Leto 1889,
213
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXVII. — Izdan in razposlan dne 9. maja 1889.
<;4.
Zakon od 28. aprila 1889,
0 ustanovitvi in obratu javnih skladövnic in pa o skladdvnih listih, katere one izdajajo.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora Zujern takö:
§• 1.
o njem določeno, to je, dokler se zanje ne plača vvozni col, ali dokler se ne pošlje naprej ali pa zopet pelje iz dežele;
b)	blago, izpeljano iz colnega okoliša, zavarujoč njegov izvir, hranijo v colnem izjemku dotlej, dokler se to blago ne odda v svobodni promet ali povrne v čolni okoliš;
c)	v mestih, ki so gledé potrošnine proglašena za zaprta, branijo dačno (davku podvrženo) blago dotlej, dokler se ne ali plača za nje davek ali pa se zopet pelje iz mesta;
Javne skladovnice.
D ril JaVne skladövnice so tista podjetja, katera na , 'a6> posebnega dopustila opraviloma oskrbujejo in jatI1^° blaga na tuj račun in so upravičena, izdajati °Sabilne (prenosne) skladovne liste.
. Tobaka in d6vnice.
soli ni sméti vlagati v javne skla-
d)	davčno blago v domačem ozemlji hranijo dotlej, dokler se ne ali plača zanje davek ali pa se zopet pelje v inozemstvo.
Praviloma se smejo ustanavljati javni svobodni skladi, omenjeni pod lit. a — c, samo v krajih, v katerih je glavna colnija; tisti skladi pa, ki so omenjeni pod Ut. d, samo v krajih, kjer je davčni urad.
]0	^ žejnem okraji se javne
a ne smejo ustanavljati.

§• 2.
Svobodni skladi.
USl dopustüu (§• 3) morejo javne skladövnice s terri a*' jayne svobodne sklade, ki se pečajo
^ nf2a.colaö°. inozemsko blago hranijo v colnem 0 °bŽi dotlej, dokler se ne izvrši, kar je
Odločilni za ustanovitev in obrat svobodnih skladov so poleg določil tega zakona tudi dohodarni propisi in na podlagi poslednjih od finančnih oblastev izdane naredbe, naj si bodo kot pogoji za podelitev dopustila dane uže naprej, ali še le dodatno.
Dopustilo.
§• 3.
Prošnje za podelitev dopustila v ustanovitev javne skladövnice morajo obsegati:
,*i*ach.)
13
1.	dokazilo, daje podjetnik, oziroma zastopnik, ki se mora postaviti, ako prosi pravna oseba, samosvojen in neomadeževan;
2.	izkaz o stališči, krajevni legi in opravi skladovnice, nadalje povédbo, kake vrste blago se bo vlagalo, zlasti bo-li blago colu ali potrošnini ali obojemu podvrženo, in pa, ali se bo vlagalo tudi drugačno blago, podvrženo prigledu čolnih in davčnih uradov;
3.	pogoje za rabo skladovnice (pravilnik);
4.	če se bodo rabila zemljišča javnih železnih cest, dokazilo, da so ta zemljišča za železnocestni obrat nepotrebna, in privolilo železnocestnega podjetja, oziroma v slučajih v §§. 43. in 45. zazna-menovanih dokazilo, da se je že naprej razmerje z železnocestnim podjetjem spravilo v red.
Ako se več prosilcev poganja za dopustilo, imajo pri istih pogojih prednost javne združbe (dežele, okraji, občine), za temi pa z ozirom na njih praviloma določeno področje, če obstoje že vsaj tri leta, pridobitne in gospodarske zadruge in pa napredninske blagajnice, naštete v §. 1. zakona od 14. aprila 1885 (Drž. zak. št. 43).
§. 4.
Dopustilo za ustanovitev javne skladövnice podeljuje trgovinsko ministerstvo.
Kadar gré za tako skladövnico, katera je, čeprav samo deloma, določena za vsprijem blaga, podvrženega prigledu čolnih ali davčnih uradov (javni svobovni sklad), tedaj se podeljuje dopustilo dogovorno s finančnim ministerstvom.
Pri podelitvi dopustila se je ozirati na potrebe prometa in v ta namen poprašati dotične trgovinske in obrtne zbornice in pa c. kr. kmetijske družbe, oziroma deželnokulturne svéte za njih mnenje.
§• 5.
V zagotovilo terjatev, nastajajočih iz skla-ddvničnega obrata do skladdvničnega podjetja, in v zagotovilo morebitnih nadomestilnih terjatev doho-darnega erarja je pred podelitvijo dopustila odmeriti in pred njegovim izvrševanjem položiti primerno položnino (kavcijo).
Ta položnina se sme položiti v gotovini, v vrednostnih papirjih, sposobnih za obrestno naložbo imovine varovancev, ali pa z ustanovitvijo
zastavnih pravic na nepremičninah v mejah, izre čenih v §. 230. obč. drž. zak.
Javne združbe se morejo oprostiti te položnine.
Kadar gre za javni svobodni sklad, tedaj mora imetelj skladövnice finančni upravni povrniti troške, kateri se naberejo vsled potrebne pazke dohodninskih uradov in katere mora finančna uprava vsako leto podrobno naznanjati.
§. 6.
Pravna narava skladövnicnih opravil i" skladövnicnega podjetja.
K opravilnemu obratu spadajoča opravila javnih skladovnic je smatrati v zmislu trgovinskega zakonika za trgovinska opravila, skladovnična podjetja sama pa za trgovce.
§• 7.
Pristojbinska tarifa.
Pristojbinsko tarifo določuje, ako ta zakon ne ustanavlja kake izjeme, skladovnična uprava P° svoji sprevidnosti; da pa ta tarifa zadobi veljav® treba jo je objaviti.
Ugodnosti (refakcije, rabati i. t. r.)so dopuščene le tedaj, ako veljajo v obče za vse, in se smej0 uporabljati še le tri dni po njih objavi.
Povišave pristojbinske tarife ne morejo zadobi1' moči pred 15. dnem po njih objavi.
Pravilnik.
§. 8.
Pravilnik preskušuje in odobruje trgovinsk0' oziroma finančno ministerstvo, kadar podeljuJ dopustilo.
Poznejše premembe pravilnika je vsaj 1 i predno se začnd uporabljati, naznanjati trgovinske® ? ministerstvu, katero jih sme prepovedati, nasprotujejo določilom tega zakona ali bi uteg® škodovati koristim prometa.
§. 9.
Izvzemši pristojbinsko tarifo mora pi'aV
v polni meri in določeni obliki obsegati vse
. ile'k cin'
pogoje za rabo skladovnice in ž njo združenih naprav.
Če prostor dopušča, ne more se vlaganje za-braniti nikomur, ako te pogoje izpolni.
Zlasti mora pravilnik obsegati določila:
1.	o objavi pravilnika, tarife, tarifnih ugodnosti ln morebitnih njih prememb, potem o objavi statističnih izkakov ;
2.	o odgovornosti skladovničnega podjetja;
Tožbe za neveljavnost razsodila je v ncpre-ložnem roku osmih dni po vročitvi pismeno viagati pri tistem rednem sodniku prve stopinje, kateri bi bil poklican razsojevati glavno stvar. Podpisati mora to tožbo odvetnik. Ako se začne tožba za neveljavnost razsodila, ne zabrani se s tem še zvršilo poslednjega.
Pravne omejitve skladovničnega podjetja.
§. 12.
3.	o dolžnosti, izdajati skladövne liste;
4.	o zakoniti zastavni pravici skladovničnega Podjetja;
5 o prodajni pravici skladčvničnega podjetja;
6. o razsodišči, njega sestavi, področji, kako se pred njim postopa, in kako se njegove razsodbe ZVr*ujejo v mejah danih zakonov.
Določila, ki nasprotujejo temu zakonu, ne sttlejo se vzprijeti v pravilnik in nimajo nobene Pravne moči.
Odgovornost se ne sme znižati pod mero, v §■ 14. določeno, zastavna in prodajna pravica pa tle zvišati čez mero, določeno v §§. 28., oziroma 33.
§• 10.
Objava.
Podjetju javne skladovnice je pod izgubo dopustila prepovedano, na svoj ali tuj račun trgovati z blagom, ki bi se po svoji vrsti dalo vsprijeti v skladovnice, ali pa dajati na svoj ali tuj račun zajem na blago, vloženo v njegovo skladovnico.
§• 13.
Določila pogodeb nimajo pravne moči, ako nasprotujejo kaki dolžnosti, na katero je skladovnično podjetje po zakonu navezano.
§• H.
Odgovornost skladovničnega podjetja.
Skladovnično podjetje je odgovorno za vsako škodo, katera nastane, ako se zanemari rednega trgovca skrbnost v opravilnih poslih, ki se pojavijo iz obrata skladdvničnega.
... Pristojbinska tarifa in pravilnik kakor tudi J,JU premembe se morajo objaviti v uradnih no-^Ilah dotične dežele in poleg tega po sprevidnosti Savinskega ministerstva tudi v novinah, katere ono ter jih je vrhu tega tudi nabiti v skladovnici
določi n» obč
e pristopnem mestu.
, Dkaze o gibanji in stanji vloženega blaga, 0l' tudi skladovnih listov je objavljati tako, kakor tilnik to določuje.
§• 11.
Razsodišče.
g,, ^Lller se stranke podvržejo razsodišču, dolo-da jju Po pravilniku, postavljeno je to razsodišče, očuje prepire v skladčvničnih opravilih.
don £rizivi Pr°t> razsodbam tega razsodišča se ne Pečajo.
Skladčvnično podjetje mora dokazati, da je to skrbnost res gojilo.
Skladdvnično podjetje je odgovorno za svoje ljudi in druge osebe, katere rabi v svojih poslih.
Zaradi take izgube, zmanjšave ali poškodbe vloženega blaga, katera se pri izročitvi ni dala od zunaj spoznati, sme se skladdvnično podjetje klicati na odgovor samo tedaj, kadar se je brez odlašanja brž po ti najdbi prosilo v zmislu člena 348. občega trgovinskega zakonika, da naj se določi izguba, zmanjšava ali poškodba, in se dokaže, da se je izguba, zmanjšava ali poškodba zgodila v dobi, ko je že bila skladövnica blago vsprijela in predno ga je izročila.
Zastaranje tožeb ali ugovorov proti skla-dnvničnim podjetjem zaradi izgube, zmanjšave ali poškodbe ali pa zakesnele izročitve blagâ se ravna po določilih, danih za odpravnike (speditêrje) v Členu 386. trgovinskega zakonika.
43*
L
Vendar si sme skladovnično podjetje izgovoriti v pravilniku ali s posebnim dogovorom, da po vsprejetji blaga neha vsaka pravica zaradi zmanjšave ali poškodbe blaga tudi tedaj, kadar se ti pri izročitvi iz skladovnice nista dali spoznati in sta se še le kesneje zapazili, ako se omenjena pravica ne zglasi pri skladdvničnem podjetji v določenem roku po izročitvi. Ta rok ne sme biti krajši kakor štiri tedne.
§. 15.
Zavarovanje.
Skladovnično podjetje mora pod svojo odgovornostjo'(§. 14) skrbeti zato, da se vloženo blago takoj po vskladbi zavaruje proti požaru.
Ako bi požar napravil škodo, stopi na mesto blaga zavarovalna vsota.
Samo skladovnično podjetje je upravičeno vsprijemati zavarovalno vsoto, ako se je izdal skladövni list.
Oba dela skladövnega lista se morata glasiti na zaukaz (ordre) in obsegati morata ozirajoč se drug na drugega:
1.	ime skladovnice, danizdanja in podpis uradnika, pooblaščenega v to od skladčvničnega podjetja;
2.	tekoče število skladövne knjige;
3.	ime in bivališče pokladateljevo ;
4.	natančne povedbe o množini in vrsti in pa morebitnih posebnih znamenjih vloženega blaga;
5.	povedbo, pri kom in za kako vrednost se je zavarovalo blago;
6.	čas, kako dolgo bo trajala skladba, ako se je to morda določilo že naprej;
7.	povedbo, ali se blaga drži kak col ali davek ali kaka druga javna davščina ali pa pristojbina in predtroški skladovničnega podjetja.
§• 16.
Javne dražbe.
§■ 19.
Podjetja javnih skladovnic so upravičena, tudi brez oblastvenega dovoljenja napravljati javne dražbe vloženega blaga.
Zapisnike o teh dražbah zadene 1. stolbe pristojbina, katera se odmeri po družbenem izkupilu.
Dražbeni pogoji so prosti kolka in pristojbin.
Indosaiuenti.
Oba dela skladovnega lista se moreta vkup® ali posamez (ločeno) prenesti po indosamenW (nahrbtnici),
Kadar se preneseta oba dela vkupe, tedaj velja indosacija posestnega lista za oba déla.
Vendar veljajo določila drugega in tretjega odstavka samo za tiste skladovnice, v katerih se javne dražbe ne obtežujejo v korist dežele, okraja, občine ali kake druge združbe (kakor borse in drugih takih zavodov).
Hkliulovni list.
§• 17.
Skladdvnično podjetje je zavezano, o blagu, vloženem v skladovnico, dati pokladatelju na njegovo zahtevo skladövni list, kateri mora biti izrezek iz sopoložne (juksla) knjige, tekdma (neprenehoma) vedêne po skladovničnem podjetji, in mora obsegali dva držeča se sicer, ali vendar razdružna dela,
Pi vi iiidosaiuent wiu raiita.
S- 20.
Ako se warrant prenese posamez, mora PrV1 warrantov indosament, ki nameruje odločeni pren°s’ obsegali :
1.	ime in bivališče warrautovega indosatarj9’
2.	povedbo denarne vsote z inorebit11'"11 obrestmi vred, za katero se ima prepustiti zastav,,‘l pravica do vloženega blagu;
3.	dan, katerega doteče zastavna vsota.
Te točke je* poočititi tudi na posesti'1'1
listu.
1.	skladövno-posestni list (recepis) in
2.	skladövno-zaslavni list (warrant).
Vrhu tega je vpisati tak indosament v p°^ vsebini in s pridejanim dnem, mesecem in
v skladövno knjigo podjetja, in zvršeni vpis mora podjetje zaznamenovati tako na posestnem listu kakor na warranta s pristavkom, katerega dné, Meseca in leta se je indosament vpisal v skladövno
knjigo.
Ako se kaka teh formalnosti opusti, indosa-naent nima moči.
§. 21.
Warrantov domieilijat je skladovnično podjetje, ako ni v prvem indosamentu (§. 20) imenovan drug v istem kraji bivajoč domieilijat.
Ako pa se je to imenovanje zgodilo, zaznamenovati je ime domicilijatovo tudi na posestnem listu ‘n v skladövni knjigi.
§. 22.
Drugi indosamenti.
Drugi indosamenti katerega izmed obeh delov skladövnega lista ali obeh delov vkupe niso glede vsebine navezani na določila §. 20., in vpisati jih Je v skladövno knjigo podjetja samo na prošnjo 'neteljevo in sicer po vsebini dotičnega indosa-®enla od besede do besede.
Pravna moc predaje:
a) posestnega lista.
§. 23.
Predaja indosovanega posestnega lista indo-b,ularju ima za pridobitev pravic, zavisnih od pre-aJe l»laga, iste pravne moči, kakor predaja blaga finega.
I.	Ako se izda skladövni lisi, ne more se predaja aÈâ zvršiti drugače.
§. 24.
P il ■ ^idai se prenese posestni list lirez warranta, y J Pr‘dobi indosatar posestnega lista pravice samo djenih po tistih pravicah (Ij. 25), vsled odločene indosacije war-
g. 25.
b) warranta.
vic» ^il ie Pus*av‘ na vloženo blago zastavna pra-1 P°öebuje se in zadostuje, ako je skladövni
! list izdan, da se indosatarju izda warrant, indoso-! van z ozirom na določila, v §. 20 podana.
§. 26.
Izména skladövnega lista.
Imetelj obeh delov skladövnega lista, ki se v zmislu člena 36. občega meničnega redü izkaže lastnika, smé od skladovničnega podjetja zahtevati, da se mu neposredno na njegovo imé izda nov skladövni list.
Tudi je upravičen, ako dohodnouradni pro-pisi temu ne nasprotujejo, zahtevati, da se razdeli vloženo blago v poljubne manjše dele in se mu izda neposredno na njegovo imé toliko novih skla-dövnih listov, kolikor novih delov nastane po razdelitvi blaga.
V	prvem odstavku zaznamenovane pravice se smeta, ako to ob enem in istem času zahtevata, poprijeti tudi obe stranki, ki imata vsaka svoj del skladövnega lista.
V	vseh slučajih morajo lastniki skladövnega liste, plačati troške, ki nastanejo iz njih zahteve, in podjetje jim mora odvzeti prvotni skladövni list.
Podjetje je pri tem upravičeno, na novi skladövni list postaviti prvotno datovanje.
§• 27.
Ogledna pravica.
Skladovnično podjetje je dolžno, da z ozirom na opravilne ure, določene v opravilniku, o vsakem času dovoli ogledovanje vloženega blaga poklada-telju, oziroma lastniku (§. 23) skladövnega lista, ako se je tak izdal, kakor tudi lastniku warranta. Pokladatelju, oziroma lastniku skladövnega lista se mora tudi dovoliti, da si smé od vloženega blaga vzeti vzorcev pod modalnostmi, katere je natančneje določiti v pravilniku.
§. 28.
Zakonita zastavna pravica skladovničnega podjetja.
Tako dolgo, kakor vskladba traja, ima skladovnično podjetje do vloženega blaga zastavno pravico, katera ohrani svojo moč tudi o konkurzu in ima prednost pred vsemi ostalimi pravicami:'
a) zaradi lastnih pravilniku in tarifi primernih
pristojbin, katere podjetju gredö za vskladbo,
shrambo, ravnanje, zavarovanje in izročitev
blaga, in
k. cJa«, posta 1 nasianejo atlta (§■ 20).
I) zaradi vseh poprejšnjih troškov, katere je podjetje gledé blaga na račun pokladateljev plačalo za cole, potrošnine, kot troške za prevoz in vzdržavanje ali iz drugih vzrokov, kakor tudi sploh zaradi vseh terjatev iz tekočega računa v zakonito dopuščenih (§. 12) skladovniških opravilih.
Ako je izdan skladévni list, sme se ta zastavna pravica nasproti lastniku skladövnega lista ali katerega njegovih delov zahtevati samo, če se je pri izdaji skladövnega lista v obeh njega delih zazna-menovalo, koliko terja skladovnično podjetje od pokladatelja, ali pa, kolikor se to tiče lastnih pristojbin skladovničnega podjetja, katere so se narastle o tem blagu še le po izdaji skladövnega lista, samo do take mere, kolikor pripada teh pristojbin na skla-dövno dobo, uže naprej določeno v skladövnem listu §. 18., št. 6., če se pa nobena skladovna doba ni naprej povedala, kolikor jih pripada na dobo ne več kakor enega leta od dné počenši, katerega se je izdal skladövni list.
Prejetje blaga.
§• 29.
Ce skladövni list ni izdan, zavezano je skladovnično podjetje, pokladatelju izročiti blago o vsakem času, ako plača še neporavnane čolne in potrošninske pristojbine in pa se zakonito zastavno pravico zvezane pristojbine in terjatve podjetja samega (§. 28., prvi odstavek).
Če pa je skladövni list izdan, zavezano je skladovnično podjetje, lastniku obeh delov skladövnega lista o vsakem času izročiti blago proti istočasni povrnitvi tega lista in proti plačilu še neporavnanih čolnih in potrošniških pristojbin in pa pristojbin in terjatev podjetja samega po drugem odstavku S- 28.
§. 30.
Ako oh enem ne vrne warranta, more lastnik posestnega lista izročitev blaga zahtevati le tedaj, kadar v izročitev lastniku vvarrantovemu položi pri skladövnicnem podjetji zastavno vsoto z morebitnimi obrestmi vred, ki jih je izračunih do tistega dné, katerega warrant izteče (§. 20., št. 2).
Uporabi spredaj stoječih določil ne nasprotuje to, da warrant še ni dospel, ali skladovna doba še ni iztekla, ali da lastnik warrantov ni znan.
Ako je na warranta imenovan poseben dorni-cilijat (§. 21), mora mu skladovnično podjetje položitev zastavne vsote dati na znanje.
Skladovnično podjetje mora znesek, kateri se v rešitev warranta položi pri njem, izročiti lastniku warranta proti temu, da mu warrant odvzame ; ako pa bi se ta znesek ne potegnil v treh mesecih po izteku warranta, mora ga skladovnično podjetje položiti pri sodišči.
§. 31.
Protest zavoljo neplačila warranta.
Kadar se warrant ne reši tistega dné, katerega izteče (§. 20., št. 3), tedaj si mora warrantov lastnik pod izgubo regresne pravice (§. 36) dati s pravočasno napravljenim protestom potrditi, da je pokazal domicilijatu (§. 21) warrant v plačilo, a da plačila ni dobil.
Za čas in obliko protesta so merodajna določila občega meničnega redu o protestu zaradi neplačila.
§. 32.
Prodajna pravica warrantovega lastnik**'
Ako se warrant ne reši v roku protesta (§. 31): more lastnik njegov izposlovati, da se blago proda.
Isto pravico ima prvi indosant (§. 20) warrafl' tov, kakor hitro ta list pride po povratnem rešilu nanj-
'§. 33.
Prodajna pravica skladdvnirncga podjetji*'
Kadar se tako blago, ki je vloženo na določe® čas, ne vzame iz skladovnice po preteku izg0' vorjene dobe, a tako blago, ki je vloženo na ne' določen čas, ne v teku enega leta od vskladbe in’ ako se je izdal skladövni list, od izdaje skladövnega lista, ali pa kadar blagu preti pokvara, tedaj je skla’ dovnično podjetje upravičeno, blagö prodati, ako se je to prej na znanje dalo pokladatelju.
§• 34.
Kako je izvršiti prodajo blaga.
Prodajo vloženega blaga, dopuščeno po §§• 0 | in 33., izvršiti je brez sodnega postopanja po ° ločilih, podanih v členu 311. občega trgovinske#* zakonika.
Kupcu se blago izroči, kadar skladivničn01*1 podjetju plača kupno ceno.
§-, 35.
Kako je uporabiti izkupilo.
skladovni list, niti pravic, katere ima do blaga lastnik posestnega lista ali warranta.
Z izkupilomza blago, prodano po g. 32. in 33., rnora skladovnično podjetje v naslednjem redu poravnati :
Predmet zvršilnim in zavarovalnim sredstvom sta v takem slučaji samo oba dela skladövnega lista.
1.	še neporavnane čolne in potrošninske pristojbine;
2.	troške za prodajo;
3.	svoje sè zakonito zastavno pravico zvezane Pristojbine in drugačne terjatve (g. 28.):
4.	terjatev warrantovega lastnika s postran-skimi pristojbinami vred.
§■ 38.
Kadar se je prej, ko se je warrant posamez (ločeno) prenesel (§. 20.), zaznamenovala na posestnem listu sodna naredba, s katero se prenašajo ali omejujejo pravice lastniku posestnega lista, tedaj ni dopuščen tak posamičen (odločen) prenos warranta, in skladovnično podjetje mora o takem prenosu vpis v skladövno knjigo zavrniti.
Warrant je tedaj, kadar se popolnoma izplača, astniku odvzeti, sicer pak je na njem samo zazna-menovati dčl odplačila in ga zopet vrniti lastniku.
§. 39.
Ako po izplačilu warranta ostane še kak pre-ltek izročiti ga je lastniku posestnega lista za to l'a mu odvzeti ta list.
Zneski, kateri pripadajo warrantu in postnemu listu, morajo se položiti pri sodišči, ako e,ne potegnejo v treh mesecih po izteku warranta, °Zlr°ma po doteku skladövne dobe (g. 33.).
Amortizacija skladôvnih listov.
Kadar se je izgubil skladovni list ali kak njegov del, tedaj je glede amortizacije zmiselno uporabiti v členu 73. občega meničnega redü podana določila takö, da se dovoljenje za pričetek amortizacijskega postopanja mora naznaniti skla-dčvničnemu podjetju.
§■ 36.
”egresna pravica lastnika warrantovega.
Ako skladövna doba še ni dotekla (g. 33.), mora se pri posestnih listih določiti pričetek amortizacijskega roku na prvi dan po preteku skladövne dobe.
g ^ko lastnik warrantov ni popolnoma izplačan podajo blaga (gg. 32. in 33.), pristaja mu za še inV^a^an* nj(,gove terjatve regres proti prvemu °santu warrantovemu (§. 20.) in proti njegovim ‘ topnikom. Merodajna so za ta regres določila lemčnega redu.
se je blago prodalo po napravi protesta iaj prične rok notifikacije in pa zasta-lastniku, ki je dal warrant protestovati, uncrn dokončane prodaje blaga.
bla ^et?^ar regres ni dopuščen, ako se prodaja kitp1 n* 'zPoslovala v tridesetih dneh počenši od dné, rega se je protest napravil.
, Kadar
i31')- te
anJe proti
^ vršil na in zavnroValnn sredstva.
§• 37.
ti® tri^VrS'*na (eksekutivna) in zavarovalna sredstva reJ° zadevati niti blaga, o katerem se je izdal
Kadar gre za amortizacijo posestnega lista ali za amortizacijo obeh delov skladövnega lista, tedaj more po pričetku amortizacijskega postopanja in predno izide amortizacijska razsodba, sodišče proti popolnemu zagotovilu glede morebitnih terjatev tretjih oseb dati prosilcu amortizacije oblast, da vzame blago iz skladôvnice. Ako se kedô ne poprime te pravice, sme po izvršeni amortizaciji tisti, v katerega korist se je izrekla, od skladovničnega podjetja zahtevati, da mu na njegove troške izdd nov posestni list oziroma oba dela skladövnega lista.
Kadar gre za amortizacijo v zmislu g. 20. indosovanega warranta, tedaj more po pričetku amortizacijskega postopanja in predno izide amortizacijska razsodba, sodišče proti popolnemu zagotovilu gledé morebitnih terjatev tretjih oseb dati prosilcu amortizacije oblast, da vsprejme zastavno vsoto s postranskimi pristojbinami vred in pa da stori tiste korake, ki so v zmislu tega zakona potrebni v varstvo njegovih pravic in v dobilev njegovih terjatev.
Kolkovne pristojbine pri skladdvnih listih.
Ne razločujč vrednosti blaga podvrženi so posestni listi in vsak njih indosament trdni kolkovni pristojbini petih novih krajcarjev, katero je plačevati po določilih g. 3 v ministerskem ukazu od 28. marca 1854 (Drž. zak. št. 70).
Z ozirom na čas, v katerem se je začela pri-stojbinska dolžnost, odgovorni so za plačilo pristojbine pokladatelji, podpisovalci indosamenta, imetelj posestnega lista in skladovnično podjetje z nerazdelno zavezo. Ako se ta kolkovna dolžnost ne izpolnjuje, uporabljati je gg. 20.—22. zakona od 8. marca 1876 (Drž. zak. št. 26) tako, da znaša zvišana pristojbina. katero je pobirati, z všteto redno pristojbino petdesetkrat toliko, kolikor neplačana ali ne po prepisu plačana ali ne o pravem času plačana pristojbina.
Ta zemljišča se smejo le tedaj prepuščati zgorenjemu namenu, kadar jih železnocestni obrat ne potrebuje, o čemer naj razsoja trgovinsko mini-; sterstvo, ako bi se pokazal kak dvom.
Sicer pak se morajo pogoji o prepustitvi zern-j ljišča in morebitnih odškodninskih terjatvah določiti z dogovorom, katerega sklene podjetje skladovnično sè železnocestnim podjetjem in katerega odobrilo je zavisno od trgovinskega ministerstva.
Poraba železnocestnih zemljišč za javne skla--dovnice prestati ima v tistem slučaji in času, ko se pokaže, da se ne da več združiti s potrebami železno-cestnega obrata, o čemer naj, ako treba, razloča. trgovinsko ministerstvo.
§. 44.
Warranti, kateri se posamez (ločeno) indosujejo	Ako je javna skladövnica v posesti javne
(g. 20), podvrženi so pristojbini kakor menice in železnice, gre gledé skladovnične tarife (g. 7) trgo-uporabljajo se torej o njih zmiselno določila j vinskemu ministerstvu ista ingerencija, kakor gledé gg. 2.—17. in 20 — 26 zakona od 8. marca 1876 tovorne tarife železnice.
(Drž. zak. št. 26).
Razmere meti javnimi skladovnicami in železnicami.
§• 41.
Take kolejne zveze (dovlačnice), katere se napravijo med javno skladovnico in javno železnico ali prckladiščem, ležečim ob plovni vodni cesti, morajo se v zmislu določil g. 1. zakona od 18. februvarja | 1878 (Drž. zak. št. 30). smatrati za občekoristne, ako jim je po dotičnih pravilih trgovinsko ministerstvo podelilo zvršilno dovoljenje.
8- 42.
O uredbi vzajemnih prometnih razmer med železnocestnim podjetjem in podjetjem javne skladovnice, zlasti pa tudi o tem, kako se je posluževali reekspedicijskih, skladövnici priznanih ugodnosti, pristoji razloka Irgovinskemu ministerstvu, ako se vdeleženi stranki ne moreta sporazumeti. Pri li razloki je primerno uporabljati določila g. 10., lit. g) v ukazu od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238).
§• 43.
Ustanovitvi javnih skladovnic na zemljiščih javnih železnic je dati prednost pred ustanovitvijo zasebnih skladövnic.
Zasebne skladövnice.
§. 45.
Če nedostaje javnih skladövnic, smé podjetje javne železnice z dovoljenjem trgovinskega minister-stva na svojih zemljiščih, ako in dokler so ta z* obrat nepotrebna, dopustiti skladövnice, katere nimajo svojstva javne skladövnice (g. 1.) (zasebn® skladövnice).
Take skladövnice se dopuščajo samo na de-ločen čas in ako se je ustanovil primeren rok °d pövedi.
Dopuščajoč take skladövnice se je še držati n* čela, da se tako dopuščenje dsije, kolikor to dovoljuje! prostorne razmere in ozir na namerjani namen’ raznim prosilcem pod istimi pogoji, in se pri tem sme dajati prednost ne ti ne oni osebi.
Kadar se poslej pokaže, da se tista zemlji*®’ katera služijo že ustanovljenim ali pa takim Z*8® _ nim skladövnicam, ki se bodo še le ustanovile' P® trebujejo za sicer zagotovljeno napravo javne s* dövnice, tedaj sme trgovinsko ministerstvo, dovprj* šavši poprej železnocestno podjetje, izreči, da m0., zasebna skladövnica dali ta zemljišča v namen na razpolaganje še pred dotekom rftD
^°be, oziroma roku za odpoved, in da jih mora šeleznocestno podjetje odslej pod istimi pogoji prepustiti v rabo javnim skladovnicam.
Ako se je tistemu, ki je dotlej bil upravičen rahili ta zemljišča, prizadela morda s tem kaka ^oda, poplačati mu jo je s primemo odškodnino.
V poizvedbo te odškodnine se je ravnati, ako drugega dogovora ni, zmislu primerno po določilih Zakona od 18. februvarja 1878 (Drž. zak. št. 30), ° razsvojitvi v namen zgradbe in obrata železnih cest.
Sicer pak naj trgovinsko ministerstvo razloča 0 vseh prepirih, ki se tičejo izvršitve zgorenjih določil.
§. 46.
Vlaganju blaga pod milim nebom ali v polnih reservoarih (za petrolej, špirit i. dr. t. r.) . očene skladövne naprave, ki niso pritiklina niti Javne (§. l)t niti zasebne skladovnice (§. 45, prvi ustavek), morajo se, po tem ali služijo v občo rabo ali j16’ z ozirom na uporabo določil §§. 43 in 45 srna-ah enake javnim ali zasebnim skladovnicam.
Prav tako je zmislu primerno uporabljati z8°renja določila z ozirom na skladišča, kjer se lshjo ustanoviti naprave rečene vrste.
§. 47.
v .. Izvzemši v §§. 45. in 46. podane naredbe, ne JaJ0 določila tega zakona o vseh ostalih sedaj že Se ^n°v^en*h in tudi takih zasebnih skladovnicah, ki s , , ° še le ustanovile, posebno ne veljajo tudi o za-ž„.,ni-h sv°hodnih skladih za davčni cuker in davčno ustanovljenih po §§. 44. in 73. zakonov od ' Junija 1888 (Drž. zak. št. 95 in 97).
§. 48.
^skladba s pomešanjem blaga raznih Yskladateljev.
di' ,^*adi se daje oblast, da tistim javnim st b]„ anb hi so opravljene za vlaganje pomešam
is______	11»	•	-1 M
vrste, dovoli vsprojeti v pravilnik
(8l0T«nl»ch.)
določila, ki se ne zlagajo s propisi tega zakona, ako se pokaže, da so neizogibno potrebna za to vrsto vskladbe.
V kaki meri se morejo tudi javni svobodni skladi opraviti tako, kakor je v prvem odstavku povedano, to se ustanavlja z dohodno - uradnimi propisi.
§• 49.
Kazenska določila.
Ne da bi se s tem morebiti kakö omejila uporaba drugačnih kazenskih določil, morejo se skla-dovnična podjetja zato, ker prestopijo ali prelomijo določila tega zakona ali podeljenega jim dopustila, pravilnika ali pristojbinske tarife, ali pa zato, ker ne pazijo propisov finančne uprave (§. 2), kaznovati z redovnimi kaznimi od 100 do 1000 gl., in ako ponové svoje kaznivo dejanje, morejo se kaznovati s tem, da se jim odvzame dopustilo.
Ako gré za to, ker se ni pazilo na propise finančne uprave, pristoji o tem razloka finančnim oblastvom, v vseh drugih slučajih pa oblastvu, ki je postavljeno, da podeljuje dopustilo (§. 4).
Vendar je vselej za odvzetje dopustila pristojno samo tisto oblastvo, ki je postavljeno, podeljevati je (§. 4).
Globe prisojene po tem zakonu, pripadajo ubožnemu zakladu tistega kraja, kjer se je kaznivo dejanje storilo.
Končna določila.
§. 50
Ko zadobi pričujoči zakon moč, ne dopušča se več, podeljevati dopustila za javne skladovnice v zmislu ministerskega ukaza od 19. junija 1866 (Drž. zak. št. 86).
Tiste skladövnice, ki so se ustanovile na podlagi tega ministerskega ukaza, morajo v treh mesecih potem, ko ta zakon zadobi moč, dokazati pri trgovinskem ministerstvu, da se njih pravilnik zlaga sè zahtevami tega zakona, ako hočejo, da se priznajo za javne skladovnice v zmislu tega zakona. Nadalje morajo, ako se ne oprosté od položbe kavcije (§. 5., tretji odstavek), to položiti po §. 5. v roku, katerega jim določi oblastvo, postavljeno za podeljevanje
44
dopustil (§. 4.), in izposlovati morajo, da se njih firma vpiše v trgovinski register.
Kadar se taka skladövnica ne prizna v zmislu tega zakona za javno, tedaj ne sme več veljati za javno skladovnico, in torej tudi ni upravičena, tako se zaznamenovati, ampak ravnati je ž njo kakor sè zasebno skladovnico (§. 45., prvi odstavek). Taka zasebna skladovnica ne vživa pravic, pridržanih javnim skladövnicam, in zlasti ne sme izdajati indo-sabilnih skladövnih listov niti v zmislu tega zakona, niti v zmislu ministerskega ukaza od 19. junija 1866 (Drž. zak.št. 86); skladövne liste, kateri so se izdali za poprej vloženo blago, presojati je po določilih tega misterskega ukaza.
§. 51.
Zvršitev tega zakona se naroča Mojim ministrom za trgovino, finance in pravosodje.
V Schönbrunnu, dné 28. aprila 1889.
Franc Jožef s. r.
Taaffe s. r.	Dunajewski s. r.
Bacquehem s. r.	Scliönborn s. r.