozih. 55. člen Sredstva za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela se zagotavljajo: — iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, iz dohodka delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost in iz dohodka delovnih ljudi ter iz sredstev drugih oseb, ki uporabljajo dopolnilno delo delavcev, za obveznosti, ki izhajajo iz uresničevanja obsega zdravstvenega varstva, ki ga določi zakon in samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti in za del sredstev za razširjeno reprodukcijo. ki je s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti dogovorjen v ceni storitev; — iz osebnih dohodkov delavpev oziroma iz sklepa skupne porabe ter iz osebnih dohodkov delovnih ljudi, za izpolnjevanje obveznosti v zvezi z uresničevanjem drugih pravic do zdravstvenega varstva. Za uresničevanje pravice do socialne varnosti v času nezmožnosti za delo v zvezi z zdravstvenim varstvom ter druge pravice do socialne varnosti po zakonu, se sredstva zagotavljajo iz osebnih dohodkov delavcev in delovnih ljudi. 56. člen Zbor uporabnikov skupščine skupnosti začne postopek za pripravo in sklenitev samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela. N ajmanj 30 dni pred potekom obdobja, za katero je bil samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela sklenjen, seznani zbor uporabnikov skupščine skupnosti zdravstvene temeljne in druge organizacije združenega dela, s katerimi je sklepal samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela, o razvojnih možnostih, opredeljenih v planskih dokumentih s sredstvi za zdravstveno varstvo, njihovi razporeditvi po zdravstvenih dejavnostih s prednostnimi cilji in nalogami, možnostmi zaposlovanja ter z višino in načinom uporabe kalkulativnih elementov za oblikovanje cen zdravstvenih storitev in sprejme izhodišča in podlage za pripravo delovnih in finančnih načrtov zdravstvenih temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Najmanj 15 dni pred potekom obdobja, za katero je bil samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela sklenjen, predložijo zdravstvene temeljne in druge organizacije združenega dela, s katerimi se sklepa ______samoupravnim sporazumom o temeljiti plana in s plani; _ _______ samoupravnim sporazumom, ki ureja pravice m obveznosti iz zdravstvenega varstva; — samoupravnim sporazumom, ki ureja postopek m način uresničevanja pravic iz zdravstvenega varstva. HI. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST SKUPNOSTI a) Organi skupnosti SKUPŠČINA SKUPNOSTI 9. člen Skupnost upravlja skupščina skupnosti. Sestavljajo jo delegati uporabnikov, delegirani v zbor uporabnikov in delegati izvajalcev, delegirani v zbor izvajalcev. Delegate v zbor uporabnikov delegirajo delegacije delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter drugih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delegacije delavcev v zdravstvenih organizacijah, ki opravljajo storitve na vseh področjih zdravstvene dejavnosti po programu zdravstvenega varstva skupnosti kot tudi delegacije delavcev v drugih organizacijah in skupnostih, za katere določi zakon, da lahko opravljajo zdravstvene storitve. 10. člen Število in sestav delegatov posameznega zbora sku.pščine skupnosti določa statut ali drugi splošni akt skupnosti. 11. člen Skupščina skupnosti je mesto za sporazumevanje uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva. 12. člen * Vsak zbor izvoli izmed delegatov predsednika in podpredsednika zbora, oba zbora na skupni seji pa predsednika in podpredsednika skupščine skupnosti. Mandatna doba predsednikov in podpredsednikov zborov, skupščine in drugih skupnih organov uporabnikov in izvajalcev se določi s statutom skupnosti. Nihče ne more biti izvoljen na isto funkcijo več kot dvakrat zapored. 13. člen Na skupni seji obeh zborov skupščina skupnosti odloča zlasti o: — zadevah, o katerih odloča enakopravno s pristojnimi zbori skupščine občine Murska Sobota; — izvolitvi, odpoklicu in razrešitvi skupnih organov uporabnikov in izvajalcev za izvrševanje določenih nalog; — imenovanju vodja delovne skupnosti strokovne službe, ki opravlja dela in naloge za skupnost; — imenovanju članov organov, ki jih skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ustanovi za izvrševanje skupnih nalog; — drugih zadevah o katerih odločata zbora na skupni seji. 14. člen Oba zbora sporazumno in enakopravno odločata zlasti o: — predlogu elmentov plana, ki ga skupnost predlaga delavcem v združenem delu, drugim delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih; — predlogu samoupravnega sporazuma o temeljih plana; — vskladitvi planskih elementov in samoupravnih sporazumov o temeljih plana med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi in tako nastalih medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz te vskla-ditve; — sprejetju višine prispevka za zdravstveno varstvo; — medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki izhajajo iz sodelovanja skupnosti z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z družbenopolitičnimi skupnostmi ter Z drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana; — določata postopek valorizacije dogovorjenih sredstev skupnosti, ki so potrebna za uresničitev sprejetih programov zdravstvenega varstva; — statutu in drugih samoupravnih splošnih aktih skupnosti; — osnovali in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva; — predlogih za delitev dela med izvajalci zdravstvenih storitev na območju občine in na medobčinski ravni; — politiki razvoja zdravstvenih organizacij, kar zadeva teritorialno razporeditev in razširitev njihove materialne podlage, upoštevaje pri tem potrebe in interese prebivalstva ter dohodkovne možnosti uporabnikov; — kadrovski in štipendijski politiki na področju zdravstva; — uvedbi računalniške obdelave podatkov ter o načinu in postopku vodenja evidence ter drugih administrativnih postopkov na področju zdravstvenega varstva, upoštevaje pri tem racionalnost poslovanja; — ukrepih za vsklajevanje razvoja zdravstvenega varstva s potrebami splošne ljudske obrambe ter za zagotavljanje materialnih in drugih potrebnih sredstev za izpolnitev teh nalog v mirnem in v vojnem času ter ob naravnih ali drugih hudih nesrečah; — soglasju za ustanovitev enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti in o mnenju za ustanovitev zdravstvene delovne organizacije; — soglasju k prenehanju zdravstvene delovne ali zdravstvene temeljne organizacije in k ukrepom družbenopolitične skupnosti za zavarovanje interesov upoiabmkov in ^ir^e Amitoene skupnosti v zvezi z. prenehanjem zdravstvene delovne ali zdravstvene temeljne organizacije, sprožitvi spora pred sodiščem združenega dela zoper izločitev zdravstvene temeljne organizacije; ' — uvedbi postopka za odpravo zdravstvene temeljne organizacije; — drugih statusnih vprašanjih zdravstvenih delovnih in zdravstvenih temeljnih organizacij, ki opravljajo svojo dejavnost na območju skupnosti; — načrtu dela skupnosti, finančnem načrtu, periodičnem in zaključnem računu skupnosti; — soglasju k določbam statuta delovne skupnosti strokovne službe, k programu njenega dela in k razvidu del oziroma nalog; — autentični razlagi samoupravnih splošnih aktov skupnosti; — usmeritvah, stališčih in predlogih, ki se nanašajo na izvrševanje drugih nalog skupnosti. 15. člen V zboru uporabnikov delegati odločajo in se sporazumevajo zlasti o: — predlogu elementov plana na področju zdravstvenega varstva in o predlogu osnov in meril, na podlagi katerih se zagotavljajo sredstva za obveznosti, ki jih prevzemajo v svobodni menjavi dela; — obsegu in načinu zagotavljanja pravic do socialne varnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter s tem povezanih medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti, o količini sredstev, ki jih solidarno združujejo in razporejajo za te namene, ter o osnovah in merilih za določanje teh sredstev; — sklepanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela z izvajalci zdravstvenih storitev; — izvoliti delegata v zbor uporabnikov Medobčinske zdravstvene skupnosti in Zdravstvene skupnosti Slovenije; — drugih zadevah, ki so v pristojnosti zbora uporabnikov. 16. člen V zboru izvajalcev delegati odločajo in se sporazumevajo zlasti o: — elementih plana s stališča potreb in interesov prebivalstva po zdravstvenem varstvu ter strokovnih, kadrovskih, tehničnih, materialnih, organizacijskih in drugih zmogljivosti zdravstvenih in drugih organizacij in skupnosti, ki opravljajo zdravstvene storitve; — organizaciji in izvajanju zdravstvenih storitev s ciljem, da se uporabnikom zagotovi strokovno, pravilno, pravočasno, celovito in učinkovito zadovoljevanje potreb po zdravstvenem varstvu; — delitvi dela med zdravstvenimi organizacijami združenega dela na podlagi programa zdravstvenega varstva; — organizaciji in opravljanju zdravstvenih storitev ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v razmerah splošnega ljudskega odpora; — problematiki s področja vzgoje in izobraževanja zdravstvenih delavcev ter raziskovalnega dela na področju zdravstvene dejavnosti; — izvolitvi delegata v zbor izvajalcev Medobčinske zdravstvene skupnosti in Zdravstvene skupnosti Slovenije; — drugih zadevah, ki šo v pristojnosti zbora izvajalcev. ODBOR ZA SAMOUPRAVNI NADZOR 17. člen Nadzor nad uresničevanje pravic in obveznosti iz zdravstvenega varstva, oblikovanjem in porabo sredstev, uresničevanjem planov, programov in nalog ter delom organov skupnosti in njene strokovne službe, ki opravlja strokovna in administrativna dela, opravlja odbor za samoupravni nadzor. Sestavo odbora, postopek za njegovo izvolitev in njegove naloge, ureja statut skupnosti. b) Organi skupščine skupnosti 18. člen Za pripravo predlogov in za izvrševanje odločitev skupščine ali posameznega zbora skupščine skupnosti in za opravljanje drugih nalog ima skupščina skupnosti skupne organe uporabnikov in izvajalcev, ki so: — koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge, — koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela, — odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in — odbor za varstvo pravic uporabnikov. Za posamezna področja dela in za posamezne naloge ustanovi skupščina na skupni seji zborov še druga stalna ali občasna delovna telesa in imenuje članeteh delovnih teles. 19. člen Sestava skupnih organov skupščine skupnosti in njihovo področje dela ureja statut skupnosti. IV. PLANIRANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 20. člen Svoje celovite osebne in skupne potrebe po zdravstvenem varstvu ter medsebojne pravice in obveznosti določajo uporabniki in izvajalci s sporazumom o temeljih plana in z drugimi planskimi akti v skladu z družbenim planom v občini in republiki. 21. člen V postopku planiranja v skupnosti uporabniki in zdravstvene temeljne organizacije oziroma zdravstvene delovne organizacije usklajujejo zlasti naslednje elemente: — program zdravstvenegavarstva, ki obsega vrste in število ta. s.avttovoptaN ra waAv.oy STRAN 18 VESTNIK, 28. JULIJA 1983 Samoupravni nadzor nad uresničevanjem pravic in bbvexnosxi iz. zdravstvenegavarstv a,obtikovanjemnvporabo Sredstev,riresiatevanjem planov, programov 'm nalog ter delom organov skupnosti in strokovne službe,ki opravlja strokovna, administrativna in druga pomožna dela za skupnost, uresničujejo uporabniki in izvajalci neposredno inprek odbora za samoupravni nadzor. 30. člen Člane odbora za samoupravni nadzor volijo in odpokličejo delegacije uporabnikov in izvajalcev preko skupščine skupnosti. V odbor za samoupravni nadzor ne more biti izvoljen člandelegacije, kije izvoljen v organe skupščine skupnosti. 31. člen Odbor za samoupravni nadzor ima 6 članov. Člani odbora izvolijo predsednika in podpredsednika odbora. Odbor za samoupravni nadzor organizira in opravlja nadzor na način, ki ga sam določi, lahko pa sprejme poseben poslovnik o svojem delu. 32. člen Odbor za samoupravni nadzor spremlja in nadzoruje: — uresničevanje pravic delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov iz zdravstvenega varstva, — izpolnjevanje obveznostim odgovornosti pri oblikovanju in porabi sredstev za zdravstveno varstvo po finančnem načrtu, - - uresničevanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana in drugih planskih aktov, — uresničevanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela, izpolnjevanje sprejetih odločitev m sklepov uporabnikov in izvajalcev. — delo organov skupnosti. — delo strokovne službe, ki za skupnost opravlja strokovna, administrativna in druga pomožna dela, — opravlja druge naloge, ki izhajajo iz zakonov in samoupravnih splošnih aktov skupnosti. 33. člen Pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti lahko odbor zahteva od skupščine skupnosti in njenih organov ter strokovne službe in vodja strokovne službe podatke, kijih potrebuje pri delu, ima pa tudi pravico pregledati vso ustrezno dokumentacijo. Odbor opravlja nadzor po svoji pobudi, na pobudo delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, združenih v skupnosti, njihovih delegacij in delegatov, prav tako pa tudi na predlog skupščine skupnosti, njenih organov in vodja strokovne službe. Odbor mora o svojem delu obveščati delavce, druge delovne ljudi in občane; o ugotovitvah poroča skupščini skupnosti in če ugotovi nepravilnosti, predlaga ukrepe, da bi jih odpravili. IV. ORGANI SKUPŠČINE SKUPNOSTI 34. člen „ .... Za izpolnjevanje sklepov skupščine, pripravo predlogov, ki so v njem pristojnosti in za opravljanje drugih nalog ima skupščina skupnosti naslednje skupne organe uporabnikov in izvajalcev: — koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge, — koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela, — odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in — odbor za varstvo pravic uporabnikov. Skupne organe uporabnikov in izvajalcev sestavljajo delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in izvajalcev. Koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge 35. člen Koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge ima 12 članov. Člane odbora izvoli skupščina skupnosti v enakem številu med delegati uporabnikov in izvajalcev, izmed njih pa tudi predsednika in podpredsednika odbora. • 36. člen Odbor opravlja naslednje naloge: — pripravlja predloge družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov m ukrepov o katerih naj bi se sporazumeli delegati uporabnikov in izvajalcev v zborih ah skupščini skupnosti. ..... •<. — skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, ki so bili sprejeti v zborih ah v skupščini skupnosti, — skrbi za uresničevanje razvojnih načrtov jn drugih ukrepov s področja zdravstvenega varstva, ki jihje sprejela skupščina skupnosti kot enakopraven zbor v skupščini občine, — seznanja zbore in skupščino skupnosti s problematiko uresničevanja politike zdravstvenega varstva in predlaga ustrezne ukrepe, — poroča o svojem delu skupščini skupnosti, — zagotavlja sodelovanje z izvršilnimi organi občine, drugih samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v občini, __, — vVxra^waxvrac«xxxv ^VV xx\ ftosaisim •Su^a s xn ^un^a xatV^xa^x o uxoxxxazAxoas wraAAxaxxouxBS zdravstvenih storitev, standarde in normative za opravljanje zdravstvenih storitev, pogoje dostopnosti do zdravstvenih storitev in posebne pogoje dela v zdravstvenih temeljnih organizacijah oziroma v zdravstvenih delovnih organizacijah, potrebne rezerve zdravil, sanitetnega materiala in nadomestnih delov; — predvideni obseg potrebnih sredstev za izvedbo programa zdravstvenega vartstva; — pričakovane rezultate dela izvajalcev zdravstvenega varstva; — pravice do socialne varnosti; — ukrepe za odpravljanje motenj na področju zdravstvenega varstva, ki nastanejo zaradi sprememb materialnih in kadrovskih sposobnosti pri izvajalcih; — postopek in način vračila oziroma poračuna presežkov sredstev, potrebnih za izvedbo sprejetih programov zdravstvenega varstva. 22. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti temelji na usklajenih elementih iz 21. člena tega samoupravnega sporazuma in obsega zlasti- — program zdravstvenega varstva, v katerem je določen obseg zdravstvenega varstva, ki se zagotavlja s svobodno menjavo dela v skupnosti ter po njej v Medobčinski zdravstveni skupnosti Pomurja in v Zdravstveni skupnosti Slovenije; — osnove in merila za določanje cen zdravstvenih storitev; — osnove in merila za oblikovanje sredstev ter količino sredstev, potrebnih za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela ter za zagotavljanje pravic do socialne varnosti; — obseg in način soliarnostnega združevanja in razporejanja sredstev; — program skupnih nalog in programov naložb; — način in roke izpolnjevanja medsebojnih obveznosti. 23. člen Na podlagi samoupravnega sporazuma o temljih plana skupnosti sprejmeta zbora skupščine srednjeročni in letni plan skupnosti v katerih opredelita zlasti politiko in cilje razvoja zdravstvenega varstva, ki se uresničuje v skupnosti in po njej; naloge obveznosti in sredstva prikazana po sestavinah samoupravnega sporazuma o temeljih plana; naloge, ki jih prevzema skupnost po drugih sporazumih, dogovorih ali predpisih ter ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev ter organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za uresničitev nalog. , 24. člen Po načelih kontinuiranega planiranja uporabniki in izvajalci spremljajo in analizirajo uresničevanje planov ter jih prilagajajo dohodkovnim možnostim uporabnikov tako glede pravic kot obveznosti iz zdravstvenega varstva. V. URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA 25. člen Svobodna menjava dela med uporabniki in zdravstvenimi temeljnimi organizacijami oziroma zdravstvenimi delovnimi organizacijami, ki so izvajalci zdravstvenih storitev, temelji na sprejetih planskih aktih, na podlagi katerih sklenejo updrabniki srednjeročne ali letne sporazume o svobodni menjavi dela v skupnosti s posamezno temeljno organizacijo oziroma delovno organizacijo, ki opravlja zdravstveno dejavnost. 26. člen Udeleženci v svobodni menjavi dela določajo v sporazumih oziroma v\ pogodbah o svobodni menjavi dela zlasti vrste in obseg zdravstvenih storitev, standard storitev, ceno oziroma povračilo za opravljeno delo, medsebojna jamstva za sprejetje obveznosti in odgovornosti ter urejajo druga vprašanja, ki se nanašajo na medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. Uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev lahko uresničujejo svobodno menjavo dela tudi v neposrednih odnosih, če to omogočajo zmogljivosti izvajalcev in če se s tem ne omejuje ali onemogoča zadovoljevanje potreb in interesov po zdravstvenem varstvu, za katerega se sporazumejo v skupnosti. VI. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO 27. člen Sredstva za zdravstveno varstvo, ki si ga zagotavljajo v skupnosti, združujejo uporabniki po načelih vzajemnosti in solidarnosti na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana in drugih planskih aktov. 28. člen Sredstva za uresničevanje programov zdravstvenega varstva oziroma za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela uporabniki združujejo: — iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, iz dohodka delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, iz dohodka delovnih ljudi ter iz sredstev drugih oseb, ki uporabljajo dopolnilno delo delavcev, za obveznosti, ki izhajajo iz uresničevanja obsega zdravstvenega po zakonu in samoupravnem sporazumu o temeljih plana skupnosti in za del sredstev za razširjeno reprodukcijo, ki je s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti dogovorjen v ceni storitev; — iz osebnih dohodkov delavcev in drugih delovnih ljudi za zagotovitev nadomestil osebnih dohodkov in drugih pravic iz socialne varnosti; — iz drugih virov, določenih z zakonom. 29. den V samoupravnem splošnem aktu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, se določijo zdravstvene storitve in krog uporabnikov, ki prispevajo del svojih sredstev k stroškom zdravstvenih storitev. 30. člen Z aneksom k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana se vsako leto določijo merila za združevanje sredstev za uresničevanje programov skupnosti. 31. člen Združena sredstva se s finančnim načrtom namensko razporejajo v skladu s planskimi akti. Ob koncu poslovnega leta se z zaključnim računom ugotovijo rezultati poslovanja skupnosti. VIL POVEZOVANJE IN SODELOVANJE SKUPNOSTI Z DRUGIMI SKUPNOSTMI 32. člen Zaradi uresničevanja solidarnosti pri zagotavljanju pravic do zdravstvenega varstva, zagotovitve zdravstvenih storitev, katerih opravljanje ni organizirano na območju skupnosti, zaradi usklajevanja in delitve dela med zdravstvenimi organizcijami, usklajevanje razvoja zdravstvenih zmogljivosti ter uresničevanja drugih skupnih interesov in potreb, skupnost sodeluje z drugimi zdravstvenimi skupnostmi, se povezuje v Zdravstveno skupnost Slovenije, lahko pa z drugimi zdravstvenimi skupnostmi ustanovi medobčinsko zdravstveno skupnost. 33. člen Zaradi usklajevanja programov in planskih aktov sodeluje skupnost z drugimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti v občini, z zdravstvenimi skupnostmi v drugih občinah, na širšem gravitacijskem oziroma zaokroženem gospodarskem območju, pa zaradi zadovoljevanja skupnih interesov na področju zdravstvenega varstva, uvajanja in razvijanja enotnega informacijskega sitema ter drugih skupnih nalog. 34. člen Skupščina skupnosti z enakopravno ustreznimi zbori skupščine občine Murska Sobota odloča o vprašanjih, ki so skladno s statutom občine v pristojnosti skupščine občine. VIII. ENOTE OZIROMA TEMELJNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 35. člen Uporabniki na območju ene ali več krajevnih skupnosti Oziroma ene ali več organizacij združenega dela lahko v soglasju s skupščino skupnosti ustanovijo skupaj z izvajalci, ki zadovoljujejo del potreb po zdravstvenih storitvah uporabnikov, enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti. Enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi v samoupravnih splošnih aktih enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti v skladu z zakonom in tem samoupravnim sporazumom. 36. člen Enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti je mogoče ustanovoti, če so izpolnjeni naslednji pogoji: — usklajenost vsebinske in programske osnove enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti z družbenim dogovorom o temeljih plana občini, s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti in s splošnimi družbenimi interesi na tem področju; — enota oziroma temeljna zdravstvena skupnost je zaključena celota v krajevni skupnosti ali v organizaciji združenega dela s specifičnimi interesi uporabnikov glede zdravstvenih storitev na področju osnovnega zdravstvenega varstva, z ustrezno organizacijsko obliko zdravstvene dejavnosti, ki opravlja te storitve; — za zadovoljevanje posebnih potreb po zdravstvenih storitvah so v enoti oziroma temeljni zdravstveni organizaciji zagotovljeni dodatni viri sredstev. IX. POSEBNO SODISCE ZDRUŽENEGA DELA 37. člen Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v skupnosti za odločanje v sporih med zdravstvenimi skupnostmi ter zaradi sodnega varstva pravic iz zdravstvenega varstva in pravic do socialne varnosti ustanovijo uporabniki in izvajalci, skupaj z uporabniki in izvajalci iz drugih občinskih zdravstvenih skupnosti ali drugih samoupravnih interesnih skupnosti posebno sodišče združenega dela za področje zdravstvenega varstva. Pristojnosti posebnega sodišča združenega dela, postopek za njegovo delo in za uveljavljanje pravic iz njegove pristojnosti, sestavo ter druga vprašanja, določijo ustanovitelji z aktom o ustanovitvi tega sodišča oziroma z drugim samoupravnim splošnim aktom. X. OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA 38. člen Delo skupnosti njenih organov in organov skupščine skupnosti je javno. Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o celotnem delovanju skupnosti in o ---^tnoPr7'tfPe''^a. jzraZezxz r stopn/j, , . . —7 do/očata rnedsebojneprav'ice, dolžnosti in odgovornosti, Hi f^-hajajo iz sodelo vania te skupnos ti z drugimi samoupra vnimi interesnimi skupnostmi, z družbenopolitičnimi skupnostmi ter z drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana; — določata postopek in način poračuna presežkov sredstev oziroma valorizacije dogovoijenih sredstev skupnosti, ki so potrebna za uresničitev sprejetih programov zdravstvenega varstva; — sklepata o pooblastilih predsednika skupščine oziroma podpredsednika za sklenitev pogodb; — sprejemata samoupravni sporazum o postopkih in načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva; — sprejemata samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva; — oblikujeta in sprejemata osnove in merila za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva; — oblikujeta predloge za delitev dela med izvajalci zdravstvenih storitev na območju občine in na medobčinski ravni; — določata politiko razvoja zdravstvenih organizacij, kar zadeva teritorialno razporeditev in razširitev materialne podlage zdravstvenih organizacij, upoštevaje pri tem potrebe in interese prebivalstva ter dohodkovne možnosti gospodarstva; — oblikujeta kadrovsko in štipendijsko politiko na področju zdravstva: — sklepata o uvedbi računalniške obdelave podatkov tero načinu in postopku vodenja evidenc ter drugih administrativnih postopkov na področju zdravstvenega varstva, upoštevaje pri tem racionalnost poslovanja; — sprejemata ukrepe za vsklajevanje razvoja zdravstvenega varstva s potrebami splošne ljudske obrambe ter za zagotavljanje materialnih in drugih potrebnih sredstev za izpolnitev teh nalog v mirnem in v vojnem času ter ob naravnih ali drugih hudih nesrečah; — sprejemata statut skupnosti, poslovnik skupščine, samoupravne sporazume in druge splošne akte; — dajeta soglasje ob ustanovitvi enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti; — izrekata mnenje ob ustanovitvi zdravstvene organizacije in soglasje ob statusnih spremembah zdravstvenih organizacij, ki opravljajo svojo dejavnost na območju skupnosti; — 'sprejemata poročilo o delu skupnosti in njen načrt dela, finančni načrt ter zaključni račun skupnosti; — dajeta soglasje k določbam statuta delovne skupnosti strokovne službe, k programu njenega dela in razvidu del in nalog; — sprejemata avtentično razlago samoupravnih splošnih aktov skupnosti; — sprejemata odločitve, usmeritve, stališča in predloge, ki zadevajo opravljanje drugih nalog skupnosti. Če zbora zasedata skupno, Se delegati posameznega zbora izrekajo Predlogih in pripombah organov upravljanja v temeljnih ofva nizacijahzdruženega in v drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih m v krajevnih skupnostih, ki zadelajo uresničevanje zdrav stvenega varstva prek skupnosti, — določitvi delegatov za zbor uporabnikov skupščine medobčinske m republiške zdravstvene skupnosti. — oblikovanju občasnih komisij in delovnih teles zbora, — drugih zadevah, ki sodijo v njegovo pristojnost. 24. člen V zboru izdajalcev delegati odločajo zlasti o: — elementih plana s stališča potreb in interesov prebivalstva po zdravstvenem varstvu ter strokovnih, kadrovskih, tehničnih, materialnih, organizacijskih in drugih zmogljivosti zdravstvenih in drugih organizacij in skupnosti, ki opravljajo zdravstvene storitve, — organizaciji in izvajanju zdravstvenih storitev, da bi tako zagotovili uporabnikom strokovno, pravilno, pravočasno, celovito in učinkovito zadovoljevaje potreb po zdravstvenem varstvu, — delitvi dela med zdravstvenimi organizacijami združenega dela na podlagi programa zdravstvenega varstva, — organizaciji in opravljanju zdravstvenih storitev ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v razmerah splošnega ljudskega odpora, — predlogih in pripombah organov upravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih in krajevnih skupnostih, ki zadevajo uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva, — problematiki s področja vzgoje in izobraževanja zdravstvenih delavcev ter raziskovalnega dela na področju zdravstvene dejavnosti, — določitvi delegatov za zbor izvajalcev skupščine fneddbčinske'in republiške zdravstvene skupnosti, — oblikovanju občasnih komisij in delovnih teles zbora in o drugih zadevah, ki so v njegovi pristojnosti. 25. člen Odločitve o katerih sklepajo delegati na skupni seji obeh zborov skupščine so sprejete, če je zanje glasovala večina vseh delegatov obeh zborov. Odločitve o katerih sklepata oba zbora enakopravno, se sprejete, če jih je v enakem besedilu sprejela večina vseh delegatov v vsakem zboru. Odločitve o katerih sklepa posamezni Zbor samostojno, so sprejete, če je zanje glasovala večina delegatov posameznega zbora. Predsednik in podpredsednik skupščine ter obeh zborov in predsedstvo skupščine skupnosti 26. člen Predsednik skupščine skupnosti ima naslednje pravice in dolžnosti: — predstavlja občinsko zdravstveno skupnost, — organizira delo skupščine, — sklicuje, in vodi skunne seje zborov skupščine skupnosti, — predseduje predsedstvu skupščine, — skrbi za izpolnjevanje sklepov skupščine, — daje pobude za obravnavanje posameznih vprašanj na seji skupščine ter sodeluje pri morebitnem vsklajevalnem postopku. — podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec oziroma podpisnik je skupnost, — opravlja druge naloge po pooblastilu skupščine skupnosti. Predsednik skupščine je za svoje del odgovoren skupščini skupnosti. Če je predsednik skupščine odsoten ali zadržan ga z vsemi pooblastili nadomešča podpredsednik skupščine. Podpredsednik lahko po pooblastilu predsednika skupščine opravlja tudi posamezne naloge z njegovega delovnega področja. 27. člen Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine opravljata naslednje naloge: — sklicujeta in vodita seje Zborov ter sodelujeta pri pripravi predloga dnevnega reda za seje skupščine oziroma zborov, — skrbita za izpolnjevanje sklepov zbora, — dajeta pobude za obravnavanje posameznih vprašanj na seji zborov ter sodelujeta pri morebitnem vsklajevalnem postopku, — opravljata druge naloge, določene s poslovnikom o delu skupščine skupnosti. 28. člen Predsednik in podpredsednik skupščine skupnosti predsednika in podpredsednika obeh zborov in predsedniki skupnih organov skupščine skupnosti sestavljajo predsedstvo skupščine, ki: — vsklajuje čas skupnih in ločenih sej zborov ter predlaga dnevne rede teh sej, — skrbi za to, da so zagotovljeni pogoji za delo delegatov v skupščini in v zborih, — skrbi za sodelovanje skupščine s skupščino občine, s skupščinami drugih SIS, z družbenopolitičnimi organizacijami in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, — po pooblastilu skupščine določa predstavnike skupnosti v delovanje ustreznih organov in organizacij, — opravlja druge naloge, ki zadevajo vsklajevanje dela skupščine in zborov. V Predsedstvo skupščine ni organ skupnosti temveč oblika dela. STRAN 19 VESTNIK, 28. JULIJA 1983 nroblemih. stanju ter razvoju zdravstvenega varstva v ob tj ni, o uresničevanju planov skupnosti, o uresničevanju svobodne menjave dela, o porabi združenih sredstev kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za opravljanje in uresničevanje samoupravnega nadzora. Način obveščanja uporabnikov in izvajalcev ureja statut skupnosti. XI. STROKOVNA. SLUŽBA SKUPNOSTI 39. člen Za opravljanje strokovnih, administrativnih, pomožnih in tem podobnih del za skupnost, oblikuje skupnost strokovno službo skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju socialnega varstva, lahko pa tudi skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti v občini. Na delovno skupnost strokovne službe ni mogoče prenašati pravic, pooblastil in odgovornosti skupnosti. Medsebojna razmerja med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe ureja samoupravni sporazum. 40. člen Delovno skupnost strokovne službe vodi vodja, ki ga imenujejo in razrešujejo skupščina skupnosti in skupščine drugih samoupravnih interesnih skupnosti, ki so skupaj oblikovale strokovno službo, ko dobijo mnenje delavskega sveta delovne skupnosti strokovne službe. 41. člen K določbam statuta delovne skupnosti strokovne službe, ki se nanašajo na uresničevanje nalog zaradi katerih se ta oblikuje, programu njenega dela ter k razvidu del in nalog daje soglasje skupščina skupnosti. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 42. člen Dokler ne bo ustanovljeno posebno sodišče združenega dela zdravstvenega varstva po 37. členu tega samoupravnega sporazuma, je za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih med uporabniki * in izvajalci v skupnosti, v sporih med skupnostmi in zaradi sodnega varstva pravic iz zdravstvenega varstva in pravic, do socialne varnosti pristojno sodišče združenega dela splošne pristojnosti. 43. člen Ta sporazum začne veljati ko ga sprejme večina delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov samoupravno organiziranih v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in v krajevnih skupnostih in ko poda k njemu soglasje skupščina občine Murska Sobota, • kar ugotovi skupščina skupnosti s sklepom, objavi pa se v uradnih objavah skupščin Pomurskih občin. Z dnem, ko začne veljati ta sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota (Ur. objave skupščin Pomurskih občin štev. 7/77). Številka: 677/1983-1-1/1 Na podlagi 15. člena statuta občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota (Ur. objave Pomurskih občin štev. 7/77) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota na skupni seji dne 24/6-1981 sprejela UGOTOVITVENI SKLEP o sprejetju sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota 1. Ugotovi se, da je bil predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota poslan 132 temeljnim organizcijam združenega dela, samoupravnim organizacijam in skupnostim. Sklepe o tem, da sprejemajo predloženo besedilo sprememb in dopolnitev je sprejelo 100 temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti, ki imajo svoj sedež v občini Murska Sobota. Tako je besedilo sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota sprejeto v večini temeljnih organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti. 2. Ta sklep z besedilom sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota velja od dneva ko je bil sprejet. Številka: 01/1-442/80 V Murski Soboti, dne 24. junija 1981 Predsednik skupščine: dr. Franc ŠTIVAN, 1. r. SKUPŠČINA OBČINE MURSKA SOBOTA Na podlagi 68. člena Zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Ur. 1. SRS, št. 17/79) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota obiavePomurskiYi je oXatXxvc ta na seji zbora združenega x sN&x- oi^o 7/a rveposreArvo vanetiaivtiax<}e tiv NXYe^YAteN 15. člen Število delegacij in konference delegacij ter način delegiranja v skupščino skupnosti določi skupščina s posebnim splošnim aktom. 16. člen Delegate-v zbor uporabnikov delegirajo splošne, združene ali posebne delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela, v katerih se . združujejo delovni ljudje, ki opravljajo samostojno dejavnost s sredstvi v lastni občanov, ter delegacije v krajevnih skupnostih. Zbor uporabnikov ima 67. delegatskih mest. 17. člen Delegate ž zbor izvajalcev delegira delavski svet ali drug organ upravljanja temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij, ki opravljajo zdravstvene storitve za uporabnike zdravstvenega varstva na vseh področjih-zdravstvene dejavnosti, občinski odbor Rdečega križa in društva, ki uresničujejo program zdravstvenega varstva. Funkcijo delavskega, sveta ali drugega ustreznega organa upra-.vljanja lahko opravlja pri delegiranju delegatov v zbor izvajalcev tudi posebna delegacija, če jo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah izvolijo v skladu s svojim statutom ali z drugim splošnim aktom. Zbor izvajalcev ima 18 delegatskih mest. Ko zbor izvajalcev obravnava zdravstveno varstvo, ki ga zagotavljajo klinike, inštituti ter druge specializirane zdravstvene organizacije, v zboru enakopravno sodelujejo tudi delegati teh organizacij združenega dela. V ta namen oblikujejo posebno delegacijo. 18. člen Vsak zbor izvoli izmed delegatov predsednika in podpredsednika zbora, oba zbora na skupni seji pa predsednika in podpredsednika skupščine. Predsednik in podpredsednik skupščine, predsednika in podpredsednika zborov skupščine in drugih skupnih organov uporabnikov in izvajalcev so voljeni za dobo dveh let in so lahko za enako dobo ponovno izvoljeni. Nihče ne more biti izvoljen več kot dvkrat zapored na isto funkcijo. 19. člen Delegati v skupščini občinske zdravstvene skupnosti' ali v njenih zborih odločajo o za'devah. ki so v njihovi pristojnosti, na podlagi poprejšnje obravnave delavcev v temeljnihorganizacijah združenega dela in delovnih.skupnosti ter'drugih delovnih. ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ah brez poprejšnje obravnave. Skupščina skupnosti daje v poprejšnjo' razpravo delavcem v temeljnihorganizacijah združenega dela in delovnih skupnosti ter drugim , delovnim hudem in občanom v krajevnih skupnostih: — predlog elementov plana. — osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana. — osnutek samoupravnega sporazuma o pravicah m obveznostih iz zdravstvenega varstva. — osnutek samoupravnega sporazuma o postopkih in načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva. - — zadeve, o katerih je potrebno odločati z referendumom, — druge zadeve, za katere tako odloči skupščina oziroma njen zbor. 20. člen ’ Zbora enakopravno odločata ko: — sprejemata skupni predlog elementov plana, ki ga skupnost predlaga delavcem v združenem delu, drugim delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih; — vsklajujeta planske elemente med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi, združenimi v medobčinsko zdravstveno skupnost ter med samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti v občini; — določata predlog samoupravnega sporazuma b temeljih plana; Radijski in televizijski spored od 29. julija do 4. avgusta PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO Milanu A on RAD,° RADIO RADIO MURSKA sobota murska sobota murska sobota murska sobota MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 16.30 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 17.00 — Aktual-, novpetek, 29. julija, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in ; pozdravi, 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 — Glasbena paleta po vašem izboru, 17.00 — Aktualno v soboto, 30. julija, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 14.00 do 17.00 (telefon: 21-232) j 18.15 Poročila, 18.20 Fe-. : stivaljugoslovanskih plesnih orkestrov Radenci ’83: Jazz orkester RTV Skopje, 18.50 Tarzan, ameriška risana se-nja,19.15 Risanka, \9.24 TV ® radio nocoj, 19.26 Zmo do W, 19.30 TV dnevnik I, '9.55 Vreme, 19.53 Propagandna oddaja, 20.00 Rock-fordovi dosjeji, ameriška "anizanka, 20.45 Propagandna oddaja, 20.50 Zrcalo te-^na, 21.10.Nočni kino: Kdo bo skrbel za trgovino, ame-W film, 12.40 TV dnevnik TV LJUBLJANA 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232) 16.30 Po domače, 17.00 — Aktualno v ponedeljek, 1. avgusta, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 —- Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 — S popevkami po svetu, 17.00 — Aktualno v torek, 2. avgugja, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 Iz domačega glasbenega arhiva, 1 7.00 — Aktualno v sredo, 2. avgusta; 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.' 16.30 — Glasba skozi stoletja, 17.00 — Aktualno v četrtek, 4. avgusta, 18.00 — »ajlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjegaslovenskegaspoo-reda. TV LJUBLJANA | TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 1 TV LJUBLJANA Oddajniki II. IV mreže: 11.45 Reka: balkansko Wnstyo v plavanju, prenos (slov, kom) (do 19.00/30), «30 TV dnevnik, 20.00 Glasbeni magazin, 20.40 roročila, 20.45 Dokumen-JamaoddajaTl 3 5 Najboljši Moslovanski filmi iz Pulja: usiee.igrani film (do23.05). 16.35 Poročila, 16.40 Tarzan/ ameriška risana serija, 17.05 Neko poletje, ponovitev otroške nanizanke TV Skopje, 17.35 Mogočno molje: Meje neznanega, angleška dokumentarna serija. 18.30 Galaktika,. ameriška nadaljevanka, 19.15 Risanka, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Reši nas hudega, ameriški film, 21.25 Propagandna oddaja, 21.30 Nekoč je bila ljubezen, zabavnoglasbena oddaja TV Beograd, 22.20 Poročila. TV LJUBLJANA test, 15.50 Video \ ^ani. Poletno- popoldne. \ 'b-DONarodm park. Korna-j« 1630 Koncert Oliverja \ Grajojeviča. 13.05 Avtomo-\ ®*mljudje, 18.00 Poročila, koledar, 18.15 \ j %Wmec, otroška od- «A5 Čarobna piščal, l^odna glasba, 19.15 Kt-\^«30Dnevmk, 20.00 1 WmnwS'P dosjeji, serijski 1»7.2.10 V petek ob UWd'1™* 23.40 Oddajnik II. TV mreže: 15.40 Festival otroka — Šibenik ’83, 16.45 Ponovitev otroške predstave, 17.45 Reka: Balkansko prvenstvo v plavanju, prenos (slov, kom) (do 19.00/30), 19.00 Narodna glasba, 19.30 TV dnevnik. 20.00 Zvezde, ki ne ugasnejo, zabavna oddaja, 20.30 Poezija, 21.05 Poročila, 21.10 Feljton, 21.55 Športna sobota. 22.15 Najstarejše evropske univerze: Cambridge. dokumentarna serija (do 22.35). 9.40 Poročila. 9.45 Živ žav, otroška matineja. 10.30 V Kovačevič-I. Ivanac: Kapelski kresovi, nadaljevanka TV Zagreb. 11.45 625. oddaja za stik z gledalci. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila (do 13.05). 16.20 Nekoč je bila ljubezen, zabavno glasbena oddaja Tv Beograd. 17.10 Poročila. 17.15 Športna poročila. 17.30 Dama in bikoborec, ameriški film (čb). 18.55 Ne prezrite. 19.10 Risanka. 19.20 Tv in radio nocoj. 19.24 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 J. Otčenašek-O. Da-nek: Danes v neki hiši, češkoslovaška nadaljevanka. 21.25 Propagandna oddaja. 21.30 Športni pregled. 22.00 Poročila. 8.10 Poročila. 18.15 Neko poletje, otroška nanizanka Tv Skopje. 18.45 Mladi upi. 19.15 Risanka. 19.24 Tv in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik L 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 V. Župan: Stvar Jurija Trajba-sa. predstava Prešernovega gledališča iz Kranja. 21.45 Tv dnevnik II. 22.10 Leningrajska simfonija, balet. Oddajniki II. Tv mreže: 18.00 Tv dnevnik. 18.15 Slovenske ljudske pravljice. 18.30 Bosansko-Hercegov-ski pesniki za otroke. 18.45 Glasbena oddaja (samo za Lj 2). 19.00 Telešport. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Raziskovanja. 20.45 Poročila. 20.50 Pot svobode, ameriška nadaljevanka. 21.40 Zabava vas Yves Montand, ponovitev (do 22.25). 18.10 Poročila. 18.15 V znamenju dvojčkov: Trije pujski. 18.35 Folklorni ansambel Vujičič, oddaja Tv Novi Sad. I9„PO Lutkarji, slovenski kratki film. 19.15 Risanka. 19.24 Tv in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik L 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 F. Boyer: Življenje Berlioza, francoska nadaljevanka Lj.. 20.50 Propagandna oddaja. 20.55 Človek in zemlja, španska dokumentarna serija Lj. 21.20 Slovenska ljudska glasbila i in godci: Trstenke Lj. 21.45 Tv dnevnik II. TVZAGREB Oddajniki II. Tv mreže: 18.00 Tv dnevnik. 18.15 Pisani avtobus, otroška serija. 18.45 Zabavno glasbena oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 V žarišču, notranjepolitična oddaja. 20.50 Družina Kempovski, L del nem-I škega TV filma. 22.50 Tv dnevnik, (do 12.35). 16.25 Poročila. 16.30 Beograd: Jugoslovansko atletsko prvenstvo, prenos (do 18.15/40). 18.15 S. Mokra-njac: Rukoveti, oddaja Tv Beograd. 18.45 Mostovi. 19.15 Risanka. 19.24 Tv in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik I. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: Ekspres v Sugarland, ameriški film. 21.45 Tv dnevnik II. Oddajniki II. Tv mreže: 18.00 Tv dnevnik. 19.15 Lucija, otroška serija. 18.45 Musiča da camera. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Visok pritisk. zabavno glasbena oddaja Tv Koper. 20.55 Srečanje s kitaristi: Bratje Trifunovič. 21.40 Poročila. 21.45 Jugoslovansko atletsko prvenstvo. posnetek (do 22.45) 16.30 Beograd: Jugoslovansko atletsko prvenstvo, prenos (do 18.15/40). 18.15 Poročila. 18.20 Tradicionalni svet Islamskega izročila: Nomad in mesto, angleška dokumentarna serija. 18.45 Pesmi in plesi narodov Jugoslavije. 19.15 Risanka. 19.24 Tv in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik L 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 B. Cooke—J. Mortimer: Dick, Tom in Harriet, angleška zabavna serija/ 20.50 Mogočni Mikro: Inteligentni stroj, angleška poljudnoznanstvena serija. 21.15 Govorica telesa, balet. 22.00 Tv dnevnik II. TV ZAGREB Oddajniki II. Tv mreže: 16.45 Narodna glasba? 17.15 Uporniška pesem, mehiški film. 19.00 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Operni večer — G. Rossini: Seviljski brivec, prenos z Dubrovniških poletnih prireditev. 23.00 Poročila (do 23.05) TV ZAGREB 14.25 Test, 14.40 Pregled programa, 14.45 Sedem TV dni, 15.15 »Olimpijske bakle« — dokumentarno — zabavna reportaža, 16.00 Poročila, 16.05 TV Koledar POLETNO POPOLDNE, 16.15 »St. Lawrence — std-pnicedomorja« — dokumen- TV ZAGREB 17.35 Test. 17.50 Video strani. 18.00 Poročila. 18.05 TV koledar. 18.15 Slovenske ljudske pravljice, otroška oddaja. 18.30 Otroški pesniki. 18.45 Mladi upi. mladinska oddaja, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Premiera. drama (TV Sk.), 21.05 Izbrani trenutek. 21 1(J Meridiani; zunanjepolitična oddaja. 21.40 En avtor, en film (L. Desentič: »Klic zlatih rek«), 22.00 Dnevnik. TVZAGREB . 17.20 Test. 17.35 Kronika Čehov in Slovakov, 17.50 Video strani, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar. 18.15 Pisani avtobus, otroška oddaja. 18.45 Zabavno-glasbe-na oddaja. 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20,00 Proslava ob 80-letnici Ilinden-ske vstaie. posnetek, 20.50 Družina Kempowski (film, L del). 22.20 Dnevnik. 17.35 Test. 17.50 Video strani. 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar. 18.15 Lucija -otroška serija. 18.45 Musiča di camera, glasbena oddaja. 19.15-Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Manjkajoči člen: glasba iz filmov, 21.00 Butch Cassidy in Sundance Kid (film), 22.40 Dnevnik Oddajniki II. Tv mreže: . 18.00 Tv dnevnik. 18.15 Ne kličite me Robi, otroška oddaja. 18.45 Yu rock por-tret? 19,30 Tv dnevnik. 20.00 Svet Jamesa Yoycea: Ali obstaja kdo, ki me razume; L del. 20.40 Poezija. 21.15 Življenje filma. 21.45 Poročila. 21.50 Jugoslovansko atletsko prvenstvo, posnetek (do 22.50) TV ZAGREB lami 'film, I. del. 17.25 IV?------------ Si 2'30NtOPcrete ;‘-22 C? Br^Portno „ ^"^0V0 Wat^ Risanke. 18.15 Mali koncert, 18.30 »Prisrčno vaši« dokumentarna serija, 19.15 Risanka. 19.27 Danes zvečer... 19.30 Dnevnik, 20.00 »Nekoč ’ v Parizu« (ameriški film), 21.40 Dnevnik, 21.55 V soboto zvečer, 23.25 Poročila. TV AVSTRIJA 10.15 Test, 10.30 »Brazde«. kmetijska oddaja v madžarskem jeziku, (konec ob 11.00). 11.30 Test. 11.45 Pregled programa, 11.50 Poročila 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Program- za otroke: Zgodbe s potovanja, 14.30 Glasbeno popoldne: S festivalskega odra — Split ’83. -16.05 »Galaktika«. 16.50 Lepota običajev. 17.20 NEZVESTE (film). 19.0Q Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Serijski film. 21.00 Predstavitev novih vojnih starešin JLA. 21.30 Športni pregled. 22.00 Dnevnik. ZO ljubljanska banka Pomurska banka TU AVCTQI IA /O ljubljanska banka Pomurska banka I V MVd inlJM 17.35 Test, 17.50 Video strani, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Ne kličite me Robi, otroška oddaja, 18.45 YU rock portret, zabavno glasbena oddaja, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 2(W0 Monitor, politični magacin, 21.05 Velo misto, 22.20 Dnevnik. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila. 9.05 Družinski spored. 11.55 Nočni studio. 13.00 Opoldanska redakcija, 15.00 Pasii dnevi (film), 16.25 Gotika na Štajerskem. -17.00 Vesela škatlja, 17.30' Potvanje na Atlantido,. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Tedenski TV spored, 18.30 Cirkus. 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Cas v sliki. 20.15 Boeing, — Boeing (film), 21.50 Šport. 22.10 Burke in skeči TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Pasji dnevi (film). 11.55 Burleska 12.15 Ko bi drevesa govorila. 13.00 Opoldanska redakcija, 15.00 Njihova velika zmaga (film). 16.30 Gibanje je vše. 17.00 Eci. peci. pec. 17.25 prometna vzgoja. 17.30 Medvedki so prosti. 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Ljudje in živali. 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.10 Doktor Teyran: 21.55 Večerni šport Prvi program 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 10.30 Kriki iz globihe (film). 12.05 Florijan— prijatelj cvetlic. 12.10 Šport v ponedeljek. 13.00 Opoldanska redakcija. 15.00 Manuel (film), 16.50 Risanka. 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Oddaja z miško. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 Risanka. J8.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Cas v sliki. 20.15 Teleobjektiv. 21.00 Gradnja cerkev. 21.50 Strah me je (film). TV AVSTRIJA Prvi program 1L00 Tiskovna ura. I4.55 Mlada Bess (film). 16.45 Listamo po slikanici. 17.05 Lutke, 17.15 Mojster Eder, 17.40 Čeladek. 17.45 Klub sniorjev, 18.30 Narodna glssba. 19.00 Avstrija v sliki. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Kriki iz globine (film), 21.50 Šport Drugi program 17.35 Kompas. 18.00 Vidiki, 18.30 Mož iz morja. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Korenine. 21.10 Mussolini. 21.50 10 pred 10, 22.20 Velika prevara (film). Drugi program 17.35 Kompas. 18.00 Usmeritev. 18.30 Mož iz morja. 19.30 Čas v sliki 20.15 Zabava mora biti. 21.03 Monaco Franze. 21.50 10 pred 10. 22.20 Klub 2 Prvi program 9.00 Jutranja poročila. 9.05 TV v šoli. 10.35 Dodge Citiy (film). 12.15 Teleobjektiv. 13.00 Opoldanska redakcija. 15.00 Trocadero (film). 16.25 Risanka 16.30 Gibanje je vse. 17.00 Lutke. 17.30 Čebelica Maja, 17.55 Spanček Zaspanček. 18.10 Huber igra tubo. 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Skupaj v Parizu , (film). 22.00 Šport. Drugi program 17.35 Kompas. 18.00 Dežela in ljudje. 18.30 Mož iz morja. 19.30 Cas v sliki. 20.15 Kultura v sreda. ZlJfL’Dinastija Medi-čajcev, 21.50 10 pred 10. Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli. 10.30 Skupaj v Parizu (film) 12.15 Klub seniotjev. 13.00 Opoldanska redakcija, 15.00 Zapeto in zaigrano. 16.00 Kottan raziskuje. 17.00 Eci, peci. pec. 17.25 Prometna vzgoja. 17.30 Obalni pirati. 17.55 Spanček Zaspanček. 18.00 TV kuhinja. 18.30 Družinski magacin. 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Oppenheimer — atomski fizik. 21.15 Naše vesolje. 22.00 Večerni šport Drugi program 17.35 Kompas, 18,00 Popotovanje po Avstriji. 18.30 Mož iz morja. 19.30 Čas v sliki, 20.15 ' Klepet pred kamero, 21.50 10 pred 10. 22.20 Klub 2 ZO jub^anska banka Pomurska bank« S^rto^^j.na^ J Ut za 1.7.10 v"ristieni djMa (J'Se. Vi S 10 lasses S'ka '75 Pa-O, rV jnrePor-,evn|k- h|»-J*4evni]Js,lc<>latju. v vi ^prta ‘deote. h SX? ' a, Prv« 8-°0 Pi Jeziku n % T 45 Nikz /an — S- SVs|iki TV MADŽARSKA ljubljanska banka Pomurska banka TV MADŽARSKA 8.05 Naš ekran. 8.40 Za otroke. 9.45 Ponovitve. 14.55 Za otroke. 16.25 Vas na pusti, filmska sociografi-ja. 6. del. 17.00 SP v kajaku, prenos iz Tampereja. 18.25 Parabola. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Filmski koktajl: 1. Stavimo, angl, film, 2. Zmagovalci in poraženi, novo-zel. film. 3. Gunther Fischer. 4. Intimni večeri nekega vdovca, češka komedija. 23.35 TV dnevnik. 8.05 Spored za otroke. 14.45 Narodna glasba za mladino. 15.20 Priporočamo naše sporede, spored prihodnjega tedna. 15.50 Češke komedije: Kdo hoče ubiti Jessieja? 17.15 Možgansko prvenstvo. 18.00 Delta. 19.00 Teden; aktualnosti. reportaže. 20.05 Seve-rozapadna meja, angleški film. 21.45 Šport. 21.55 Cymbalo Ungherese; Ala-dar Rac in njegovi nasledniki. 22.40 Poročila. vsak četrtek VESTNIK /O ljubljanska banka Pomurska banka TV MADŽARSKA - Ni sporeda 1 TV KOPER TV MADŽARSKA 16.00 Povesti zelenega gozda, risanka. 16.25 Bolnišnica na robu mesta, ponovitev 3. dela češke nadaljevanke. 17.20 Šah mat. 17.45 Mojstrske arije. 18.20 Kronika Južnega Alfolda. spored Studia Szeged. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Sanjski trgovici. nadaljevanka. 20.45 Studio 83, kulturni tednik. 21.50 Zgodovina »SS«. dokumentarni film. 23.00 TV dnevnik. TV KOPER 17.25 Plavanje — Reka. 18.40 TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 8.05 Spored za otroke. 10.40 Ponovitve. 16.20 Kratek film. 16.40 Leopard in tovariši, angleška kriminalka. 17.35 Švedski kraljevski cirkus. 18.40 Operni oder. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Pred zaključkom redakcije. TV igra po P. Modosu. 21.05 Umetnina tedna, Ti-tuš Dugonič. 21.10 P. L Čajkovski: Slike iz življenjepisa. L del. 22.10 TV dnevnik. 16.15 Poročila. 16.20 Kratek film. 17.00 Zlatnik, L 'del. 17.40 Bolnišnica na robu mesta, ponovitev 4. dela češke n: naslovom Kc ike z 18.30 TV KOPER Telešport. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Današnje teme iz inozemskih TV: Mešanica, nemški TV film. 21.00 Ozadje vesti; pogledi, mnenja o javnih vprašanjih. 21.50 Čajkovski: Slike iz življenjepisa. 2. del. 22.30 TV dnevnik. P,'?45 Plavanje — Reka — j-venswo Balkana. 19.00 Serij-9asn o' l9-30 TVD stičišče. »nVc /an — serijski film, film dolina — serijski s v' 2L30 glasba -d»n!nS^ ansambli. 22.00 TVD v'sliki " 15 ^e'1 B'ld — čas poje Oliver Dragojevič. 19.30 Občan Urban — kratkometraž-ni film. 19.45 Velika Dolina — serijski film. 20.30 Ob skodelici kave — Glasbena oddaja. 20.45 Ob rdeči reki — celovečerni film — Igrajo: Jim Davis. Faron Young — Režija: Albert C. Gannaway. 22.00 Sedem dni. 22.15 Zeit im Bild — Čas v sliki. 14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videote-leks. 17.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks, 1-8.00 Film — ponovitev. 19.30 TV D stičišče. 19.45 Rvan — serijski film. 20.45 Salut. Champion — serijski film. 21.30 TV D danes. 21.40 Poje Oliver Dragojevič. 21.40 Zeit im Bild — čas v sliki. TV KOPER 14.00 Odprla meja — Oddaja v slovenske^ jeziku — Videoteleks. 17:50 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 18.00 Salut. Champion — serijski film. 19.00 Obzorja. 19.30 TVD stičišče. 22.15 TVD danes. 22.25 Zeit im Bild — čas v sliki. 14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 17.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 18.00 Novo vznem-rija — dokumentarna oddaja. 19.00 Jazz na ekranu —- David Schnitter - I. del. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Ob skodelici kave — glasbena oddaja. 20.00 Atletika — Beograd — Jugoslovan-,-sko prvenstvo. 22.00 TVD danes. 22.10 Zeit im Bild — čas v sliki. TV KOPER 14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 17.30 Odprta meja — Oddaja V slovenskem jeziku — Videoteleks. 18.00 Film — ponovitev. 19.30 TVD stičišče. 19.45 Ob skodelici kave — glasbena oddaja. 20.00 Atletika — Beograd: jugoslovansko prvenstvo. 22.00 fVD aanes. 22.10 Zeit im Bild — čas v sliki. ^5^1983 STRAN 21 tedenski koledar PETEK, 29. julij — Marta SOBOTA, 30. julij — Peter NEDELJA, 31. julij — Ignac PONEDELJEK, 1. avgust -Alfonz TOREK, 2. avgust — Avzebij SREDA, 3. avgust — Lidija ČETRTEK, 4. avgust — Janez kino »PARK« MURSKA SOBOTA 29. julija ob 17. uri italijanski barvni kinemaskopski film: »ŠERIF V DOLINI NILA« in ob 19. in 21. uri zahodnonemški barvni vista vizij onski film: »LJUBEZENSKI HOTEL NA TIROLSKEM«. Mladini do 16. leta film prepovedan. 31. julija ob 17. uri italijanski barvni kinemaskopski film: »ŠERIF V DOLINI NILA« in ob 19. in 21. uri zahodnonemški barvni vista vizijonski film: »LJUBEZENSKI HOTEL NA TIROLSKEM«. L in 2. avgusta ob 19. in 21. uri hongkongškt barvni kinemaskopski film: »MORILEC KING FISHER«. 3. in 4. avgusta ob .17. uri jugoslovanska barvna risanka: »CIČEK MIČEK — RISANI KOTIČEK« in ob 19. in 21. uri ameriški barvni vistavizijonski film': »UMOR PROSTITUTKE«. Mladini do 16. leta film prepovedan. LENDAVA 30. 7. ob 18. in 20.30 uri Hongkongški film: »ZMAJ V ARIZONI«, KINO 31. 7. ob 18. in 20.30 uri švedski erotični film: »MOŠKIH NI MOGOČE POSILJEVATI«; LJUTOMER 30. 7. ob 20. uri in31. 7. ob 18. in 20. uri ameriška komedija: »NOROSTI V KAMPU«; 3. 8. ob 20. uri in 4. 8. ob 20. uri ameriški fantastični film: »STRAŠNO DOŽIVETJE«; »SVOBODA« GORNJA RADGONA 30. 7. ob 20. uri in 31. 7. ob 18. uri francoska komedija: »NISEM JAZ, ON JE«; prodam VINO, Smo, kvalitetno, prodam. Stanko Slana, Babinci 33, Ljutomer. IN-389 AVTOOPEL KADET—letnikl967 — in ličkalnik za koruzo (nemški) prodam. Janko Bohanec, Dobrava 4, Križevci nri Ljutomeru. IN-390 CISTERNO CREINA 1700 1 prodam v nedeljo od 10. do 10.30 ure, Banovci 17, Veržej. IN-391 TOVORNI AVTO FIAT 682 N 3 ki-per prodam ali zamenjam za TAM 2001 ali za vinograd. Vinko Pohorec, gostilna na Livadi, Križovec 144. 42316 Vratišinec. Le-270 TRAKTOR URSUS, velik, poceni prodam. Anton Škrlec, Stavešinci 5, Sp. Ivanjci. M-IZ ZASTAVO 750, letnik 1982, prodam. Informacije v petek od 16. do 19. in v soboto od 9. do 12. ure. Mirko Čolnik, Radenci, blok 1. M-2548 VINO, domače, cena 15,00 din za liter, večjo količino, prodam. Zvezna 7, Bakovci. M-2626 KASETOFON HIFI STEREO MARANTZ prodam. Tel. 23-408. M-2637 avtokleparji vo-avtuličarst vo ravna!na niiza-kotnora zaščita vozil-rlečna služba Glasilo občinskih konferencJšZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, EehdaVa m Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Lopamik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gdnter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232,21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383; dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. — Celoletna naročnina 470,00 din, polletna 235,00 din. letita naročnina za inozemstvo 1.100,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 630,00 din. Tekoči račuh pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 —- Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 13,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor -Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. VESTNIK iz Sebeborec 112 jci stekal Prisrčna zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in ^^Gje, pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence m nami in nam izrekli sožalje. hesede’ ° Iskrena zahvala predstavnici KS Majdi Andrejek za poslovilne CjP- Balažicu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostmK Sebeborci, 23. julija 1983 Prodam 2 rabljeni stekleni steni (280 x 150) z okni, ki so primemeza vikende alf verande, ter 1 rabljeno borovo okno. Tel. 23-408. M-2637 PUJSKE prodam. Beznec, Puconci 81. M-2638 ZASTAVO 750, letnik 1977, dobro ohranjeno ugodno prodam. Krog 158/a. M-2639 POMIVALNO KORITO in mizo za dnevno sobo prodam. Kovač, Lendavska 19/B. M-2640 AUDI 60 v voznem stanju za 55.000,00 din, prodam. Anton Graj, Gor. Bistrica 104. M-2641 POHIŠTVO ža otroško sobo, prodam. Serec, Juša Kramarja 4, M. Sobota. M-2642 ZASTAVO 101 prodam. Karoli, Lendavska 25. M. Sobota. M-2643 MINI MORIS 1000 zelo dobro ohranjen, prodam. Štefan Smej, Kapca 99, Lendava. M-2644 MALE PUJSKE prodam. Petanjci 7. M-2646 KLAVIRSKO HARMONIKO 40 basno znamke Weltmeister, skoraj novo, ugodno prodam. Marjan Baligač, Rakičan, Prešernova 28. M-2647 GOZD v Košarovcih 70 arov, prodam. Oglasite se pri Škrilec, Krnci 1, Martjanci. M-2648 BARITON in štedilnik levi, navaden skoraj nov ter dve okni za podstrešje, prodam. Črenšovci 53. M-2649 MALE PUJSKE prodam. Krajna 46. M-2650 BOBNE veliki komplet skoraj nove, poceni prodam. Ogled, popoldne, Kobilje 29. M-2651 VINO belo in rdeče, prodam, in balkonsko ograjo železno. Oglasite se v Krogu 30. M-2652 GRADBENO PARCELO v Kupšincih, prodam. Valerija Dani, Vešcica 4. M-2652 GRADBENO PARCELO v Kupšincih, prodam. Valerija Dani, Veščica 4. M-2654 SVINJO visoko brejo, prodam. Trnje 149, Črenšovci. M-2656 TRAKTOR ZETOR.42 KM in obračalnik Maraton 140 B, Prodam. Jože Miki, Očeslavci 2, Spodnji Ivanjci. M-2657 VOLKSWAGEN PASSAT — letnik 1976 s plinsko napravo, ugodno prodam. Informacije po tel. 82-572 vsak delavnik od 7 do 15 ure. Naslov na upravi lista. M-2661 NEMŠKEGA OVČARJA — čistokrvnega z odličnim zdravniškim spričevalom prodam. Baranja, Vanča vas 63. M-2663 ZLATO za zobe, prodam. Tel. 22-288. M-2664 TRAKTOR FERGUSON 558, prodam. Strukovci 8. M-2666 MALE PUJSKE, prodam. Števa-nec, Tropovci 22/B. M-2667 OSEBNI AVTO IMV RENAULT KOMBI — letnik 1976 — registriran do 17. 7. 1984 in osebni avto LANCIA ŠPORT, prodam ali zamenjam za VESPO. Informacije Emeršič, M. Sobota, Kidričeva 31 od 18 do 20 ure. M-2670 ZASTAVO 101 ugodno prodam. Kruplivnik 32, Grad. M-2671 MALE PUJSKE prodam. Puconci 95. M-2672 ŠKODA registrirano do 1983 in trosilec za umetno gnojilo, prodam. Horvat, Partizanska 27, Bakovci. M-2673 MALE PUJSKE prodam. Šalamenci 1. M-2675 LADA 1200, prodam. Janez Hartman, Gregorčičeva 17/a, Beltinci. M-2678 MOPET ELEKTRONIC 90, prodam. Stanko Žitek, Kotna 12, Rakičan. M-2679 RENAULT 16 — letnik 1970 — dobro ohranjen, prodam. Inf. Cankarjeva 21, M. Sobota., tel. 21-937. M-2681 RENAULT 18 star eno leto, ugodno prodam. Stanko Serec, Naselje Borisa Kraigherja 3, M.. Sobota, (nasproti Lesnine, Bakovska). Ogled vsak dan po 15. uri. M-2683 TAM 6500 okna in vrata rabljena, prodam. Skakovci 17. M-2684 MALE PUJSKE prodam. Borejci 9, Tišina. M-2685 SVINJO s pujski, prodam. Zvezna 21, Rakičan. M-2688 HIŠO v 4 fazi gradnje v Martjan-cih, prodam. Informacije dobite do nedelje na tel. 23-335 ali osebno v Markovcih št. 5. M-2689 POHIŠTVO spalnice, ugodno prodam. Krog 47. M-2690 Dragi Majdi Magdič želita ob vrnitvi v A vstra-lijo srečno pot ter mnogo lepih spominov iz domačega kraja ter še kdaj na svidenje — stari ata in mama Zrimova iz Kroga. Ljubi Amaliji Škrjanec iz Sp. Krapja za rojstni dan in življenski praznik ter njenemu možu Japecu za minuli praznik, želi iz srca vse najboljše z željo, da bi sonce sreče še dolgo sijalo na skupni življenjski poti in da bi še dolgo uživala med lepimi cvetlicami, ki jih goji skrbna Amalijina roka — hvaležna Marija. Lilijani in Lidiji pa prijetne počitnice. PALLAS veliki LEKSIKON (15 knjig) iz leta 1892 ( v madžarskem jeziku) in televizor črno-beli 59 cm z 4 novimi antenami, Radio velik SOČA vse v dobrem stanju, ugodno prodam. Naslov na upravi lista. M-2691 GS. 1,3 super — letnik 1980 — registriran do 9. 7. 1984, prodam. Črnčlavci 30, tel. 22-952. M-2692 OSEBNI AVTO ŠKODA 100 — lahko tudi po delih, prodam. Petrijan, Puconci 107. M-2694 VOLVO 144 DL — letnik 1972, ugodno prodam. Hozjan, Veržej 61. M-2696 ŠKODO 110 L — po ugodni ceni prodam. Franc Pertoci, Tropovci 3/B. M- ačžiž M-2696 R 4 TLS letnik 1981, prodam. Prosečka vas 12. M-2697 ZASTAVO 101 — motor od ŠKODE 100 Š, prodam. Lipovci 51/C. M-2698 KRAVO mlado, brejo 6 mesecev, prodam. Turnišče 178. M-2699 27 kom AŽ panjev, panji so naseljeni z močnimi družinami, 9 kom 9 satare tudi naseljeni, 4 kom, 9 satari polovičarji, cena po dogovoru in VW 1300 v voznem stanju zelo poceni, prodam. Panonska 18, Bakovci. M-2700 POHIŠTVO SPALNICE — manjši tip, prodam. Informacije vsak dan po telefonu 069 74-385 od 19. ure naprej. M-2701 FIAT 750 za rezervne dele, prodam. Noršinci 57/a. M-2480 PUHALNIK in BALIRKI MASE FERGUSON in KLAS visokotlačni, prodam. Banfi, Kupšinci 62. M-2705 ZAMRZOVALNO skrinjo 400 1 in omaro VITRINA, ugodno prodam. Luk, Cankarjeva 53. M-2706 KASETOFON MAROUTZ s slušalkami ter FQUILIZER 4 x 20 W za avtoradio, ugodno prodam. E. Ficko, Arh. Novaka 19, M. Sobota. M-27b7 MERCEDES tovorni L 207, nosilnost 1,3 t, letnik 75, prodam. Bo-račeva 44, Radenci. M-2702 PRIKOLICO novo za prevoz živine — široko, prodam. Rudi Potočnik Vadarci 31. M-2704 ŠMARNICO po ugodni ceni prodam. Informacije Fras, Sovjak 71, Videm ob Ščavnici. M-2708 CITROEN GS CLUB letnik 1973 na novo registriran, prodam. Ogled, Kumin, Lendavska 23/B. M-2710 PLINSKI KOHER nov na 3 gorilnike, prodam. Krog 21. M-2709 JUGO prodam. Tel. 23-662 od 19 do 20. ure. M-2711 FOTO APARAT ZENIK TTL teleobjektiv, širokokotnik, telekonverter prodam. Tel. 23-662. M-2712 SOD vinski 250 1, prodam. Martjanci 87. M-2714 ELEKTRIČNI BOJLER nemški tip, primeren za obrtnike, prodam. Cankarjeva 61. M-2715 ŠKODO 1000 MB — lahko tudi po delih, prodam. Martjanci 72. M-2716 8 arsko parcelo z brajdami — žlahtnih sort, prodam. Strehovci 20 Le-276 R 4-letnik 75, prodam. Frana Kovačiča 20, Ljutomer. IN-392 Pomurski zdravstveni center TOZD Zdravstveni dom Ljutomer razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi individualnega poslovodnega organa za mandatno dobo 4 let. Kandidat za razpisana dela in naloge mora, poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: . ] — da ima visoko izobrazbo medicinske, ekonomske ali pravne smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj in organizacijske sposobnosti, — da se zavzema za samoupravljanje, — da je moralno in politično neoporečen. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 20 dneh po obiav' naslov: Pomurski zdravstveni center TOZD Zdravstveni dom Ljutomer z oznako »za razpw» komisijo". * TOVORNI AVTO M-A-N 1,0210 v voznem stanju za dele ali komplet, prodam. Primeren za čebelarje. In-396 VW KOMBI 1600 generalno obnovljen na novo registriran in FORD TAUNUS 1300 v voznem stanju komplet ali po delih, prodam. Informacije tel. 069 81-814. IN-393 kupim STAJICO za otroka, kupim. Kristina, Gjergjek Vidonci 9, Grad. M-2658 BOBEN za MLATILNICO REKORD BRUDER GALUS — širina 59 do 60 cm, kupim, ali menjam za vino. Mirko, Vršič, Roži-čki vrh 33. M-2674 MEŠANI GOZD od 0,60 do 1 ha, kupim. Naslov na upravi lista. Tel. 22-753. M-2698 GRADBENO PARCELO v Ran-kovcih ali Vanča vasi, kupim. Oglasite se na tel. 24-404. M-2677 JERMENICO za traktor STEYR 18 KM, kupim. Franc Kaučič, Stara cesta 71, Ljutomer. IN-394 STREŠNO OPEKO rabljeno, kupim. Informacije tel. 069 81-814. IN-393 sobe SOBO s souporabo kopalnice v Murski Soboti z 20. avgustom išče mlada profesorica. Tel. (061) 641-196. Naslov na upravi lista. M-2680 Hvaležni pacient VENDEL GAŠPAR Čepinci 45 n. Petrovci ZAHVALA Nepričakovano nas je v 89. letu starosti zapustil dragi oče, tast, opapa 1 Vencelj Tušar upokojenec iz M. Sobote Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, pnjateljenL^a|j z nanj’ znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje, socu, ^m-jkeg3.0^ in nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo medicinskemu delka soboške bolnišnice za nego inskrbvčasuzdravljenja.Hvalapnjatej $ Juhov01* ’ pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se govorniku krajevne skupnos , godbi, pevcem in delavcem pogrebništva. M. Sobota, 18. julij 1983 Franc Banko Žalujoči: VSI NJEGOVI Ni več tvojega ’pogle^' pozdrava ne. ne top^ Globoko žalujoči: VSI NJEGOVI ZAHVALA Po krajši bolezni nas je v 83. letu starosti za.^”at naš dragi oče, stari oče, pradedek i razno Pravkar upokojeni izkušati finančni strokovnjak in diplomirani pravnik (upravne in gospodarske izkušnje) išče nekajurno oziroma občasno zaposlitev. Tel. 23-408. M-2637 OBRTNIKI! Izkušeni davčni, finančni in pravni strokovnjak z visoko izobrazbo vam bo vodil poslovne knjige in opravljal administrativne in finančne posle za vse vrste obrti, gostilne in druge poklice Tel. 23-408. M-2637 Gostilna MAROF-HOZJAN iz Lendave (ob cesti Lendava—Čakovec) Se vam priporoča z dobro domačo kuhinjo! Imamo vsak dan ribe in razne PIZZE. Sprejemamo skupinska kosila, za skupine -društva. Imamo lepe pr° M. gostije. Se toplo pripori 2660 . ctranka®’ Sporočam cenjenim a zidam sobne kamme, k centralno ogrevanje, „ ter opravljam vsa kerarnic S svojimi storitvami se P'P^ 5^232 Črenšovci. M’ GASILSKO prireja 30. juBj“^gtlCO-skem domu vAB^ ansambel »VZMET V A* M-2668 iz M GOSTILNA GERLEC Sobote obvešča svUJ^ goste, da bo g.ter^ dopusta od 30. 7^01^«^ naprej topfo pnpor _ ZAHVALA Ivsem zdravnikom, zdravnicam, medicinskim na I medicinskim sestram, strežnicam terAntoni ki«0?’ Univerzitetnem kliničnem centru v Ljublj š aVjjeflja' L kakršenkoli način sodelovali v času mojega jj0 ter • Posebna zahvala dr. Prinčiču za uspešno P --zdravnikom in zdravnicam iz CITA, ki so nar obi-I Iso mi rešili življenje. Lepa zahvala vsem, ki | skovali v času mojega zdravljenja. Vsem še enkrat — iskrena zahvala. STRAN 22 Če bi solza mrtvega zbudila, tebe dragi očka, ne bi črna zemlja krila V SPOMIN Minevajo štirje žalostni meseci, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi oče in dedek Janez Serdt iz Tišine ^vljemegre1k1S^e^aJUtra S’ °d$eča niti slutili nismo, da se ne vrneš več med nas. Odkar te ni, je naše da te ne bo T r1 Prazno Tvoj a prerana smrt je pustila v naših srcih veliko praznino in kruta j e resnica, nikoli več med nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate, se ustavite ob njegovem preranem grobu in na njem prižigate sveče. ZAHVALA hvala V 57. letu starosti nas je zapustil dragi oče Matija Ftičar iz Hotize Poti'da "Val>a Vsem sorodnikom, botrini in sosedom, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji ’ arovali vence incvetje. Zahvaljujemo se tudi č. g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena zahvala! Hotiza, 19. julij 1983 Žalujoči: sin Janez z družino in hči Marija z možem Srce molči in pričakuje, a ni stopinje od nikjer zamisli se in po nečem žaluje ves dolgi, tožen nam večer. ZAHVALA Po daljši in težki bolezni nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama Vilma Hajdinjak roj. Balajc iz Mačkovec 9b uolgf j • drSve^0lhnkiena^Ornest^’v* izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem Kai,. °l°ievi ?°-^Pospremili na zadnji poti in darovali vence ter cvetje. Posebna zahvala Pev ailuzavs r.v auze9ev* in df- Mikuliču ter osebju internega oddelka bolnišnice v Cet!iZaod ° S « V ^asu zdravljenja. Prisrčna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, Pete žalostinke, predstavnici KS za poslovilne besede ter kolektivom PZC — DSSS, Ferromoto, OŠ Puconci za darovane vence. lskr( ZAHVALA L avgusta minevata dva boleča meseca, odkar nas je v 76. letu starosti zavedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek <41^, Vsem še enkrat — iskrena hvala! Jurij, sin Marsel z družino in hčerke Jolanka, Ibolka, Angela ter Olga z družinami. A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan, težko bilo se je ločiti, a solze vse, ves jok zaman (S. Gregorčič) Ludvik Lanjšček S^^Zahv 1' iz Dolenec l^hutkihk uJemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v Pk 0111 Pokia^l^0!! pomagali, dragega pokojnika pospremili na nieeovi zadnji poti, -rdna •. . Oru“ vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Zahvala n Predstavniku KS iz Dolenec za poslovilne besede, č. duhovniku za Pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. V SPOMIN 27. julija mineva deset let, odkar me je brez slovesa zapustila moja draga mama Helena Hujs iz M. Sobote Tvoja smrt je pustila v mojem srcu globoko rano. Ne morem verjeti, da te ni več z mano. Hvala vsem, ki seje še spominjate in se ustavite ob njenem grobu. Hčerka Marica z družino Po daljši bolezni nas je v 46. letu za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama in snaha Emilija Voroš roj Terplan iz Mlajtinec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako lepem številu spremljali na njeni zadnji poti, ji poklonih vence incvetje. Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevskemu zboru za odpete žalostinke, predstavniku KS za govor, predstavnikom MURA TOZD Oblačila in ŽENSKA OBLAČILA. učencem in učiteljem 2., 4. in8. razreda Osnovne šole Bogojina. Prisrčna zahvala medicinskemu osebju pljučnega oddelka, posebno dr. Perkiču indr. Mrkšiču za lajšanje bolečin. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: mož Jože, hčerke Irena, Zinka in Marija z družinami, hčerka Jožica, sinova Jože In Dušan, tašča, sestra, brat z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA -s 1 Nepričakovano, tiho in brez slovesa nas je v 54. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, sin, oče in stari oče Ludvik Baler iz Polane Ob boleči izgubi našega dragega se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, ki so nam priskočili na pomoč, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in šopke ter sočustvovali z nami in nam izrekli globoko sožalje. Prisrčna hvala g. župniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala ter predstavniku KS Polana Janezu Sevetju. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Polana, Kuštanovci, Moravci, Lemerje, 24. 6. 1983 Žalujoči: žena Jolanka, sin Matjan, mama, hčerka Marija z možem Ludvikom, vnukinji Sonja in Majda, hčerka Jolanka z možem Emekom, vnuka Brigita in Bojan ter ostalo sorodstvo tal.,: , Dolenci, 25. 7. 1983 iaJ°Či:žen . a Marija, hčerka Marjeta z družino ter pravnukinji Natalija in Klavdija Kje si ljubi oče ti, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? ZAHVALA Nepričakovano nas je na svoj 58. rojstni dan za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat- Jože Fujs 9^1 %brez slo « Dankovec (d^Ofy ^alipaseosi^ v naših srcih še živiš in boš živel. Povsod sta praznina in °br v^rijateljern a°V1 tV0Tb pridnih rok. Prisrčna zahvala vsem dobrim sorodnikom, PevnCe 'n šonk ZltanCem 'n botrini, ki so nam v težkih trenutkih nudili pomoč, Cent za odtf r-nam izrekb sožalje. Pdsebna zahvala duhovniku za pogrebni Pete žalostinke ter vsem, ki so dragega pokojnika pospremili na tuj njegovi zadnji poti. ^Vj^Ire Dankovci, 12. 7. 1983 °r's> br?taAfekajyiarlanaz možem Stankom, sin Mirko z Nado, vnuki Stanko, *°jz z družino, sestra Cecilija z družino, sestra Verona ter ostalo sorodstvo iz tujine ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 63. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat A Evgen Zrim iz Kuzme Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih priskočili na pomoč in nam izrekli sožalje, pokojnika pospremili v tako lepem številu na njegovi zadnji poti in poklonili vence in cvetje. Posebna zahvala vsem trem duhovnikom za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala osebju kirurškega oddelka ter družini Štivaniz M. Sobote za požrtvovalno delo, gasilskim društvom ter govornikom Čerpnjaku in Mariču za po-! slovilne besede pri odprtem grobu. Hvala tudi kolektivu firme ESTRIH RAUTER iz Avstrije. Vsem še enkrat — prisrčna hvala! Kuzma, 15. 7. 1983 Žalujoči: žena Julijana, sinova Ludvik in Hennan z ženo Angelo, vnuka Tonček in Herman, sestre Cecilija, Terezija, Kristina in Gizela z družinami ter ostalo sorodstvo STRAN 23 s v besedi in sliki iz naših krajev Gasilske slovesnosti — Gasilsko društvo Lipa je pripravilo slovesnost ob praznovanju 50-letnice delovanja. Društvo sodi med zelo aktivne, v zadnjih letih pa se je tudi sodobno opremilo tako, da je sposobno uspešno posredovati v primeru požara ali druge nesreče. To je zelo pomembno na tem gosto naseljenem območju. Društvo tudi pristno sodeluje s sosednjimi gasilskimi društvi iz soboške in lendavske občine. Ob tej priliki so zaslužnim članom podelili priznanja in odlikovanja. XXX — Gasilsko društvo Kramarovci-Ocinje, ki uspešno deluje na svojem območju, je pripravilo gasilsko prireditev, katere so se udeležili številni gasilci iz sosednjih krajev. Na slavnosti so prevzeli novo gasilsko vozilo, ki jih je veljalo okrog 450.000 dinarjev. Dobršen del sredstev so zbrali gasilci in krajani Kramarovec in Ocinja. Gasilski avtomobil je pomembna pridobitev na področju požarnega varstva za oba kraja. XXX — Gasilsko društvo Motovilci je prav tako postalo bogatejše v opremljenosti. Na slavnosti so ob navzočnosti krajanov in gasilcev prevzeli motorno brizgalno, ki je stala 250.000 dinarjev. Sredstva zanjo so v glavnem zbrali krajani sami. F. M. 35 let GD Grabonoš 35 LET GD GRABONOŠ — Po letu dni,, ko so prizadevni gasilci sicer majhnega, zato pa v tem delu radgonske občine za domačine in njihove domove pomembnega 'gasilskega društva, v Grabonošu predali namenu nov gasilski avtomobil, so v nedeljo obeležili 35-letnico dela z novo delovno zmago. Njihova pionirska desetina je ob jubileju prejela novo pionirsko brizgalno. Sicer pa so obletnico zabeležili še s tekmovanjem, na katerem se je pomerilo osem gasilskih desetin iz radgonske, lenarške in mariborske občine. Med člani so si razdelili prvo mesto gasilci iz Vidma in Maribor-Pobrežja, Pred Janževim vrhom, med mladinci pa so bili najspretnejši OkoslovčanL Na slavnosti so pionirji grabonoškega gasilstva prejeli priznanja in značke. vp Nov gasilski dom V soboto in nedeljo je bilo v Odrancih nadvse slovesno. Gasilci so skupaj z ostalimi občani slavili 60-letnico društva. Ob jubileju so pripravili ustrezen ,,gasilski” program, med drugim so prebrali tudi kroniko. V Odrancih so gasilsko društvo ustanovili 1923. leta. Najprej so imeli ročno brizgalno, potem so kupili motorno, voz za prevažanje črpalk, nato so si omislili kombi . . . Dolgoletna želja pa je bila večji gasilski dom, kajti imeli so le orodišče. Pred dvema letoma so se lotili dela z vso resnostjo: določili so zemljišče, začeli so z nabiralnimi akcijami (skoraj vsaka jim je navrgla po 100 tisoč dinarjev), pričeli so navažati material, izposlovali so gradbeno dovoljenje, začeli graditi . . . Težav ni manjkalo, vendar so jih premagali s trdno odločenostjo, da gasilski dom čimnrei dogradijo. Prejšnji teden so z deli dokončali in v nedeljo ob gasilskem jubileju objekt predali namenu. Gasilski dom ima tudi veliko dvorano. Zgradba je vredna 2 milijona 600 tisoč dinarjev; polovico so primaknili gasilci, ostalo pa krajevna skupnost in drugi. Bilo je seveda veliko prostovoljnega dela. S. S. Sredi gradnje gasilskega doma Gasilsko društvo iz Male Polane bo kmalu praznovalo 40-letnico. Bili so zares aktivni. Ves čas so skrbeli, da so bile gasilske desetine popolne in vedno pripravljene, pa tudi za modernizacijo opreme je bilo treba skrbeti. Vrsto le t sta v gasilskem društvu delovali dve desetini: članska in pionirska, pred nedavnim pa se jim je priključila tudi ženska gasilska desetina. Nedavno so se lotili zidave novega gasilskega doma. Zidava dobro napreduje. Dela opravljajo krajani sami. J. G: Sodobnejša in „cenejša” pošta V delovni organizaciji za PTT promet in njihovi samoupravni interesni skupnosti so v srednjeročni program razvoja poštne dejavnosti v Pomurju uvrstili tudi izgradnjo centra komunikacij v Murski Soboti. Direktor njihove delovne organizacije Andrej Gerenčer pa je o dosedanjem delu in načrtih povedal, da so se v času stabilizacije odločili, da pri poštni stavbi dogradijo prizidek, da bi rešili vprašanje telefonije. Z gradnjo, ki so jo začeli januarja, stane pa 20 milijonov dinarjev, bodo končali do 20. avgusta letos. S tem bodo pridobili 640 kvadratnih metrov uporabnih površin za pošto in dve dvorani za telefonijo. Njihova usmeritev je, da bi v prihodnjih letih poštni center selili iz te lokacije na Bakovsko cesto, kjer so prvotno načrtovali komunikacijski center. Tako bi takrat v središču mesta ostali pošta in telefonija ter sedež delovne organizacije. V drugi fazi pa naj bi razširili lokalni del centrale v Murski Soboti in tako naj bi vsa načrtovana dela z izgradnjo veljala 950 milijonov dinarjev. Zaenkrat pa je bila gradnja prizidka edini izhod, ker 600 milijonov, kolikor bi stala celotna gradnja, ne bi mogli zbrati. Dosedanjo tehnologijo širijo v »krocbar« sistemu, čez nekaj’ let pa bodo telefonijo širili v popolni elektroniki. Finančna sredstva sta v glavnem zagotovili njihova delovna organizacija in samoupravna interesna skupnost. Po ugodni obrestni meri pa so dobili še kredit poštne hranilnice. Investicija je bila pogojena »na ključ« in zato večjih izdatkov, razen ob opremljanju prostorov, ne bodo imeli. Tekst m foto: Milan SKLEDAR LENDAVA 21 novih članov ZK Na krajši slovesnosti v Lendavi so pred nedavnim izročili izkaznice 21 mladim novim članom ZK. Pozdravili so tudi dva člana, ki sta že 30 let v zvezi komunistov. Nove člane so poprej že sprejeli v osnovnih organizacijah, največ pa jih je bilo letos iz šolskega centra usmerjenega izobraževanja. Slovesnosti so se udeležili člani občinskega komitej a ZKS Lendava in sekretaiji osnovnih organizacij. V krajšem kulturnem programu pa so nastopili učenci dvojezičnega centra usmerjenega izobraževanja. Jani D. MALA POLANA Priznanje jih spodbuja Mladi iz .Male Polane so lani dobili priznanje kot najaktivnejša mladinska organizacija v lendavski občini. To je bila lepa spodbuda za nadaljnje delo. Doslej so organizirali več delovnih akcij pri očiščevanju in urejanju vasi, nekateri pa so priskočili na pomoč gasilcem pri gradnji doma. Zdaj, ko imajo svoje prostore, večkrat pripravijo družabne večere, ob pomembnejših praznikih kulturne programe, aktivni pa so tudi na športnem področju. Na sliki: Mladi iz Male Polane na eni od poletnih delovnih akcij. J. Gabor NEMČAVCI Petdeset telefonov Dolgo so bili v Nemčavcih neučakani, končno pa so v vasi zazvonili prvi telefoni.. Poskusno seveda, saj so potrebne še nekatere tehnične prilagoditve. Zdaj imajo 50 telefonskih priključkov, v prihodnje pa jih bodo lahko dobili še toliko. Investicijo so pocenili s tem, da so sredi maja izkopali in pozneje zasuli kilometer dolg jašek za telefonski kabel od Murske Sobote do vasi. Takrat so opravili nad 700 prostovoljnih delovnih ur. —js— MARTJANCI Se 400 metrov asfalta V Martjancih uresničujejo še eno nalogo, ki so jo že zdavnaj zapisali v program — asfaltirali bodo še preostalih 400 metrov vaških ulic. Predračunska vrednost je 754 tisoč dinarjev in prepričani so, da se bo delovna organizacija Sobota, držala dogovorjenega. Utrjevalna dela so opravili pred praznikom, polaganja asfalta pa so se lotili ta teden. Sredstva so večinoma zagotovili s krajevnim samoprispevkom, najeli pa so tudi nekaj posojila. —js—