St. 37 (2039) Leto XXXIX NOVO MESTO četrtek, 15. septembra 1988 Cena: 800 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Ul tr Ul >o DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOBRODOŠLICA V METLIKI — V soboto so v Metliki prisrčno sprejeli okoli 100 prebivalcev pobratenih mest Ronke iz Italije in avstrijske Wagne, ki so bili dva dni metliški gostje. Pobrateni v Metliki V soboto in nedeljo sto prebivalcev pobratenih mest Ronke in VVagna v Metliki — Nadaljnje sodelovanje PRAZNIK KS ŠMARJETA ŠMARJETA — V počastitev 28. septembra, krajevnega praznika Šmar-jete, bo to nedeljo, 18. septembra ob 14. uri slovesnost pri novem gasilskem domu, ki ga bodo ob tej priložnosti tudi odprli. Praznovanje bo namenjeno tudi otvoritvi posodobljenih cestnih odsekov v Šmarjeških Toplicah, Žalovičah in Radulji. METLIKA — V okviru rednih srečanj občanov iz pobratenih občin Metlika, italijanskih Ronk in avstrijske Wagne, ki potekajo vsaki dve leti v drugem kraju, je zadnjo soboto in nedeljo bivalo v Metliki okoli sto prebivalcev pobratenega italijanskega in avstrijskega mesta. Srečanje je potekalo v znamenju 20-letnice pobratenja med Metliko in Ron-kami. O dolgoletnem sodelovanju pobratenih mest (18 let je Metlika pobratena z Wagno, prihodnje leto pa bo 20-letnica pobratenja med Ronkami in Kdaj dostojno življenje? Zaposleni v semiški Iskri, ki so imeli izredni zbor delavcev: s sedanjimi plačami ni moč preživeti! SEMIČ — Preteklo sredo so imeli v tukajšnji Iskri izredni zbor delavcev. Pravzaprav je začelo vreti v tozdu 4, zbora pa se je udeležilo 400 do 500 ljudi, torej približno tretjina zaposlenih. Postaviti so vrsto zahtev, med katerimi so bile nekatere podane že pred časom na delavskem svetu, a niso bile uresničene. Delavci so zahtevali, naj se tozdi ukinejo, režija pa naj se za 20 odst. zmanjša, medtem ko naj bi bila tehnološka disciplina večja kot doslej. Razmerje med najvišjimi in najnižjimi osebnimi dohodki naj bi se v bodoče zmanjšalo na 1:3. Čeprav so prejemki v Iskri nad občinskim povprečjem, pa so delavci zahtevali, naj bo najnižji osebni dohodek v delovni organizaciji 450 tisočakov ter da se to uresniči takoj. Kot rdeča nit so se na izrednem zboru delavcev vrstile ugotovitve, da bi delavci v osmih urah morali zaslužiti toliko, da ne bi potrebovali socialne pomoči in da bi živeli človeka dostojno življenje. Z zaslužki, ki jih prejemajo nekateri delavci, se namreč pri tako velikem in hitrem porastu cen ne da več živeti. Niso mogli tudi mimo tega, da mnogim v Jugoslaviji ni mar, če je naša država v krizi, in da si privoščijo ugodnosti, ki presegajo zmožnosti naše družbe. Predstavnik občinskega sveta Zveze sindikatov Črnomelj je Iskrinim delavcem pojasnil, da imajo pravico, tako kot predvidevajo stavkovna pravila, imenovati stavkovni odbor. Zbor delavcev se je odločil, da bo to kar predsedstvo konfrence osnovnih organizacij sindikata Iskre. Naslednji dan, torej v četrtek, je zasedal stavkovni odbor in imenoval skupino treh ljudi, ki naj bi pripravila informacijo o zadevah delavcev. To informacijo so obravnavali v vseh delovnih skupinah delovne organizacije, hkrati pa so ocenjevali tudi delo sindikalnih poverjenikov. Na osnovi povratnih informacij in sugestij je predsedstvo konference osnovnih organizacij sindikata sestavilo informacijo oz. odgovore na zahtevo delavcev, ki so jih na zborih delavcev obravnavali včeraj. M. BEZEK-JAKŠE Wagno) so v Ganglovem razstavišču pripravili razstavo, ki jo bodo prenesli tudi v ostali pobrateni mesti. Po prisrčnem sprejemu in dobrodošlici pred metliško občino so se gostje nastanili pri družinah gostiteljev, kot je za taka srečanja med pobratenimi v navadi. V soboto zvečer je bila pred metliškim gasilskim domom slovesnost s kulturnim programom in potem je bilo prijetno družabno srečanje, kije trajalo pozno v noč. Na pogovorih uradnih delegacij vseh treh občin, na katerih so sodelovali tudi vsi trije župani, je beseda tekla o nadaljnji izmenjavi otrok med počitnicami. Vsako poletje otroci iz dveh občin letujejo v eni izmed pobratenih občin in to že kakših 15 let zapovrstjo. Prihodnje leto bodo otroci iz Ronk in Wagne letovali pri svojih vrstnikih v Metliki. Po dva učenca iz Ronk in Wagne s svojima mentorjema se bosta konec septembra udeležila pionirskega ex tempora v Metliki. V Metliki so začeli uresničevati tudi letošnjo pobudo, da bi se tesneje povezale tudi šole iz vseh treh mest, si izmenjavale izkušnje in uvedle še nove oblike sodelovanja. Dobro sodelujejo tudi ribiči, šahisti in gasilci, poslej pa bodo še kolesarji. Manj uspešno pa je sodelovanje pobratenih občin na gospodarskem področju, za katerega doslej niso našli pravih možnosti in načinov. A. B. »Darujmo zase« NOVO MESTO — Vse je pripravljeno za doslej največjo dobrodelno prireditev na Dolenjskem »Darujmo zase«, akcijo za mamo-graf. Prireditev bo v soboto, 17. septembra, med 12. in 24. uro na novomeškem Glavnem trgu, zanjo pa se je do sedaj prijavilo skoraj 400 nastopajočih, združenih v 27 ansamblov, 8 skupin ni 12 pOS2P!?z-nikov iz Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Pisan in pester program se bo ves čas odvijal na velikem odru pred trgovino Avtodeli in bo razdeljen v šest skupin, tako da bodo na račun prišli ljubitelji rock in pop glasbe, zabavne in narodne glasbe seveda pa ne bo manjkalo tudi humorističnih in drugih točk. To soboto bo Glavni trg velik zabaviščni prostor. Stojnice bodo postavili gostinci Krke in šolskega centra za gostinstvo. Organizatoiju je uspelo pripraviti tudi bogat srečelov, za katerega so dobitke prispevali mnoge delovne organizacije, obrtniki in drugi. Do sedaj je zbranih skoraj 2000 dobitkov v vrednosti skorajda dve stari milijardi din. O podrobnostih okoli prireditve pišemo na 15. strani, kjer si lahko preberete tudi zapis o raku na dojki oz. o pomenu mamografa. BRIGADIRSKO SREČANJE OTOCEC — Tukajibo v soboto ob 11. uri srečanje brigadirjev veteranov, ki ga organizirajo ob 30-letnici gradje avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb. Na prireditvi, ki bo v vsakem vremenu, se bodo srečali brigadirji, ki so delali dolenjski odsek jugoslovanske hitre ceste, ter udeleženci drugih mladinskih delovnih akcij, zlasti tistih iz leta 1958. Obiskovalce otoškega srečanja bo pozdravil tudi predsednik CK ZKS Milan Kučan, kije na trasi avtomobilske ceste 1958. leta kot komandant vodil prekmurske brigadirje. Prijave za jubilejni zbor na Otočcu še sprejemajo na naslov: OK SZDL, 68000 Novo mesto, Kettejev drevored 3, ali na telefon (068)21-291. Le s strpnostjo do rešitve V Žužemberku so občani preselili Rome — Krajevna konferenca SZDL obžaluje dogodek — Dva predloga: naselitev v posebnem naselju ali razselitev ŽUŽEMBERK — Družbeni položaj Romov je nedvomno eno od nerešenih vprašanj v novomeški občini, še večjo težo pa je dobil ta problem po zadnjih zapletih v Žužemberku. Posebej izstopa v tem pogledu selitev Romov s Cviblja, ki jo je prejšnji teden samovoljno organizirala skupina prebivalcev Žužemberka. O dogodku, kije močno razburil Žužemberčane in Rome iz žužemberške-ga naselja, je prejšnji četrtfek razpravljala KK SZDL Žužemberk. Kot navaja uradno poročilo novomeške UNZ, je 5. septembra okoli 18. ure skupina okrog 30 krajanov Žužemberka prišla v romsko naselje Cvibelj in zahtevala od tamkajšnjih Romov, naj takoj zapustijo tabor. Romi se niso upirali številčno močnejšim krajanom, ampak so ob pomoči le-teh naložili imetje na vozove, nakar sojih domačini, skupaj z vozovi odvedli pred sedež KS Žužemberk. Z dogodkom je bilo takoj seznanjeno vodstvo krajevne skupnosti, ki je nemudoma pripravilo sestanek s kakimi 35 prisotnimi krajani in s preseljenimi Romi, o njem pa so obvestili tudi novomeški občinski izvršni svet. Na sestanku, kije trajal do enih Gospodarsko sektastvo Ocene o tem. ali naj bo drobno gospodarstvo lokomotiva razvoja ali pa samo nujni sestavni delež, brez katerega ne bomo ne konkurenčni na trgu ne sposobni slediti razvoju v svetu, so različne. A naj bo kakorkoli že, dejstvo je, da sta tako ekonomija kot politika spoznali. da bo treba razviti drobno gospodarstvo. V zadnjih desetih letih seje slovenska obrt uveljavila doma in na tujem, število obratovalnic se je povečalo, delež obrti v družbenem proizvodu republike pa je upadeL In že sedaj je več kot jasno, da do konca tega desetletja obrt ne bo dosegla petine družbenega proizvoda v Sloveniji. Nič bolje se ne godi družbenemu drobnemu gospodastvu, ki se otepa s podobnimi težavami, saj bi lahko kar na prste prešteli take delovne organizacije, ki so nastale v zadnjih letih. Kljub ustavnim spremembam, novim sistemskim zakonom in gospodarski reformi pa večina obrtnikov dvomi, da bodo čez noč odpravljene vse ideološke zavore, ki ovirajo razmah drobnega gospodarstva. Teh ovir pa rti veliko samo 'na splošni družbeni ravni, ampak tudi v občinah, regijah, kjer manjka znanja, denarja in volje, da bi se drobno gospodarstvo lahko hitreje in učinkoviteje razvijalo. Veliki še vedno trdno držijo v rokah svoje monopole in jim gre sektaško ločevanje gospodarstva na zasebno in družbeno še vedno zelo na roke. Spoznanje, daje gospodarska moč temelj politične stabilnosti, pa naj bo ta moč zasebna ali družbena ali skupaj združena, še ni predrlo vseh ovir, čeprav je na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju bilo slišati obljube, da bo bolje. J. SIMČIČ ponoči, so krajani nasprotovali naselitvi Romov na Cviblju ali drugod pri Žužemberku, je rečeno v poročilu, ki poudarja, da pri preseljevanju ni bilo nasilja. Očitno je, da so krajani pripravili akcijo brez vednosti krajevnega političnega vodstva, saj sojo na seji KK SZDL obžalovali in označili kot način reševanja problemov, ki »ni vreden človeka«. Zato se postavlja vprašanje, kaj je prignalo domačine, da so Rome privedli sredi Žužemberka in jih • Rome, ki sojih po zapletu preselili v opuščeni kamnolom, kjer zdaj živijo v skrajno slabih razmerah, naj bi predvidoma ta teden preselili. Kam, še ni znano, najverjetneje pa bodo Romi na novi lokaciji spet le za določen čas. tam pustili čez noč. Odgovor so iskali tudi na omenjeni seji Socialistične zveze. »Občina ni naredila tistega, kar bi morala storiti za reševanje romskega vprašanja. Zdaj se izgovarja na KS Žužemberk, ta pa vali krivdo na občino,« je menil Janko Skube. Zdi se, da doslej nobeno od pristojnih mest ni uvidelo vse ostrine problema, saj je domačin Jože Zupančič prepričan, daje »oblast popolnoma odpovedala«, zato so domačini ukrepali po svoje. Na ta način so se le branili pred Romi, ki kradejo po njivah, motijo nočni mir in tudi nasilno prosjačijo. Zdaj se je začel boj BREŽIČANI NA SREČANJU V ŽELEZNI KAPLI ' BREŽICE — V soboto bo v Železni Kapli na Koroškem srečanje pobratenih pevskih zborov iz Slovenije, Koroške in s Tržaškega. Tega srečanja se bodo udeležili tudi mešani, moški in ženski pevski zbor pevskega društva Bratov Milavcev iz Brežic. ORAČ RAZSTAVJA V LJUBLJANI LJUBLJANA — Danes, 15. septembra, bodo v Krkini galeriji v Ljubljani od 13. uri odprli razstavo slik novomeškega slikarja Janka Orača. Za to razstavo je mladi likovnik izbral 17 del. Na otvoritvi bo govoril umetnostni zgodovinar in kritik Janez Mesesnel, ki že več let spremlja Oračev slikarski razvoj. Razstava bo na ogled en mesec. PREK RADIA ZA MAMOGRAF Jutri, v petek, 16. septembra bodo občani, delovne organizacije, društva in drugi med 13. in 15. uro javno darovali za mamograf. Vsi, ki želite tako pomagati, v tem času pokličite številki studia D, 28-155 in 28-165. BERITE DANES! na 3. strani: • Steklina in bruceloza v Posavju na 4. strani: • Dolgoročna rešitev in sedanja stiska na 9. strani: • Beseda naj stopa pred palico Milijardna škoda zaradi suše V črnomaljski občini znane šele prve ocene ČRNOMELJ — V Črnomlju so pripravili prve ocene škode zaradi letošnje poletne suše, podrobnejše podatke za posamezna področja pa bodo izračun«!! ta teden. Doslej tudi še niso ocenili škode, kije nasuLc v sadovnjakih, prav tako pa niso upoštevali, za koliko bo zaradi manjšega pridelka manjši tudi privez živine v hlevih. Posledice v živinoreji bodo zaradi suše dolgoročne. V zasebnem sektorju znaša škoda pri koruzi za zrnje dobrih 856 milijonov dinarjev, pri silažni koruzi presega 294 milijonov, pri krompirju 3 milijarde 788 milijonov, škoda pri detelji in senu znaša dobri 2 milijardi, v vinogradih pa 926 milijonov. V družbenem sektoiju znaša škoda, ki je nastala na silažni koruzi, skoraj 120 milijonov, pri travnih mešanicah in senu pa dobrih 27 milijonov dinarjev. Tako znaša skupina doslej ocenjena škoda zaradi suše v črnomaljski občini več kot 8 milijard 293 milijonov dinatjev. V znamenju brežiških vin Brežiška prireditev »Slovin — pesem — vino« v celoti uspela — Vrhunec meseca turizma za pravice, in sicer imajo sedaj Romi več pravic kot drugi občani, je menil Zupančič, ki na seji ni bi! prepričan, da v Žužemberku ne bo več prihajalo do podobnih zapletov. Toda p>o zatijevanju Srečka Podbrež-nika je žužemberški komite za SLO opozarjal na možnost dogodka, kakršen je bil nedavni, tako da tokratna akcija ne preseneča. Očitno so v krajevni skupnosti vedeli, da so občani nenaklonjeni Romom, ker ti ne sprejemajo civiliziranega načina življenja. Je bila napaka v tem, da Romov ni nihče skušal spraviti v sožitje z drugimi prebivalci in da ni nihče storil pravega koraka, da bi Romi živeli v urejenejših naseljih? Na seji so zagrizli tudi v to kislo jabolko, vendar so bili neenotnih misli pri iskanju krivca. Miloš Šuštar je sprejel za občino le del krivde za neurejeno žužem-berško naselje, češ da je KS Žužemberk zavrnila dva občinska predloga za lokacijo naselja in da seje obvezala, da bo sama našla boljšo rešitev. Vendar so ureditev naselja tudi na omenjeni seji všteli med prve korake za rešitev žužemberškega romskega vprašanja. Pokazalo pa seje, daje naselje še neznanka. Medtem ko so se nekateri na seji •zavzemali za naselitev Romov v strnjenem naselju, so drugi predlagali razselitev, češ da bi tako preprečili porast romskega kriminala. Sicer se Romi lahko izkopljejo iz očitne hude revščine le z delom, so menili na seji, kjer so hkrati poudarili, da nobeden od Romov ni hotel vzeti pred kratkim ponujene delovne knjižice. Kljub dolgotrajni in mučni razpravi o dogodku, za katerega povzročitelje je predlagal tajnik društva Rom Roman Tasič kazen, prisotni niso ponudili oprijemljivejših rešitev. Poudarjali so zlasti, da bodo v Žužemberku prišli do kolikor toliko sprejemljivega načina naselitve Romov le na podlagi strpnih pogovorov, v katerih bodo morali pokazati zvrhano mero razumevanja Romi in drugi. m. LUZAR BREŽICE — Pretekli petek, soboto in nedeljo je v Brežicah potekala prireditev »Slovin—pesem—vino«, ki jo je brežiška Slovinova delovna organizacija vključila v sklop prireditev meseca turizma. Kot je povedal direktor delovne organizacije Bizeljsko Karel Recer, želijo vinogradniki s to prireditvijo opozoriti javnost na svoja kakovostna vina, zlasti na cviček, ki je nekdaj užival slavo po vsej Sloveniji, sedaj pa organizirana prodaja dosega le 15 odst. količin izpred 20 let. Poudaril je, da bo prireditev postala tradicionalna in resničen praznik vinogradnikov in vinarjev z obeh strani Save ter seveda vseh ljubiteljev dobrih vin. Ob otvoritvi te prireditve je govoril tudi predsednik KPO Slovin Ivo Marenk in med drugim dejal: »Vsi vemo, da sta vinogradništvo in vinarstvo v krizi, zanjo pa je vzrok v nizki kupni moči in inflaciji, ki sproti razvrednoti rezultate dela... Ta kriza ni bizeljska ali ormoška, je jugoslovanska in slovenska. Iz nje pa se ne bomo rešili s še tako kritično besedo, ampak z iskanjem novih možnosti in rešitev, z roko v roki s Slo-vinom kot celoto in z njegovo brežiško delovno organizacijo.« Po uvodnih besedah obeh Slovino-vih vodilnih mož in drugih pozdravih pa se je začela povorka brežiških vinogradnikov in vinarjev, v kateri so prikazali svoje običaje. V povorki je sodelovalo več skupin vinogradnikov z Bizeljskega, Pišec, Sromelj, Lipnega, Vinjega vrha. Gledalci so navdušeno spremjali prikaz vinogradniških običajev, tako daje povorka morala ponoviti obhod. V vseh treh dneh seje na ulici Prvih borcev Brežicah zvrstila še cela vrsta Ivo Marenk, predsednik sozda Slovin nastopov domačih godcev in zabavnoglasbenih ansamblov. Na prijetno urejeni ulici v starem mestnem jedru pa je bilo tudi sicer dovolj paše za oči in veliko dobrot, kot so pečen vol na ražnju, odojki in drugo, seveda pa so obiskovalci lahko pokušali tudi izvrstna brežiška vina. Vsekakor je prireditev »Slovin—pesem—vino« pomenila vrhunec meseca turizma, ki bi lahko prerasla brežiške in posavske okvire. j SIMČIČ Kostanjev niso žagali Na Novem trgu v Novem mestu zdaj kopljejo za kanalizacijo — Katera zamisel bo obveljala? Ob koncu tedna se bo vreme izboljšalo. NOVO MESTO — Na Novem trgu, na katerem bo stala bodoča novomeška blagovnica, Pionir trenutno koplje gradbeno jamo, ki bo služila v prvi vrsti za gradnjo kanalizacije, in jo bodo uporabili tudi pri nadaljevanju del za trgovino. Po besedah vodje gradbišča dela Pionir tako, kot ustreza najnovejšemu predlogu, po katerem naj bi bil vhod v podzemne garaže iz smeri hotela Metropola, čeprav bi bilo glede na začeti izkop moč speljati uvoz v objekte na Novem trgu tudi s prvotno predvidene Ceste komandanta Staneta. Obe možnosti dopuščajo izvajalci del predvsem zato, ker, kot zatrjujejo, še ne vedno za usodo zamisli arhitekta Marijana Lapajneta. Res pa je, da bodo nadaljevali gradnjo kanalizacije skladno s pripombami iz dosedanjih razprav o posegih na Novem trgu, kar pomeni, da so izbrali t. i. tunelsko izvedbo. Gre za to, da bodo položili kanalizacijske cevi pod koreninami kostanjev, medtem ko naj bi po prvotnih zamislih podrli nekaj kostanjev in po tej zaseki v parku ob Cesti komandanta Staneta skopali za kanalizacijo. Nad kanalizacijo naj bi po začetnih predvidevanjih speljali skozi park uvoz v podzemne garaže. Medtem ko za blagovnico zdaj še ne morejo kopati, ker še nimajo dokumentacije, so z gradbeno jamo za kanalizacijo že dosegli približno polovico globine • Očitno je, da so zalegle burne razprave o pozidavi Novega trga, ki so se razživele zlasti po protestu skupine Novomeščanov pred sejo občinske skupščine. Doslej na novem trgu niso žagali kostanjev, medtem ko so že odstranili precej drugega drevja. od potrebnih 11 m in pol V ta namen so gradbeniki zasedli večji del parkirišča ob avtobusni postaji. Postajališča za avtobuse so zdaj sicer še neokrnjena, vendar naj bi predvidoma do konca novembra avtobusno postajo prestavili na začasno lokacijo pri stadionu. Na Novem trgu izkopani material vozijo trenutno v okolico Mirne peči, kjer zasipavajo kraške jame. Naslednje odlagališče bo nekdanje žabješko smetišče, potem pa bodo material vozili v Češčo vas. L. M. Urejanje Trate po načrtih Le nekaj zapletov pri bodočem parkirnem prostoru — Zgodovinski podatki v dveh jezikih C Naša anketa Dl INTERNIRANKE V KOČEVJU — Delegatke srečanja intemiranke iz vse Jugoslavije so v Kočevju sprejeli predstavniki kočevskih družbenopolitičnih organizacij, turističnega društva in drugi krajani. Intemiranke so položile venec k spomeniku Svobode. (Foto: J. Primc) Vrtiljak za otroke se bo zavrtel v soboto Pri sevniškem otroškem vrtcu drugič pestra za-bavno-kulturna prireditev SEVNICA — Turistično društvo, ZKO in vzgojno-varstvena ustanova Ciciban Sevnica letos spet prirejajo veselo otroško prireditev »Vrtiljak«. Letošnji Vrtiljak se bo zavrtel v soboto, 17. septembra, pri sevniškem otroškem vrtcu. Program bodo točno opoldne pričeli učenci sevniške osnovne šole Sava Kladnika in otroci sevniškega vrtca. Zatem bo nastopila plesna in literarna skupina Luna iz Krškega. Lutkovna skupina Gledališča Tone Čufar z Jesenic se bo predstavila s Princesko na zrnu graha, Janez Bitenc pa bo otroke razvedril z glasbeno pravljico Čarovnik Romeo. Doris Urbančič in Mateja Koležnik bosta zabavali z otroškimi popevkami, ob 17. uri pa bo nastopil še ansambel Rdeča kapica. Spored za otroke bodo sklenili z otroško modno revijo. Kot rdeča nit programa Vrtiljaka bodo ves čas predstave risank, slikanje najdaljše risbe, igranje šaha, planinski in taborniški tabor, bolšji sejem in srečelov. Za otroke bodo organizatoiji ponudili poceni palačinke, pudinge, sokove, krompirček in še kaj. Seveda bo na prireditvi, s katero skušajo popestriti otroški vsakdanjik, poskrbljeno tudi za starejše. GRADE LOVSKI DOM VELIKE POUANE — Člani lovske družine Velike Poljane zaključujejo gradnjo svojega lovskega doma. Lani so dom spravili pod streho, letos pa so nadaljevali z notranjimi deli in olepševanjem zunanjega videza. Ni pa še znano, kdaj bodo dom odprli. INII OCI KOČEVJU KOČEVJE — V sredo, 7. septembra, je obiskalo Kočevje 82 intemirank-obsojenk iz vse Jugoslavije, udeleženk srečanja na Otočcu. Najprej sojih sprejeli in pogostili pred uradom kočevskega turističnega društva, kjer jim je kočevske zanimivosti predstavil Stane Jajtič. Intemiranke so nato pred spomenik Svobode položile venec, zatem pa jim je na ploščadi sredi mesta govoril o zgodovini Kočevske in še posebej o dogajanjih med NOB Nace Karničnik. Na sprejemu in na ploščadi so interni-rankam pele članice noneta Rog, igrala pa harmonikarja brata Veble. Nato so si intemiranke ogledale še muzej v Kočevju in dvorano Seškovega doma, kjer je zasedal med vojno Zbor odposlancev slovenskega naroda. Med povratkom proti Otočcu so si ogledale še Bazo 20 v Kočevskem Rogu. J. P. KOČEVJE — Že večkrat smo poročali, kako poteka urejanje cerkvice na Trati z okolico v spominski park. O tem so te dni razpravljali tudi na seji predsedstva OK SZDL. Predsednik odbora za urejanje Trate Rajko Jenko je poročal, da se ureditve- NE CAJ RIBNIŠKIH SREČANJE STAREŠIN — Na predvečer ribniškega sejma je bilo v prostorih Doma JLA v Ribnici srečanje vojaških starešin, ki so v povojnem obdobju službovali v tej vojaški enoti, in starešin, ki zdaj službujejo v tej vojašnici. Čeprav na srečanje niso prišli vsi vabljeni, je potekalo snidenje v tovariškem vzdušju. ŠOLARJI ČISTILI — Seveda je bila Ribnica zaradi semnja suhe robe in lončarstva vsa zasmetena. Na akcijo čiščenja pa so še žc naslednje jutro podali učenci ribniške osnovne šole. Tako je ostalo manj dela za ribniške smetaije. VABLJIVI KRAMBERGER — Ribniški sejem suhe robe in lončarstva se vedno bolj uveljavlja in je na njem vedno več obiska pa tudi prodajalcev najrazličnejše robe. Letos je bil posebna zanimivost »dobri človek iz Negove« Ivan Kramberger. Ko je njegov ročno izdelani avto stal v bližini gobarskega štanta, so imeli tudi gobaiji velik promet in dobiček. Ko so to videli gasilci iz Bukovice, so Krambergeiju ponudili prostor pred svojim štantom. Dobro je tržil tudi Kramberger, saj so šle njegove avtobiografske knjige tako rekoč za med. Tudi drugi prodajalci robe so si napolnili žepe. Se najprej so se odpravili proti domu izdelovalci suhe robe, zaradi katerih je ta sejem pravzaprav sploh organiziran. M-G-č V Zagrebu ameriški teden Prek 3.000 razstavljalcev iz 76 držav na jesenskem zagrebškem velesejmu ZAGREB — V nedeljo so odprli jesenski mednarodni zagrebški velesejem, največjo sejemsko prireditev v naši dražvi in eno največjih te vrste na svetu. Zaprli ga bodo 18. septembra, na njem pa se bo predstavilo prek 3.000 razstavljalcev iz 76 držav. V obsežnem sejemskem programu so določili pomembno mesto strokovnim posvetom in drugim dejavnostim za navezavo stikov poslovnežev in strokovnjakov. Letos bodo nadaljevali z lani začeto akcijo, svojevrstno borzo svetovnih tehnoloških novosti, imenovano Tehnology transfer forum, kjer pričakujejo precejšnjo mednarodno udeležbo. Zlasti domačim gospodarstvenikom namenjajo prireditelji več sestankov s področja zunanjetrgovinskega poslovanja. Tako so pripravili več seminaijev, na katerih bodo sodelovali strokovnjaki Narodne banke Jugoslavije in Hrvat-ske, zveznega sekretariata za zunanjo ».».t Mariborsko pismo Filmska »ročica Kaj je v mnogih Mariborčanih prebudilo ho-llywoodske ambicije Ko sem zadnjič — bilo je lepo nedeljsko jutro — stopil iz hiše okoli vogala, je bil prvi človek, ki sem ga srečal, možakar z — nacističnim znakom na rokavu! Kajpada ni bilo nobenega razloga za samozaščitni preplah, pa tudi kakšne nove nemške okupacije se ni bilo treba bati — že s tem, da so izgubili eno vojno, smo jim napravili dovolj veliko uslugo. Samo film so snemali. In tako sem se najprej spomnil na tisti vic s snemanja Bitke na Neretvi, ko je neki statist vprašal, ali bo čet-niško uniformo dobil tam ali naj jo prinese od doma... Pa naj mi Mariborčani oprostijo to nehoteno asociacijo: ne glede na svojo bogato nemškutarsko zgodovino danes verjetno ni več v štajerski prestolnici tistih, ki bi si kar z veseljem navlekli kakšno staro uniformo ali še kje doma hranili tisti rdeči trak s kljukastim križem, pač za vsak primer, če bi še kje snemali kak film. . — Toda ekipa Vibe, ki je v središču Maribora v minulih tednih pripravljala zunanje kadre novega slovenskega filma o znameniti mestni kavarni Astoriji (scenarij je napisal »bivši« Mariborčan Žarko Pe- tan), je vendarle prinesla v mesto nekaj zaželjene živahnosti; ne da bi sprožala kakšne resnejše razprave o bližnji preteklosti Maribora, s katero se skozi prizmo dogajanja v kavarni, ki sicer še zdaj nosi ime As-torija, a je že nekaj let preurejena v pizzerijo — film ukvaija. Tako so lahko starejši meščani živo podoživljali čase izpred vojne, med njo in prva leta po osvoboditvi, kajti scenografi so se potrudili, da bi Astorijo in trg okoli nje z zunanjo podobo vrnili štirideset in petdeset let nazaj. Ob tem so bili zagotovo hvaležni tudi povojnim mestnim načrtovalcem, ki so ta del starega mariborskega jedra (prostor med mestnih gradom in hotelom Orel) pustili neokrnjen in v zadnjih letih tudi temeljito prenovili vsa pročelja; praktično jim je bilo treba zgolj prelepiti reklame na izložbenih oknih in preobleči statiste v duhu časa primerne kostume ter poslati na ulico kak starinski avto ali konjsko vprego — scenarijsko delo je bilo opravljeno. Snemanje kavarne Astorija pa je v Mariboru pri mnogih rodilo tudi nekaj filmskih ambicij. Cel kup mojih znancev je bilo angažiranih, da se pred kamero sprehajajo po cesti, vzklikajo Živela svoboda ali Dol diktatura (prvo seveda po vojni, drugo pred njo). Ena od novinarskih kolegic je zaigrala strogo učiteljico, najbolje pa se je godilo časnikarskemu kolegu, ki je kot strumen partizan moral na mizi poone-gaviti čedno mladenko. Kasneje se je pritoževal, da je bil edini, ki mu ni bilo treba scene ponavljati. Ob tej rahli filmski vročici torej ni čudno, da mnogi že komaj čakajo premiero, napovedano za konec leta. Navsezadnje, pravijo, je to prvi »pravi« igrani film o Mariboru. In ko gre za nečimrnost, Štajerec — pa četudi druge rad prepričuje o nasprotnem — ni prav nič drugačen od ostalega sveta. MILAN PREDAN KAR PO STAREM KJERKOLI — »... izhaja iz napredne delavske družine, ki se je v času vojne v celoti opredelila za NOB... je poznan kot izredno aktiven družbenopolitični delavec... vse prevzete funkcije je opravljal izredno delavno in uspešno... iz te obrazložitve je razvidno, da bo tovariš... tudi novo funkcijo opravljal uspešno...« To je le nekaj misli iz obrazložitve, da bi nekoga imenovali na novo odgovorno delovno mesto. Ime predlaganega, funkcija in kraj, vse to je namerno izpuščeno, saj se take utemeljitve pojavljajo vsepovsod, in to v vsem povojnem času, mi pa tonemo vse globlje. na dela uspešno nadaljujejo, in kot vse kaže, bistvenih težav ne bo. Zapletlo se je le pri parkirnem prostoru, ker so zemljišče, kjer naj bi ta prostor po načrtu bil, prodali zasebniku. Sklep predsedstva je bil, naj občinska skupščina čimprej najde primerno rešitev, ker je material za gradnjo parkirišča že pripravljen. Ugotovili pa naj bi tudi, kdo je odgovoren, daje do tega zapleta prišlo. Rajko Jenko je nadalje poročal, da so s sedanjimi štirimi koncerti v cerkvici na Trati nabrali preko 1,7 milijona di-naijev prostovoljnih prispevkov za obnovo te cerkve, ki jo zdaj restavrirajo, in bo zato naslednji koncert pred cerkvijo. Dejal pa je, da ga moti, ker na koncerte v cerkvi ne smejo javno vabiti poslušalcev in so torej o njih obveščeni le verniki v kočevski cerkvi. Zato je prispevkov manj, kot bi jih bilo sicer. Razpravlja! na kapeli božjega groba bil napis o zgodovinskem dogajanju na Trati in v Kočevju ter na Kočevskem v slovenskem in nemškem jeziku. Nekateri so menili, naj bi bil zaradi turizma še v francoščini, angleščini in morda italijanščini, vendar so bili ti v manjšini. Večina je namreč menila, da je dovolj napis v slovenščini in nemščini, ker sta se na tem ozemlju mešala le ta dva naroda. V ostalih glavnih svetovnih jezikih pa bodo podatki opisani v posebnem prospektu, ki bo na voljo turistom. Začaran krog (ne)kadilstva so tUui 0 preaiogu, da bi trgovino, carinske upravne in združenega dela. Na sejmu se bodo pogovarjali tudi o sodelovanju EGS in Jugoslavije in o sodelovanju s Sevom Na velesejmu bo zavzemala posebno vidno mesto država partner; letos so to ZDA, medtem ko je bila lani Indija. V Zagrebu bodo organizirali ameriški teden, v katerem bodo z vrsto prireditev podrobneje predstavili ZDA. Obširno se bodo na sejmu predstavili tudi sovjetski razstavljala, zlasti beloruski. Med udeleženci sejma bodo med • Celodnevna vstopnica za zagrebški velesejem stane 5.000 din in popoldanska 1.500 din. drugimi tudi zvezni sekretar za ekonomske odnose s tujino Nenad Krekič, ki bo sodeloval na sestanku jugoslovansko-romunskega mešanega komiteja za gospodarsko sodelovanje, zunanjetrgovinski ministri Romunije, Indije in Egipta, predsednik ZIS Branko Mikulič pa je sodeloval v razgovoru z gospodarstveniki 13. septembra. L. M. Ob tednu boja (14. do 21. 9.) proti kajenju Svetovna zdravstvena organizacija je objavila podatek, da imajo delovne organizacije zaradi kajenja na zaposlenega od 500 do 4600 dolarjev škode. In če za slovenske razmere ocenjujemo, da imamo nad polovico kadilcev v aktivni populaciji, potem lahko sklepamo, da se nahajamo v dražjem delu prej omenjenih stroškov. Po nekaterih približnih izračunih je obseg kajenja pri nas že tolikšen, da zaradi kajenja izgubljamo blizu desetino družbenega proizvoda. Ob tem seveda ne kaže pozabiti na nešteto osebnih in družinskih tragedij in stisk, ko dokazano škodljiva zasvojenost s tobakom pripelje do neozdravljivih bolezni in celo do smrti Zastavlja se vprašanje, kako dalečje nekadilsko osveščanje pri nas. Po zaslugi zveze društev nekadilcev v zadnjem času zaznavamo vsaj nekatere premike na bolje. Zveza je prav v okviru obeleževanja vsakoletnega tedna boja proti kajenju (od 14. do 21. septembra) opozorila na svojo pobudo za trajni boj proti kajenju. Zveza je namreč pripravila projekt Zelena knjiga nekadilstva.« V tej se bodo našle delovne in druge organizacije, ki že dlje časa pri sov-jem delovnem procesu oziroma dejavnosti uveljavljajo smotre nekadilskega življenja in dela. Zveza društev nekadilcev pa bo zbirala tudi podatke o tistih delovnih okoljih, kjer še zmeraj prevladuje malomaren in ciničen odnos do nekadilcev in nekajenja, in bo seznam teh objavila na t. i. rjavih straneh v »Zeleni knjigi nekadilstva.« Nekadilsko družbeno gibanje skuša delovati spodbudno, nevsiljivo, a vztrajno, dosledno in prepričljivo, da bi obvarovali življenjsko in delovno okolje. Za odločilnejše premike pa bo morala kaj storiti tudi država, ki si hlastno polni svoj proračun na račun zasvojenosti kadilcev, pobira tako rekoč smetano, dobičke tobačne industrije. Ta pa spet daje kruh mnogim ljudem, in že smo v začaranem krogu... P.P. NOVI DEVIZNI TEČAJI 1 dne 12. septembra 19 H H za devize, efektno, reke, kreditna pisma letaj državi valuti velja za ukapni srednji prodajni Avstralija a. dolar 1 2457,70 2461,39 2465,08 Avstrija šiling 100 23520,53 23555,86 23591,19 Kanada dolar 1 2471,41 2475.12 2478,83 Danska krona 100 43039,17 43103,83 43168,49 Finska marka 100 69779,34 69884,17 69989,00 Francija frank 100 48859,71 48933,11 49006,51 ZR Nemčija marka 100 165361,03 165609,44 165857,85 Grčija drahma 100 2035,42 2038.48 2041,54 Irska funt 1 4434,14 4440,80 4447,46 Italija lira 100 221,91 222.24 222,57 Japonska jen 100 2295,47 2298,92 2302,37 Kuvajt kv. dinar 1 10735,28 10751,41 10767,54 Nizozemska gulden 100 146605,08 146825,32 147045,56 Norveška krona 100 44379,76 44446,43 44513,10 Portugalska escudo 100 1993,05 1996,04 1999,03 Švedska krona 100 47722,59 47794,28 47865,97 Švica frank 100 196052,04 <196346,56 196641,08 V. Britanija funt 1 5192,32 5200,12 5207,<92 ZDA dolar 1 3067,92 3072,53 3077,14 ECU 1 3437,96 3443,12 3448,28 Belgija frank/F 100 7804,38 7816,10 7827,82 Vsak se znajde po svoje Priprava ozimnice sodi tako rekoč med redna vsakoletna opravila, a kot kaže, je kriza posegla tudi v to staro navado in potrebo. Očitno je, da kašče, kleti in shrambe niso tako polne, kot so bile pred leti, saj si ponekod v naši nekoč vsaj na videz tako bogati deželi že belijo glave z uvajanjem socialnih dodatkov in živilskih kart. Celo sindikati gredo v načrtne akcije za izboljšanje delavskih življenjskih razmer. Žal se družbena kriza vse bolj pozna tudi v siromašnejših kuhinjah in očitno je, da tudi letošnja ozimnica pri mnogih ne bo tako bogata kot včasih. Zdi se, da si občani veliko pomagajo z lastnimi vrtički in da veliko zaleže pomoč staršev in prijateljev. To je očitno najzanesljivejša pot do ozimnice. Zato bo verjetno toliko težje za tiste z majhnimi plačami, ki takih virov oskrbe ne premorejo. Tako bodo nekateri, kot pravijo, celo prisiljen opustiti to vsakoletno navado-nakup ozimnice. Sprotni nakupi čez zimo pa bodo seveda občutno dražji. ANDREJ ŽAGAR, viličarist na sevniški Žagi: »Z ozimnico smo se doma že precej oskrbeli. Veliko smo vložili povrtnirr kijih sami pridelamo. Nameravamo kupiti še krompir, in če bo ostalo kaj denaija, tudi meso. Še dobro, da doma redimo nekaj kuncev in prašiča ter da veliko sami naredimo in sploh vsak dinar dvakrat obrnemo. Toda kljub temu moramo na račun hrane, ki je pač na prvem mestu, pri obleki že priškrniti.« JULIJA ŽITNIK, obračunski knjigovodja pri gozdni upravi GG Brežice v Mokronogu; »V kratkem bomo kupili krompir in meso, tako da bo ozimnica nared. Vložili smo že zelenjavo z domačega vrta in sadje, ki smo ga sami nabirali. Vložili smo tudi gobe. Sicer pa ne vem, kam bomo prišli, če se bo nadaljevalo tako divjanje cen in če bo tudi hrana vse dražja. Kako naj preživi delavec s povprečno plačo, denimo, petčlansko družino, če nima koščka zemlje?!« DARINKA FILIPČIČ, šivilja v črnomaljski Beti: »Stanujemo v bloku, tako da kurjavo plačujemo skozi vse leto. Stroški se tako porazdelijo, najbrž pa so tudi manjši, kot če bi morali drva in premog sami priskrbeti. Ozimnice ne kupujemo, ker si vse pridelamo na njivah. O tem, če se to splača ali ne, ne razmišljam, kajti njiv ne moremo pustiti v pušči. Da pa kmetovanje ni zastonj, ve vsak, kdor kmetuje. Zadovoljna sem, da jesen pričakujem z veseljem in ne s strahom pred izdatki.« IVAN VINSKI, absolvent arhitekture iz Metlike: »Mi smo tričlanska družina. V službi je samo žena in z eno plačo ni možno, da bi se oskrbeli s kakšno solidno ozimnico. Malo se zanašamo na mamo, a vse skupaj je bolj kislo, vloženo. Šunke v ozimnici ne bo, kvečjemu če bi jo uvozili iz Albanije. Zame še sindikat ne skrbi, a sem žilav, bom že preživel. Zimo bo treba preživeti z ozimnico ali brez nje. V teh časih je še najlažje vojakom, njim za ozimnico ni treba skrbeti.« OLGA KLARIČ, poslovodkinja trgovine Borovo v Kočevju: »Za ozimnico ne bomo nič kupili. Dobivamo zajamčene osebne dohodke po 220.000 din na mesec. Zato nakup ozimnice odpade. Jabolka bomo nabirali po tleh. Krompiija smo pridelali manj, kot smo ga posadili. Že krompir, ki je po 1.670 din, si težko privoščimo, o mesu pa lahko samo sanjamo. Včasih smo lahko meso pekli, danes si ga še za juho ne moremo privoščiti. Vse to je že pravi obešenjaški humor.« MARIJA GORŠIČ, tajnica osnovne šole Ribnica: »Krompir bomo pridelali doma, jabolka bomo dobili pri prijatelju. Papriko sem že kupila po 1.250 din, medtem ko jo je dobila tašča na tržnici v Ljubljani po 800 din. Kupiti bomo morali še fižol. Doma nas je osem. Na srečo imamo kmetijo. Težko bo tistim, ki morajo vse kupiti. Vsak kvadratni meter zemlje, ki ga obdelaš, je v tej draginji dobrodošel. Naš šolski sindikat ne more priskrbeti ozimnice, ker nimamo pravega prevoza.« FRANC NEČEMER, vrtnarstvo Veliki Podlog: »Z ozimnico ne bom imel težav, ker si jo sam pridelam. Težje kot meni in podobnim pa bo zagotovo ljudem, ki so povsem odvisni od ene ali od dveh slabih plač, pa morajo čisto vse kupiti. Po drugi strani pa opažam, da mnogi sicer težko živijo, a čisto nič ne naredijo, da bi jim bilo bojje. Ko so po vaseh pobirali krompir, ni bilo nikogar, ki bi poprijel tudi za tako delo, in zdi se, da kriza le še ni tako huda.« SILVO POLAK, vodja Centra za obveščanje v Novem mestu: »Srednji sloj prebivalstva sije še lahko pripravil nekaj zimskih zalog in kuijave, v mnogo težjem položaju pa so tisti z nižjimi dohodki. Njihovo stanje spominja že na povojna petdeseta leta. Mislim, da bodo manjkajoči vitamini in mrzla stanovanja v marsikatero hišo priklicali bolezni. V tem času ni nikogar, ki bi lahko pomagal, saj je tudi sindikat brez denaija.« MIRKO ZLATIČ, uslužbenec KOP, Brežice: »Krompir smo si sami pridelali, kurili bomo svoja drva, tako da z ozimnico -ne bo problemov in sedaj zanjo ne bomo odšteli niti dinarja. Seveda pa sem moral kupiti seme, gnojilo, škropiva; drva sem pripravljal sam. Z vsemi temi opravili pa sem imel toliko stroškov, kot če bi ozimnico kupil. Delal sem v prostem čaus, in to ne malo, skratka, tudi mene bo ozimnica precej stala, le da ne bom odštel vsega denarja naenkrat.« & DOLENJSKI LIST kmetijstvo Steklina in bruceloza v Posavju Veterinarji opozarjajo na širjenje stekline in bruceloze v Posavju_ Kdo pobere smetano od kmetovega dela? PODLISEC PRI DOBRNIČU — 18-letni Alojz Kužnik je končal skrajšani program kmetijske šole na Grmu in pridobljeno znanje s pridom izkorišča na 22 hektarov veliki kmetiji. Obdelovalne zemlje imajo Kužmkovi blizu 10 hektarov, tako da si morajo pomagati z mehanizacijo. »Oče je bolehen in že kakšno leto zvečine jaz kmetujem. V hlevu imamo 15 glav živine. Smo kooperanti trebanjske kmetijske zadruge, Alojz Kužnik: »Kmetovo delo je vse premalo cenjeno.« kiji oddamo vse tržne presežke. Letos smo oddali 1000 kg pšenice in 10 ton kromprija. Za pšenico vemo, daje bila cena mizema, za krompir pa boljša kot običajno. Se pač pozna suša in je tudi ponudba manjša. Mi smo oddali že 18 ton krompirja. Suša nam je zmanjšala pridelek koruze in krompirja za približno polovico. Seveda imamo majhno rezervo krme v dveh koritastih silosih s prostornino okrog 60 kubikov, toda če ju hočemo napolniti, je treba trdo delati,« je povedal Kužnik. Podobno kot tudi druge kmete ga že kar jezi, da morajo tako poceni oddajati mleko pa tudi živino. Ob tem se sprašuje, kdo pobere smetano, saj je meso v mesnicah že drago. p. p. O * * v v Sejmišča BREŽICE — Na prašičji sejem so rejci zadnjo soboto pripeljali 137 do tri mesece starih pujskov, kupci pa so lahko izbirali tudi med 42 prašiči. Lastnika je zamenjalo 60 pujskov, in sicer po 3.500 din za kilo žive teže, prašičev pa je bilo prodanih 14, zadnje pa je bilo treba odšteti od 2.800 do 3.000 din za kilo žive teže. BREŽICE — Posavski veterinarski zavod Brežice ima v zadnjem času več dela zaradi stekline, kije očitno premagala še zadnjo vodno oviro, ko je prešla Savo, zdaj pa se je pojavila precej nevarna bolezen bruceloza. Direktor Posavskega veterinarskega zavoda Marjan Vizjak je povedal, da so v zadnjih nekaj dneh pregledali 11 lisic in med njimi odkrili 8 steklih, kar pomeni, da so domala vse okužene s to nevarno boleznijo. Največ jih je bilo v okolici Sromelj in Cerkelj, sredi preteklega meseca pa seje stekla lisica zatekla celo v središče Krškega na Cesti krških žrtev. Čeprav doslej ni bila okužena niti ena domača žival, veterinarji opozarja- • Na srečo je bakterija brucela zelo občutljiva in razpade že pri temperaturi 65° Celzija. Na srečo se ne prenaša s človeka na človeka, znana pa je kot bolezen hlevaijev, mesarjev in drugih podobnih poklicev. Zato morajo vsi, ki delajo z živino, dosledno izvajati vse higienske ukrepe; najosnovnejši je seveda umivanje rok po vsakem opravilu v hlevu. jo na izredno previdnost tako pri ravnanju z okuženimi živalmi kot pri nabiranju gob in sprehodih po gozdovih. Lisice se obnašajo povsem tipično za to bolezen, saj so agresivne in se ljudi ne boje. Seveda je najboljša zaščita pred steklino cepljenje psov, v odročnejših krajih pa tudi mačk, ki ravno tako prenašajo steklino, a jih je težje odkriti, ker se ne obnašajo tako kot psi in ostale živali. Druga nevarna bolezen je bruceloza, za katero lahko zbole vsi sesalci, vključno s človekom. Pri živalih, zlasti pri govedi, ovcah, kozah in svinjah se simptomi te bolezni kažejo v prezgodnjih porodih. V brežiški občini so zabeležili 17 obolelih plemenskih svinj in enega merjasca, že prej pa je bilo opaziti, da so živali abonirale. »Rejce opozar- .. Marjan Vizjak, direktor Posavskega veterinarskega zavoda jamo, da kužni material, kot so fetusi, posteljice in plodne tekočine, ne prijemajo z rokami, ampak pri tem uporabijo vsaj polivinilasto vrečko ali rokavice. Ta bolezen je zelo nevarna za ljudi in so njeni simptomi podobni gripoznim, kasneje pa lahko pride do vnetij jeter, plodnih organov in drugih pojavov. Razširjenost bolezni še ni znana, prav Kdaj dozorijo jabolka? Strokovnjaki biotehniške fakultete določijo čas obiranja sadja na krških plantažah KRŠKO — Konec poletja in začetek jeseni je seveda čas, ko je treba obrati sadove celoletnega dela. Krški M-Agrokombinat-tozd Sadjarstvo že vsa leta doslej pri tem sodeluje z ljubljansko Biotehniško fakulteto, katedro za tehnologijo predelave in skladiščenje sadja ter vrtnine. Minuli teden je mag. Janez Hribar s te fakultete skupaj s svojo skupino že tretjič v tej sezoni opravljal meritve zrelosti sadja. »V okviru naše pospeševalne dejavnosti opravljamo tudi take meritve, s katerimi ob konkretnih nalogah prihajamo tudi do študijskega gradiva za svoje raziskovalno delo. Zato imamo s kmetijskimi organizacijami domala po vsej državi sklenjene pogodbe o takem sodelovanju,« pravi mag. Hribar. »Naše delo je predvsem, da točno določimo čas obiranja sadja, ker ni vseeno, katera sorta se on določenem času obira, čas , obiranja pa določamo tudi glede namena. Za hladilnico je potrebna drugačna zrelost kot za predelavo. Seveda moramo take meritve opravljati na terenu, kajti odločilno pri sadju je tudi število toplih dni, količina padavin in podobno. V glavnem poznamo tri kriterije za določanje zrelosti: barvo, kije v osnovi vedno zelena, trdoto mesa plodov in prisotnost škroba. V stadiju fiziološke zrelosti je škrob v pretežnem delu sadeža, glede na način predelave pa so zahteve po sadju, kjer je škrob delno ali povsem pretvorjen v sladkor. Te teste opravljamo na terenu z jodovo raztopino, v laboratorijih pa opravljamo seveda še dodatne meritve.« Mag. Hribar meni, da letošnja letina ne bo najboljša, ker so sadjarje prizadele naravne nesreče. Vendar se bo stanje pri jabolkih v zadnjih dnevih precej izboljšalo. To seveda velja tudi za krške sadjarje, ki štejejo po izboru sadja in po kakovosti med najboljše. Odločilna pri tem je tehnologija, zlasti škropljenje, ki mora biti opravljeno resnično strokovno, da bi sadje ne dobilo prevelikih odmerkov škropiv, kar pogosto ne velja za domače sadjarje, pa tudi skladiščenje v hladilnici, kjer sadje še vedno najbolje preživi staranje in je tak način skladiščenja doslej najboljši. Mag. Hribar celo meni, da bi bilo treba prodajo ozimnice prepovedati, saj sadje v domačih kleteh, zlasti v sodobnejših hišah, izgubi veliko svojih lastnosti in kupec tako rekoč nič ne prihrani, ker je vso zimo oporečno sadje. Kmetijski Bacitracin popravi silažo Silaža velja za okusno živinsko krmo, vendar se zgodi, da jo živali iz tega ali onega razloga odklanjajo. Najpogostejši vzrok je neprijeten vonj in okus, ki ju povzroča visoka koncentracija ocetne in mravljične kisline. Popolno neuporabnost lahko povzročijo gnilobne bakterije, ki razkrajajo beljakovine. Pri pripravi silaže je zato treba upoštevati vsa strokovna navodila, k izboljšanju fermentacije pa lahko mnogo pripomore uporaba Zn-bacitracina, ki ga izdeluje Tovarna zdravil Krka v Novem mestu. Z dodajanjem Zn-bacitracina preprečujemo razmnoževanje povzročiteljev gnitja, hkrati pa pospešujemo razmah željenih mlečnokislinskih bakterij, ki so nosilke pravilnega siliranja in visoke kakovosti silaže. Zn-bacitracin spada v skupino antibiotikov, ki se iz črevesja sicer ne resorbirajo, vplivajo pa zelo ugodno na razvoj živali. Izboljšajo izkoristek krme, povečajo apetit in tako pospešijo priraščanje. Ugotovili so, da so • Precizne optimalne količne Zn-bacitracina so: za tono zelene krme 110 g, za tono detelje 130 g in za tono lucerne 150 g. Priprava raztopine je naslednja: 150 do 200 g 10-odstotnega Zn-bacitracina vmešamo v 10 litrov hladne vode. To raztopino dobro premešamo, nato pa z njo poškropimo eno tono stlačene silažne mase.__________________________ molznice, hranjene s silažo, ki ji je bil dodan Zn-bacitracin, dajale za četrtino več mleka kot tiste, ki so bile krmljene brez njega. K temu je pripomogla zlasti povečana ješčnost. Zn-bacitracin dodajamo krmi ob siliranju. Potrebujemo sorazmerno majhno količino: 1 kilogram 10-odstotnega Zn-bacitracina za 5 ton zelene mase. Tudi vmešanje v silažo je enostavno. Pripravljeno kisal lahko škropimo z navadno škropilnico za sadje, uporabna pa je tudi soboslikarska jlkropilna naprava. Paziti pa je treba, da se suspenzija Zn-bacitracina čimbolj enakomerno razprši po vsej silažni masi in dajo pripravimo tik pred sdiranjem. JOŽKO ŽABKAR, dipl. vet. zato je potrebna še večja previdnost,« opozaija Vizjak. Te bolezni v zadnjih dvajsetih letih ni bilo, zato njen ponovni zamah zaskrbljuje in opozarja na še večjo previdnost. To opozorilo velja zlasti za krajevno skupnost Dobova, kjer je bilo največ pojavov te bolezni. Posavski veterinarji so že navezali stik z ljubljansko biotehniško fakulteto, kjer opravljajo potrebne analize, hkrati pa sodelujejo tudi z zdravstveno službo. Zatiranje bolezni seveda ne bo poceni, zato veterinarji pričakujejo pomoč sklada za zdravstveno varstvo živali in družbenopolitične skupnosti, če pa bodo stroški presegali domače moči, tudi pomoč republike. J. S. Po premaganem fomopsisu vzpon sončnic Naši hibridi že osvajajo svet Pred nekaj leti je kazalo na katastrofo. Zaradi glivične sive pegavosti stebel (fomopsisa) je vse več Vojvodincev opuščalo pridelovanje sončnic, Jugoslavija pa je morala uvažati vedno večje količine jedilnega olja. Zdaj je to le še spomin na preteklost. Dr. Draganu Skoriču in njegovim sodelavcem seje posrečilo vzgojiti proti fomopsisu odporne sončnice in tedaj so se spet začeli boljši časi za to poljščino. Napoved ni pretirano optimistična, zlasti še, ker se je ob letošnji suši sončnica bolje držala kot drugi poseki in je torej odpornejša za slabše vremenske razmere, ki se kaj lahko spet ponovijo. V svetu postaja sončnica ena izmed kulturnih rastlin prihodnosti. Samo v zadnjih 15 letih seje pridelava podvojila in je dosegla že zavidljivih 18 milijonov ton sončničnega zrnja. Na nedavni veliki mednarodni konferenci v Novem Sadu so ugledni tuji strokovnjaki priznavali jugoslovanski žlahtnite-ljem velike zasluge za napredek pridelovanja ne le z vzgojo proti fomopsisu odpornega hibrida, marveč tudi zaradi odličnih sort z visokim odstotkom olja, ki najdejo vse več tujih kupcev. Z našim semenom dosegajo v Italiji, Madžarski in Bolgariji rekordne pridelke, pa tudi Jugoslavija sama je z več kot poltretjo tono zrnja na hektar v svetovnem vrhu skupaj s Francijo in Avstrijo. Pričakujemo, da se bo sedanji obseg pridelovanja še povečeval (zdaj je pod sončnicami nekaj več kt 200.000 ha polj), morda tudi v Sloveniji, kjer te poljščine skorajda ne poznamo več. EN HRIBČEK BOM KUPIL.- Ureja Tit Doberšek Ustanovljena je Zveza društev vinogradnikov Slovenije Kot smo sporočili na tej strani Dolenjskega lista dne 1. 9. 1988 je bila v nedeljo, 4. septembra, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (zadnji dan vinskega sejma) ustanovna skupščina za ustanovitev Zveze društev vinogradnikov Slovenije. Skupščine seje udeležilo 90 delegatov od obstoječih 12 društev vinogradnikov. Od teh je bilo na skupščini 61 delegatov društva vinogradnikov Dolenjske. Skupščino je vodil Ivan Kren, vinogradnik iz Svečine, predstavnik Društva vinogradnikov Maribor, ki je po poročilu verifikacijske komisije (Prosinečki) ugotovil sklepčnost skupščine. Organizacijski tajnik pripravljalnega odbora za ustanovitev Zveze društev vinogradnikov Štefan Kuharje kot predstavnik društva vinogradnikov Jeruzalem za uvod k razpravi podal nekaj misli o problematiki zasebnih vinogradnikov v Sloveniji. Predsedujoči Ivan Kren je nato odprl razpravo. Navzoči so z zanimanjem poslušali razpravo predsednika Zadružne zveze Slovenije inž. Leona Freliha. Povedal je, daje v razpravi razvojni program hribovitega območja Slovenije, ki obenem zajema vinograde slovenskih vinorodnih območij, zato naj se vinogradniki po občinah vključujejo v ta program. Sredstva za razvoj hribovitega območja bodo na voljo po občinah. Inž. Frelih priporoča ustanavljanje vinarskih zadrug povsod tam, kjer obstoječe zadruge in kombinati ne bodo v programe razvoja hribovitega območja vključevali tudi vinogradništva. Predsednik zadružne zveze tudi sodi, da si zaščitno znamko slovenskih vin, ki jo podeljuje poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo, zasluži vsako pozitivno ocenjeno slovensko vino z geografskim poreklom slovenskih vinorodnih okolišev. Štefan Kuhar, je v razpravi povedal, da se v Sloveniji zmanjšujejo površine vinogradov na izrazitih vinorodnih legah. Tako se zmanjšujejo obdelovalne površine Slovenije. Obstoječa zakonodaja je vzrok, da se v Slovenijo uvažajo drugorazredna tuja (južna) vina, pridelek vina slovenskih vinogradnikov pa os- taja neprodan. To je eden izmed vzrokov nazadovanje našega vinogradništva. Veliko pozornost je vzbudila razprava mladega vinogradnika Kelherja z Bizeljskega, ki je rekel, da vseh neprilik vinogradnikov ni kriv le Bog (pozebe), največ težav si povzročamo sami. Politika vinogrd-ništva ves čas povojni (to velja za zasebno vinogradništvo) ni pravilno vrednotila, le ovirala je razvoj stroke. Sam to občutim zadnjih 20 let. Zato si mladi vinogradniki ne upajo prevzeti kmetije z vinogradi, saj postajajo vinogradi za kmetijo le breme, ne pa vir dohodkov. Mladi s sedanjim stanjem niso zadovoljni. Treba bo odpraviti vse monopole obstoječih organizacij in vse predpise, ki zavirajo razvoj vinogradništva. Predsednik Društva vinogradnikov Dolenjske Jože Unetič je prebral resolucijo o problemih zasebnih vinogradnikov, ki jo je sprejela skupščina delegatov dolenjskih vinogradnikov 12. 6.1988 (objavljena v Dol. 1.21. in 28. 7. 1988). Jože Vidmar, predsednik društva vinogradnikov Bele krajine, sodi, da v sedanjih razmerah ni mogoče obnavljati vinogradov, saj je obnova draga in je zasebni vinogradniki ne zmorejo. Vinograde z zastarelim sortimentom pa je treba obnavljati. Tako vinogradi propadajo. Franc Valenčak, predstavnik društva vinogradnikov Kozjanskega, je predlagal, da bi nova Zveza društev vinogradnikov izdajala svoje mesečno glasilo. Zavzel se je zato, naj davkarji, namesto da obdavčujejo z dodatnimi davki slovenskega vinogradnika, raje obdavčijo v Slovenijo uvožena tuia vina. Po razpravi je Štefan Kuhar kot tajnik pripravljalnega odbora prebral najvažnejše člene pravil Zveze. Skupščina je z javnim glasovanem sprejela pravila Zveze društev vinogradnikov Slovenije. Najvišji organ Zveze društev vinogradnikov je skupščina delegatov, v katero vsako društvo vinogradnikov izvoli enega delegata na 50 članov društva. Za predsednika skupščine Zveze društev vinogradnikov je bil izvoljen vinogradnik in upokojeni sodnik Stane Prijatelj iz Trebnjega. Upravni odbor Zveze društev vinogradnikov sestavljajo predsedniki posameznih društev. Za potrebe Zveze društev vinogradnikov posamezna društva vinogradnikov odvajajo 15% pobrane članarine. Zapisal DOBERSEK Bodo ukinili prodajalne? Težave trnovskih poslovalnic črnomaljske kmetijske zadruge KDAJ OBIRATI? — Mag. Hribar z ljubljanske Biotehniške fakultete je skupaj s člani svoje skupine pregledal jabolka vseh sort in določil čas obiranja. Poleg jabolk s krških plantaž je pregledoval tudi sadje iz sevniške in novomeške občine. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE V ponedeljek je stal paradižnik 1.500 do 2.000 din, solata 2.000 do 3.000, rdeča pesa 2.000 in zelje 800 din kilogram. Kilogram fižola v zrnju so prodajali po 5.000 in stročjega fižola po 4.000 din, čebule po 1.500 in česna po 8.000 din. Jabolka so veljala 1.200 do 1.500 din, grozdje 3.000, slive 1.500 in hruške 2.000 din kilogram. Različno veliki lončki smetane so stali 3.500 ali 9.000 din. Jajca so prodajali po 350 do 400 din. Naprodaj so imeli tudi precej cvetja, med drugim vrtnice po 400, pajke po 2.500 in nageljne po 4.000 din primerek. Kilogram gob so cenili na 15.000 din, kilo krompirja pa so prodajali po 1.500 din. Na stalnih stojnicah so imeli med drugim lubenice po 1.000 in grozdje po 2.500 din kilogram. ČRNOMELJ — Kljub temu da so v črnomaljski kmetijski zadrugi že večkrat poskusili postaviti trgovino na trdnejša tla, da bi končno začela poslovati z akumulacijo, jim to ni uspelo. Še naprej se ponavljajo enaki problemi, ki pa so ob vsesplošni krizi vedno bolj izraziti. Ob polletju so skoraj vse trgovske poslovalnice zadruge poslovale s primanjkljajem. Promet na zaposlenega v teh prodajalnah je premajhen, razlike v ceni pa ne ' morejo pokriti vseh stroškov. Osebni dohodki predstavljajo ponekod celo 70 odst. stroškov v ustvarjeni razliki v ceni. Poleg tega je v odročnih trgovinah neustrezen izbor trgovskega blaga, ki nastaja na zahtevo občanov, veliki so tudi stroški vzdrževanja. Ker je poslovanje v trgovinah vse slabše, so bili v zadrugi prisiljeni predlagati več ukrepov. Tako naj bi v podeželskih prodajalnah, kjer je to le mogoče, prešli na deljen delovni čas ali na delo v eni izmeni, v skrajni sili pa naj bi ukinili nerentabilne trgovine. Zmanjšali naj bi vrednost zalog, pri blagu večje vrednosti poiskali možnost za kreditiranje, razširili prodajo pod ugodnimi pogoji, kot so na primer odlogi plačil. Pridobili naj bi čimveč obratnih sredstev po ugodni obrestni meri za zaloge poslovalnic v nerazvitih krajevnih skupnostih, razvijali na novo registrirano dejavnost trgovine — to je prodajo na veliko — in strogo nadzorovali stroške. Vendar v zadrugi opažajo, da se ukrepi prepočasi uvajajo v prakso in da so premalo učinkoviti, zato niso optimisti. Rešitev vidijo v investicijskem vlaganju, kjer naj bi zaposlili presežek delovne sile, in v doslednem uresničevanju že sprejetih sanacijskih ukrepov. Zavedajo pa se tudi, da bodo morali v prodajalne, med katerimi so nekatere zastarele, vložiti tudi nekaj denaija. Tako so letos v Starem trgu že dozidali skladišče, v Semiču pa so ga zgradili na novo. V letošnjem letu načrtujejo še adaptacijo trgovine v Vinici, pripravo projektov za rekonstrukcijo črnomaljske tržnice ter obnovo dragatuške in gribeljske prodajalne. m B.-J. VSE GRE PO GOBE KOČEVJE — Te dni so kočevski gozdovi polni raznih gob in gobarjev, ki prihajajo po gobe že od zgodnjih jutranjih ur in nabirajo do večera. Bera je dobra. Tako se privarčuje pri današnji draginji Med gobarjenjem je tudi dovolj časa za razmišljanje o vsem, zato ni čudno, da se je nekemu gobarju utrnila tudi tale aktualna univerzalna modrost »Na Kočevskem gre ksc po gobe, celo nekateri organizirani gobarji« P-c Skoda bo vidna več let V sevniški občini prizadeta zlasti živinoreja — Nujen nakup krme — Kako ohraniti osnovno čredo? SEVNICA — Zaradi dolgotrajnega deževja ob spravilu prvega odkosa, ko je bila močno prizadeta kakovost, saj so ga kmetje v večini spravili pod streho skoraj mesec dni pozneje kot v prejšnjih letih, je bilo leto 1988 že tako slabo v pridelovanju krme. Zatem pa je suša v hribovskem predelu sevniške občine prizadela že drugi odkos, tretjega pa popolnoma uničila. Pospeševalna služba sevniškega M-KK, tozd Kooperacija, je za omilitev posledic suše, predvsem pa za ohranitev osnovne črede posredovala kmetom predlog ukrepov. Med drugim naj bi kmetje po spravilu koruze čimveč njivskih površin, ki bi sicer ostale čez zimo prazne, posejali s prezimnimi posevki, kot so mešanice ozimne grašice z mno-gocvetno ljuljko, grašljinko oz. graha z ozimnimi žiti in drugim. Navkljub temu pa je nujen dokup, da bi v živinoreji ohranili stalež in zagotovili krmni obrok za ustrezno poprečno pridelavo, 600 ton koruze v zrnju, 500 ton svežih in 200 ton suhih pesnih rezancev, 1000 ton pivskih tropin, 250 ton krmnih mešanic, 200 ton gnojil za dognojevanje, 2 toni sredstev za varstvo rastlin in 3 tone semen krmnih dosevkov. Za ta repromaterial, s katerim bi ublažili posledice suše, bo potrebnih 1,1 milijarde dinaijev. Po trenutno veljavnih cenah znaša izpad kmetijske pridelave v zasebnih rokah prek 16,3 milijarde dinaijev, pri čemer je posebna strokovna komisija sredi avgusta ocenila, da bo zaradi suše prizadetih 825 ha koruze za zrnje in 457 ha koruze za silažo s po 40-odstotnim izpadom pridelka. Najbolj so prizadeti strniščni posevki, kjer ocenjujejo, da bo izpad pridelka na 560 ha nad 80-odstoten. Vrtin bo zaradi suše polovico manj, pri travinju, krmnih rastlinah in ekstenzivnih sadovnjakih ocenjujejo 30-odstoten izpad pridelka, medtem ko naj bi bil na 510 hektarih vinogradov pridelek grozdja za petino manjši. Pri tem pa kmetijci poudaijajo, daje v teh podatkih ocenjena zgolj zmanjšana količina pridelave. Če pa bi upoštevali še kakovost, predvsem pridelane koruzne silaže, zrnja in trave, bi bila ocenjena škoda še večja. P. P. IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN G I OBNOVILI SPOMINSKO PLOŠČO — V nedeljo dopoldan je bila slovesnost ob odkritju prenovljene spominske plošče na Kramarjev! zidanici na Gornjem Kamenju, ki sojo pripravili mladi iz ŽTO Novo mesto in aktiv ZZB NOV novomeškega vozlišča. Plošča, kije bila postavljena že pred 35 leti, spominja na kraj, kjer so pod streli Italijanov in domačih izdajalcev padli Franc Zupančič, Franc Kic, Alojz Pate in Žan Grabnar. Slavnostni govornik ob odkritju je bil predsednik KO ZB NOV Bučna vas Janez Potočar, program pa so pripravili mladi iz ŽTO in je bil posvečen tudi 46-letnici ustanovitve želežniškega komiteja. (Foto: J. Pavlin) KDAJ ASFALT? Zakaj še niso v celoti asfaltirali ceste Šmihel-Dečja vas v žužemberški krajevni skupnosti, čeprav je bila v cestnem posodobitvenem načrtu že leta 1983. Omenjena cesta je gotovo med bolj obremenjenimi v krajevni skupnosti. Pred 12 leti sojo dogradili krajani Šmihela in se tako povezali s sosednjo grosupeljsko občino. Cesa je bila za Smi-helčane največja pridobitev po osvoboditvi, saj je tako lahko pripeljal v ta kraj avtobus. Po omenjeni cesti čez dan vozijo delavski in šolski avtobusi, ki prevažajo krajane v Ljubljano in Novo mesto. S to pridobitvijo, ki pa bi jo bilo dobro izboljšati, smo našim delavcem in šolarjem dali dodatno dnevnega počitka. A. P. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 17. septembra, bodo do 19. ure odprte naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Market na Cesti herojev • v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec • v Žužemberku: Market Dolenjka • v Straži: Kmetijska zadruga Dolgoročna rešitev in sedanja stiska METLIKA — Stiska v metliš-kem vrtcu traja že lep čas. Čeprav je sedaj v vrtcu 210 otrok, toliko kot v prejšnjem šolskem letu, kar presega prostorske normative, v vrtec niso mogli sprejeti vseh otrok, katerih starši so dali prošnje. Zunaj je ostalo več kot deset otrok, prošnje pa še kar prihajajo, že za sprejem v prihodnjem maju in celo za jesen prihodnjega leta. V vrtcu si močno prizadevajo, da bi to stisko rešili, iskali in tudi našli so nove prostore, vendar iz vsega skupaj ni bilo nič, ker bi bil za to potreben dodatni denar, ki pa ga skupnost otroškega varstva nima, saj še sedanje obveznosti do vrtca komaj pokriva. V drugih krajih prakticirajo tako imenovano družinsko varstvo. Vodstvo vrtca je dobilo dva prostora v družinski hiši v Metliki, kamor bi lahko tako rekoč brez dodatnih vlaganj namestili dva oddelka otrok, s čimer bi v veliki meri rešili prostorsko stisko. Dodaten strošek za to rešitev bi bilo le plačilo najemnine in osebni dohodek dveh za določen čas zaposlenih varuhinj. Seveda tega vrtec ne more narediti na svojo roko, zato so dali vlogo na izvršni svet, v kateri so predlagali, da bi potrebni denar zagotovili skupaj izvršni svet in skupnost otroškega varstva. Odgovor, ki so ga dobili, pa je tak, da si z njim ne morejo nič pomagati V odgovoru piše, daje predlog zanimiv, da pa je treba vprašanje otroškega varstva v Metliki rešiti dolgoročno. Ne ja ne ne, ko bi bilo treba reči kaj v zvezi s potrebnim denarjem. Na okroglo in na vogal. Od »zanimivega predloga« in »potreb po dolgoročni rešitvi« otroci, ki niso bili sprejeti v vrtec, in njihovi starši, ki se morajo znajti, kakor vejo in znajo, žal nimajo nič. A. B. 2& Nekaj prostora tudi za vrtce Po referendumskem obdobju v občini več šolskih zmogljvosti od načrtovanih Ob razredih še otroške igralnice, telovadnice in zaklonišča NOVG MESTO — V Novomeški občini bodi < do prihodnjega leta zgradili precej več osnovnošolskega prostora, kakor so predvideli z referendumskim programom gradnje osnovnih šol za obdobje 1984—1989, je med drugim navedeno v poročilu občinske izobraževalne skupnosti. Z dejanskim obsegom novogradenj, dograditev in adaptacij šol bodo ob koncu referendumskega obdobja maja prihodnje leto presegli načrt, gledano CESTA IN TELEFON ŠKOCJAN — V Škocjanu so pred nedavnim predali namenu 600-metr-sko asfaltirano cesto v predelu Hrastulj in okrog 300 metrov asfaltiranih ulic, do konca leta pa nameravajo asfaltirati še nekaj ceste proti Bučki. Za cesto v Hrastuljah so uporabili denar iz 2-odstotnega krajevnega samoprispevka, sredstva skupnosti za ceste in namenske prispevke krajanov. Vsako gospodinjstvo je prispevalo za glavno cesto po 1,1 milijona, za asfaltiranje ulic pa so dali tamkajšnji prebivalci še milijon dinarjev na gospodinjstvo. Brez prispevka v denarju in delu seveda ne bodo mogli napeljati telefona. Za telefonsko omrežje je krajevna skupnost že kupila material, za katerega je moral primakniti vsak od bodočih naročnikov po 1,5 milijona. V gradbenem odboru menijo, da znesek ni dokončen, vendar končna cena za priključek ne bo dosti večja. Telefonski kabel bodo napeljevali deloma po zemlji, deloma po drogovih. NOVI PRISPEVKI NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente pri OO RK so prispevali: LB-temeljna dolenjska banka Novo mesto namesto venca za Frančiško Prijatelj sodelavci hčerke Slavice Gorenc 135.000 din; osnovna organizacija sindikata DO Krke, tovarne zdravil, kadrov-sko-splošni sektor Novo mesto, namesto venca pokojnemu očetu Bojke Kmet 50.000 din; osnovna organizacija sindikata osnovne šole Jožice Venturini, Vavta vas, namesto venca za pokojno mamo ravnatelja Pera Jokiča 60.000 din; sekcija upokojencev Novoteksa Novo mesto namesto cvetja na grob Ane Klobčar 10.000 din; osnovna organizacija sindikata Doma starejših občanov Novo mesto namesto cvetja na grob očeta sodelavke Slave Ju-ran 35.000 din; delavci Dolenjske lekarne v Novem mestu prispevek 475.000 din; Kmetijska zadruga Krka.TZO Agrooskr-ba Škocjan, namesto cvetja na grob sestre sodelavca Jožeta Pajka iz Gorenje vasi 100.000 din. Vsem darovalcem iskrena hvala! Do sedaj je bilo za mamograf zbranih 20,514.583 din. Pravi, da bo izpregel Štefan Seničar že 16 let dela v krajevni sa- moupravi________________ NOVO MESTO — Med tistimi, ki so v krajevni skupnosti Center najdlje predani deluje prav gotovo Štefan Seničar, sedanji predsednik skupščine krajevne skupnosti. Začelje pred 16 leti kot predsednik te- danje krajevne skupnosti Novo mesto, zdaj pa mu v KS Center teče zadnje leto predsednikovanja in pravi, da bo izpregel. »Treba je novih moči. V skupščini krajevnih skupnosti sem najstarejši predsednik in velikokrat se zgodi, da sem med mladimi edini, ki imam pri reševanju problemov drugačno mnenje od ostalih. Tudi v krajevni skupnosti bi lahko naredili več, če bi bili ljudje za to. Delegate skupščine največkrat zanimajo le težave v zvezi z njihovo hišo, škarpo in ograjo, za širše družbene probleme pa jim ni mar. Tudi delegati so bolj številke. Tisti, ki sojih delegirale delovne organizacije, se sej sploh ne udeležujejo, tako lahko rečem, da tak delegatski sistem ne velja več,« razmišlja Seničar. Kljub takšnemu stanju pa se je v njegovi krajevni skupnosti zadnja leta precej izboljšalo. Vsaka, še tako majhna akcija in izboljšava je povezana z denarjem in prav na tem področju je Štefan doma, saj je bil ves čas po vojni načelnik uprave za družbene prihodke na okraju in kasneje načelnik oddelka za finance občine Novo mesto, od koder je pred osmimi leti odšel tudi v pokoj. Nekatere želje pa v njegovih štirih mandatih še niso postale resničnost. »Želel bi, da bi se v najkrajšem času končno uredilo igrišče na Glo-bevnikovem vrtu, popravila oba jezova na Krki, mestno obzidje na Šancah, uredil promet skozi staro mestno jedro in še kaj.« J. PAVLIN po pridobljenih površinah, za več kot dvakrat. To pomeni, da bo občinski osnovnošolski fond konec maja 1989 bogatejši ne za prvotno predvidenih 6.210, ampak kar za 14.664 kv. metrov površin. Za tako povečanje so seveda morali globlje poseči v žep kot bi sicer, če bi hoteli ostati le pri ceni 390 milijonov din, kolikor je predvidel leta 1984 predračun za referendumski načrt povečanja osnovnošolskih zmogljivosti. Denarje bolj ali manj redno pritekal po dveh poteh, in sicer iz 1 -odstotnega samoprispevka in iz sredstev združene amortizacije osnovnih šol. Že prvo leto referendumskega programa je doživela prenovo žužembe-rška osnovna šola. Glede na prvotni načrt, kije vključeval 6 šol v občini, so zgradili novo osnovno šolo v Otočcu. Dokončali sojo v načrtovanem roku in z. manjšim odstopanjem od programa, kar je šlo večinoma na rovaš zaklonišča, s katerim v začetku niso računali. V Vavti vasi so predvidevali gradnjo šole, kjer bi našlo prostor tudi otroško varstvo, doslej pa so zgradili šolski objekt le delno, saj so gradnjo telovadnice in zaklonišča ter adaptacijo starega dela šole, kjer naj bi bili med drugim dve otroški igralnici, odložili. Zataknilo se je pri denarju. Osnovna šola Mirna peč, ki bo po dozidavi znatno večja od napovedane, bo kmalu nared, v njej pa bo tudi otroški vrtec. Tudi v Škocjanu naj bi po referendumskem programu precej po- večali šolske površine, pri čemer bodo ob dozidani telovadnici poskrbeli v stavbi šole še za otroško varstvo. Kot načrtujejo, bodo podobno kot v Mirni peči namenili za otroški vrtec več prostora, kot gaje zajemal prvotni program. K osnovni šoli Smarjeta naj bi dozidali telovadnico in zaklonišče, in sicer se bodo pri gradnji naslanjali na idejni projekt za škocjansko šolo, kar pomeni, da si bosta stavbi glede na velikost novo pridobljenih površin blizu. Mimo referendumskega programa so zgradili v Dolenjskih Toplicah kuhinjo in jedilnico za potrebe osnovne šole in pionirskega doma in v Novem mestu nadomestno stanovanjsko hišo. M. LUZAR SESTANEK ZA VALJ NOVO MESTO — Jutri ob 14. uri bo v prostorih OK ZSMS Novo mesto javni sestanek uredništva Valja, glasila novomeške občinske konference ZSMS. Obiskovalci bodo lahko predlagali, s čim bi bil časopis bolj bralen, in se dogovorili glede dopisovanja v Valj. Na sestanku naj bi imenovali novo urednico tega glasila. Valj je doslej izhajal neredno, čemur je botrovalo v glavnem pomanjkanje denarja, a tudi piscev. Pol krajanov na srečanju Uspelo četrto srečanje krajanov Centra — Priznanja zaslužnim — Most največja pridobitev NOVO MESTO — V soboto, 10. septembra, so praznovali krajani Centra svoj četrti krajevni praznik, ki so si ga izbrali v spomin na 8. september 1943, ko je bilo Novo mesto prvič osvobojeno. Praznovanje so si tudi letos zamislili kot družabno srečanje, pripravili so ga na prostoru pred družboslovno in 0 ekonomsko srednjo šolo. Obisk je bil nad pričakovanji, saj se gaje udeležila dobra polovica vseh krajanov te kra jevne skupnosti. Mladi iz krajevne skupnosti so pripravili pester kulturni program, zatem pa so se krajanom predstavila domača glasbena skupina Proteus, za narodnozabavno glasbo pa sta poskrbela Ivan Šiška in njegov sin na harmoniki. Prizadevni člani društva prijateljev mladine Center so za ves večer pripravili številne družabne igre za otroke in odrasle, srečelov z več kot 600 dobitki, vsak krajan pa je zastonj dobil tudi golaž. Praznik je bil tudi priložnost, da so najzaslužnejšim krajanom podelili priznanja krajevne skupnosti. Dobili so jih; komanda VP 1394 Novo mesto, Glasbena šola Marjana Kozine, druž- PRIZNANJA NAJZASLUŽNIM — Med dobitniki priznanj krajevne konference SZDL Center je bil tudi Ivan Pezelj, ki že vrsto let aktivno dela v družbenopolitičnih organizacijah in na drugih področjih v krajevni skupnosti. (Foto: J. Pavlin) 470 ton novih prej na leto Naložba v proizvodnjo novih prej v Kodranki bo veljala okoli 4,4 miliis _________za domače tržišče, pol za izvoz — Največja letošnja naložb arde — Pol a METLIKA — Največja letošnja investicija v metliški Beti bo v tozdu Ko-dranka in volna, kjer so se odločili za posodobitev tehnološkega procesa in proizvodnega programa. Gre za (roiz-vodnjo fine poliestrske preje za izdi lavo tankih zahtevnih tkanin, kakršnih v Jugoslaviji ne izdelujejo, ter finih polia-midnih prej za proizvodnjo nogavic, te preje pa bodo namenjene izključno za izvoz. Ta investicija, katere vrednost po cenah na začetku letošnjega avgusta oce- POLAGANJE TELEFONSKIH KABLOV METLIKA — Na območju suhor-ske centrale so končana dela pri napeljavi telefonskega omrežja. Položeni so zemeljski in zračni kabli. Sedaj pa potekajo dela na območju metliške centrale. Kable polagajo v krajevnih skupnostih Radoviča, Slamna vas, Drašiči, Rosalnice, Božakovo in delu KS Metlika. Nova metliška telefonska centrala za 2000 priključkov je že plačana, dobili pa jo bodo prihodnjo pomlad. njujejo na okli 4,4 milijarde dinarjev, se pokriva tudi s prizadevanji po prestrukturiranju tozda Kodranka in volna, nova proizvodnja pa naj bi bila nadomestilo za opuščanje proizvodnje volne za ročno pletenje, katere rentabilnost se zmanjšuje. Računajo, da bodo z novo investicijo obseg poslovanja povečali za okoli 20 odstotkov, na leto pa bodo proizvedli 470 ton novih prej, od tega polovico za izvoz. Pri investiciji gre izključno za novo opremo, ki jo bodo uvozili pretežno iz Italije. Seveda gre za najsodobnejšo opremo, na novo ne treba nič graditi, saj bodo nove stroje namestili v sedanje • Tržišče za nove proizvode Ko-dranke je zagotovljeno, in to domače in tuje, saj gre za materiale, kijih primanjkuje, oziroma jih na našem tržišču sploh ni. V Beti računajo, da bodo to veliko naložbo speljali z ugodnimi aranžmaji. prostore, od koder bodo umaknili del starih strojev izpred desetih let. Zago- tovljena je tudi vsa potrebna energija. Nova naložba tudi ne bo zahtevala novih zaposlitev, kar bodo potrebovali, bodo dobili iz tehnoloških presežkov v okviru delovne organizacije. Sicer pa so v tem Betinem tozdu v prvem polletju proizvodni plan izpolnili 100-odstotno, celotni prihodek presegli glede na planiranega za 16 odst., dohodek za 7, medtem ko je čisti dohodek pod načrtovanim za to obdobje, kar gre na račun višjih stroškov poslovanja in večje neplačane realizacije. S plasmajem svojih proizvodov sicer nimajo težav, vedno težje pa je splačevanjem naročene robe, zlasti z izterjavo obresti. Razveseljivo pa je, daje bil v prvi polovici leta izvoz za 16 odst. večji, kot so ga načrtovali, za izvoz, klasični in izvoz storitev, pa dela že več kot tretjina Ko-drankinih proizvodnih zmogljivosti. Povprečni osebni dohodek 292 zaposlenih je znašal v prvem polletju 477 tisočakov na mesec, kar je za 140 odst. več kot v enakem lanskem obdobju. A. B. • Krajani Centra so bili v letošnjem letu najbolj veseli novega mostu v Ragov log, ki je pospravil večino denarja, predvidenega za komunalne dejavnosti. Tudi za naslednje leto bodo krajani Centra, pa tudi drugih mestnih krajevnih skupnosti, večino denarja odvajali za novi most na Loki, ostala dela pa morajo počakati. Seveda pa se bo potrebno kar najhitreje odločiti, kaj bo z jezom pri Sei-dlovem mlinu in žagi. Prvi propada, drugega pa skorajda ni več. Ce ne bodo pohiteli z obnovitvijo, bo v Krki ogroženo rastlinstvo in sploh živelj Problem je tudi nekdanje mestno obzidje Šance. Ponekod je zid že do temeljev porušen. Nujna bi bila tudi obnova mnogih starih stavb v starem mestnem središču in ureditev posameznih ulic, vendar denarja ni. Kljub temu pa se lahko vesele otroci, ki bodo končno le prišli do svojega težko pričakovanega igrišča na nekdanjem Globevnikovem vrtu. Igrala zanj so že naročena, za postavitev pa morajo pridobiti še gradbeno dovoljenje. boslovna in ekonomska srednja šola, šolski center za gostinstvo ter posamezniki: Mercedes Dimitrič, Tončka Falk-ner, Francka Kek, Marija Lenard, Ja' nez Pavlin, Ivan Pezelj, Katarina Povše, Zvonko in Marinka Spelko in Stjepan Tušek. J. P MLADINCI EVIDENTIRALI I. BAVČARJA NOVO MESTO — Novomeška občinska konferenca ZSMS je prejšnji teden obravnavala in podprla pobudo za organiziranje ekološkega delovnega tabora Krka 89. Kot pove predvideni naslov, bi udeleženci tabora raziskovali reko Krko, zlasti njeno onesnaženost, obenem pa bi odstranili nekatera črna odlagališča odpadkov v krajih ob reki OK ZSMS je še evidentirala samostoj nega kulturnega delavca Igorja Bavčarja za člana predsedstva SR Slovenije MAMOGRAFIJA — Prošnje za pomoč pri zbiranju denarja za mamograf, aparat za zgodnje odkrivanje raka na doki, je prizadevni organizacijski odbor pos-"al tudi dolenjskim lovskim družinam. Vodstvo ene od njih je odboru pisno odgovorilo, da zajca ne morejo prispevati, cer ga pač ne morejo ujeti, kot nadomestek pa z veseljem prispevajo 20.000 din. Na Dolenjskem je na srečo še nekaj humoija. ZLATO — V trgovino Okras na Glavnem trgu so se pred dnevi začasno naselili predstavniki Zlatarne Celje in Novo-meščanom brezplačno postorili to ali ono zlatarsko malenkost. Zanimanje je bilo precejšnje, dokler ni mojstru zmanjkalo tekočine za čiščenje zlata. Če bi se to zgodilo Zlatarni Majdanpek, bi bila stvar pač balkanska, od Celjanov pa smo pričakovali več. Da ne pozabimo: Štajerci se v dolenjski metropoli le niso mudili zgolj humanitarno. Za njimi je namreč ostal napis, da posldv Okrasu odkupujejo zlato. ZAPORA — V soboto je bilo srečanje prebivalcev krajevne skupnosti Novo mesto-Center. Od okoli 1000 tam živečih duš se je rajanja, klepeta in ostalega udeležilo 800 kosov, doma so menda ostali le starčki, na smrt bolni in del otrok. Nadvse so se izkazale tudi oblasti, tako je prometna zapora Ulice talcev in Jerebove trajala do jutra naslednjega dne. Da ne bi kdo povozil kakšnega od rujne kapljice utrujenega občana ali pozabljenega dojenčka. Novomeška kronika Ena gospa je rekla, daje bilo v petek ob cesti od Pogancev do vrha Gorjancev eno samo parkirišče, kar kaže, da je najmanj pol zaposlenih meščanov vzelo (ali pa tudi ne) tako imenovani gobarski dopust. jv- vi V novomeški porodnišnici so od 29. avgusta do 7. septembra rodile: Ana-Marija Brodnik se Senuš — Matjaža, Marica Hlačar iz Črnomlja — Ivana, Radmila Lakner iz Metlike — Miloša, Stanislava Kos iz Dečje vasi — Miha, Marija Perhavec iz Črnomlja — Tjašo, Ana Hadžič iz Straže — Denisa, Irena Kočevar iz Gradca — Barbaro, Elizabeta Pinterič iz Dol. Toplic — Nušo, Jožica Gramc iz Dobrave Darjo, Marija Sladič s Hrasta pri Vinici :— Matejo, Jožefa Dernač iz Zabukovja — Aleša, Majda Žlender iz Krškega — Jero, Jožica Slak iz Repč pri Trebnjem — Roberta, Irena Vtič z Mirne — Nino, Alenka Bevc iz Jelš pri Otočcu — Benjamina, Irena Kašič iz Trstenika — Boštjana, Branka Juršinič iz Vinice — Sabino, Tatjana Fifolt iz Vavte vasi — Denisa, Marija Krapež iz Orehovca — Mateja, Stanka Franko iz Mihovega — Katjo, Elizabeta Kašič s Trbinca pri Mirni — Gregorja, Ivanka Pungerčar iz Šentjerneja — Petra, Terezija Žnidaršič iz Jezera — Damjana, Jožica Pečjak iz Žužemberka — Dejana, Ljubica Vraničar iz Jankovičev — Aleša, Kristina Štefanič iz Svibnika — Aleksandra, Marija Stariha s Sodjega vrha — Heleno, Matkovič Nada s Tanče Gore — Mirka, Irena Kušljan iz Šentjerneja — Aljoša, Darinka Stariha iz Drašičev — deklico, Anica Poljak iz Črnomlja — dečka, Vlasta Brajdič iz Jedinščice — dečka, Mojca Borsan iz Stopič — deklico, Kristina Resnik z Rake — deklico. IZ NOVEGA MESTA: Zdenka Krnc z Belokranjske 46 — Gregorja, Nataša Umbreht s Trdinove 5c — Marušo, Danica Čerček, Slavka Gruma 54 — Gorazda, Luca Milješič iz Vrhovčeve 1 /a — Željko, Darka Kastelic iz Bršljina 49 — Klemena, Mihaela Levak, Majde Šilc 19 — deklico. Čestitamo! Sprehod po Metliki STARŠI OTROK PRVIH, drugih, tretjih in četrtih razredov so nemalo razburjeni, ker bo obiskovala večina teh otrok pouk popoldne. Ne gre za kaprico, ampak za dejstvo, da bo ostal v tem primeru marsikateri otrok brez dopoldanskega varstva in nadzora. Ko razpravljamo na sestankih krajevne skupnosti (in drugje) o tem, kako bo treba asfatirati kakšno stezo ali urediti tok gnojnici, ki teče po vaški poti, ne bi bilo odveč, če bi rekli kdaj kakšno tudi o prostorski stiski, v kateri se je znašla metliška osnovna šola. Primanjkuje ji učilnic, četudi je bilo pred malo več kot dvajsetimi leti ob otvoritvi nove metliške šole rečeno, da bodo zadoščale njene kapacitete najmanj do leta 2000. Kaj hočemo: zmotili so sc že marsikje, pa se ne bi na tako občutljivem področju, kot je prirastek prebivalstva! VELIKOKRAT JE SLIŠATI, da se te ali one prireditve, tega ali onega srečanja ni udeležil ta in ta predstavnik občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij, sisov itd. Pripravljalci javnih prireditev so vsekakor preobčutljivi. Najvidnejše občinske može in redke žene gre pač razumeti. Ža na delovnem mestu se razdajajo za razcvet samoupravnega socializma, zato ne gre pričakovati, da bodo to počenjali še popoldne ali zvečer, ko imajo že po Marksu pravico do počitka, razvedrila, spanja in vsega, kar k temu sodi. Sicer pa je prav vseeno, če ti možje in veležene pridejo ali pa tudi ne, kajti na prireditvah je tudi brez njih dovolj kulturnih in izobraženih ljudi. Res pa je tudi, da je bil v stari, gnili Jugoslaviji ukorjen vsak učitelj že, če se ni udeležil navadne procesije za dež ali zoper točo. Kaj hočemo, časi se spreminjajo. IZ NKŠIH OBČIN Črnomaljski drobir POLHI — Kompas je poprosil viniško turistično društvo za pomoč pri organizaciji polharske noči v gozdovih okrog Vinice. Seveda so bili Viničani ponosni, da se taka organizacija, kot je Kompas, obrača na njihovo društvo, vprašanje pa je, ali bodo lahko ugodili njihovi prošnji. Na Vinici za zdaj namreč še ne vedo, ali so v njihovih gozdovih polhi, zato bodo morali najprej opraviti raziskavo. Polhom, če jih je slučajno sploh kaj, prišepnimo, naj se — v njihovo dobro — med raziskavo dobro skrijejo. ROPOT — Zaposleni v »beli hiši«, kakor Črnomaljci imenujejo stavbo, v kateri domujejo družbenopolitične organizacije in nekateri sisi, predlagajo, da bi jim k osebnemu dohodku izplačali še dodatek zaradi težjih pogojev za delo. Stroji, ki vrtajo v kamen na bližnjem gradbišču, kjer bo zrasla nova stavba SDK in policije, so namreč tako glasni, da preglasijo vsako besedo, izrečeno v »beli hiši«. Zato se zlasti funkcionarji družbenopolitičnih organizacij raje odpravijo na teren, v bazo. Vzrokov imajo dovolj, saj se zadnje čase kar vrstijo po tovarnah izsiljeni sestanki, izredni zbori delavcev in kar je še podobnih stvari. URA — Na oddelku za občo upravo in proračun na črnomaljski občinski skupščini že nekaj časa zaman čakajo lastnike ženska denarnica z nekaj denarja, poštnimi znamkami in ključem ter nekaj ročnih ur. Zlasti za slednje je malo veijetno, da bodo našle lastnike, saj jih ti očitno sploh ne pogrešajo. Danes že brez ur vedo, koliko je ura. Drobne iz Kočevja POKUPILA STA STARO ZALOGO — Pred kratkim seje v prodajalni Borova oglasil neki hrvaško govoreči kupec in pokupil kar 66 parov gumijastih škornjev, ki v tej prodajalni že več let niso šli v promet. Kmalu za njim je prišel drugi kupec in pokupil še vso preostalo zalogo starih škornjev. Gotovo oba kupca zdaj škornje po semnjih ali drugod prodajata z velikim dobičkom, saj sta v Kočevju plačala le po okoli 1.300 din za par. Pač stara zaloga, stara cena. SPET ŠPEKULACIJE? — V trgovinah, kjer običajno prodajajo ozimnico, pravijo, da bodo za cene zvedeli šele te dni. Sumijo, da hočejo kmetje in drugi (posredniki) špekulirati in dosegati čim višjo ceno. Tako nekateri ocenjujejo, da bodo zato cene krompirja nekje okoli 1000 ali pa celo skoraj 1300 din. Kupcev za drago ozimnico bo malo. Kmetje bodo zadrževali krompir doma, da bi izsilili višjo ceno, ki je potrošniki niso sposobni plačati, spomladi pa bodo prišli krompir ponujat po smešno nizki ceni. Tako se je namreč v preteklih letih že dogajalo in kaže, da se bo zdaj vse ponovilo. Kmetov, ki so vozili krompir prodajat po hišah v Kočevju, letos namreč še vedno ni. POTUJOČI BIFE — Hotel Pugled ima potujoči bife (prikolico), s katerim obiskuje kraje, kjer so prireditve in podobno. Zdaj stoji prikolica v Kočevju v bližini šolskih zgradb in šolarji jo med malico prav pridno obiskujejo. Ribniški zobotrebci RECEPTA PA NI — Tudi zaposleni v trgovinah se že sprašujejo, kako pri tej draginji in vedno novih podražitvah preživeti. Pravijo, da pričakujejo od odgovornih za tako stanje tudi recept, kako preživeti s 400.000 din na mesec. Take in podobne odgovore smo dobili od vseh, ki smo jih vprašali, o čem bi oni pisali, če bi bili novinarji. SLABE CESTE — Veliko kritik naslavljajo občani tudi na slabe ceste. Pravijo, da bi morali v naši republiki najprej poskrbeti zase, tudi za ceste, in šele potem pomagati drugim (ki imajo običajno celo boljše ceste itd.). Tako so opozorili, da je na Slemenih še premalo asfalta, zato do mnogih vasi tudi ni avtobusa in se morajo voziti na delo v Ribnico z osebnimi avtomobili, kar je zelo drago. SPLOŠNA NEVARNOST — Pešci in kolesarji, ki prihajajo vsako jutro na delo v Ribnico iz okoliških vasi, se pritožujejo, da so vsak dan v življenjski nevarnosti. Ceste so ozke, luknjaste in v temi še posebno nevarne za kolesarje. Predlagajo, da bi vendar že uredili tudi kolesarske steze in pločnike za pešce. Pravijo, da bo treba vedno več hoditi peš, ker so tudi kolesa že predraga. Trebanjske iveri PISEMCE — Predsednik trebanjskih komunistov je v k vabilu za zadnjo sejo občinskega komiteja, ki poprej dvakrat zapovrstjo ni bila sklepčna, priložil nekoliko manj ljubezniv dopis. V tem piše med drugim tudi to, da »biti na dopustu doma še ne pomeni, da se ni treba udeležiti seje komiteja...« In še na to opozaija predsednik OK ZK, da so »komunisti dolžni, če to še smo in hočemo biti, dajati pobude za reševanje družbene krize. Tam, kjer ne bo nas, bodo drugi. Njihove pobude in predlogi pa ne bodo vselej izhajali iz socialističnih izhodišč.« Ob tem so se nekateri komunisti, ki so prišli na tokrat sklepčno sejo, bolj potihem spraševali, iz kakšnih »izhodišč« neki izhaja ta že kar kronični P°jav neudeležbe nekaterih komunistov na sejah, Janez Zajc pa je glasno dejal, da vlada v občinski organizaciji ZK izredno mrtvilo. BREZ PREIZKUSA — Ob otvoritvi mirenske čistilne naprave so ribiči pričakovali, da bo spet kdo od tistih, ki prisega-J<) na njeno učinkovitost, popil kakšen de-oi vode iz Mirne. Toda očitno so bili anini (brez)alkoholni napitki in rujno ytnce bolj užitni in vabljivi in pričakovanja varuhov voda se tokrat niso uresničila. m S IZ NKŠIH OBČIN Začetne težave so preteklost črnomaljski dom starejših občanov polovično zaseden — Pestro delo s stano-valci — Izguba zaradi nerednega plačevanja zdravstvenih sisov ČRNOMELJ — Novi črnomaljski dom starejših občanov je sprejel prve stanovalce L marca letos, sedaj pa jih je domu 90. Že pred otvoritvijo so načrtovali, da se bo dom, ki ima 187 postelj, polnil do konca leta. Glede na to, da se približuje zima in da so drugi domovi za ostarele po Sloveniji polni, so v Črnomlju optimisti, kar se tiče zasedenosti. Kot je povedal predsednik KPO doma starejših občanov Milan Krajnc, so začetne težave, čeprav jih ni bilo malo, že prebrodili. Za pripravo doma so imeli namreč na razpolago le tri dni, poskusno obratovanje pa ponekod drugod traja celo mesec ali mesec in pol. Imajo to srečo, daje kolektiv mlad, saj je povprečna delovna doba zaposlenih 5 do 7 let, zato so še polni delovnega elana in pripravljeni iskati različne poti za delo s stanovalci. Težišče je seveda na medicin-sko-negovalnem delu, velik pomen dajejo fizioterapiji, začeli so z delovno terapijo. Stanovalci urejajo okolico doma, obdelujejo njivo, delajo v recepciji, pomagajo v pralnici. ni tuj, da namreč sisi za zdravstvo iz drugih občin ne poravnavajo svojih obveznosti. V Črnomlju pa je kar polovica stanovalcev iz drugih občin: iz Ljubljane, Trebnjega, Krškega, Brežic, Sevnice, Duge Rese. Če bi ti sisi redno plačevali za varovance iz svojih občin, tako kot poravnavajo obveznosti črnomaljsko zdravstvo in socialno skrbstvo ter skupnosti socialnega skrbstva iz drugih občin, ne bi imeli primanjkljaja. Vendar Milan Krajnc zagotalvja, da bodo izterjali denar z obrestmi vred. M. BEZEK-JAKŠE NI DENARJA ZA OBNOVO ČRNOMELJ — V črnomaljskem osnovnem šolstvu se srečujejo z velikim pomanjkanjem denatja, ko gre za plačevanje najemnin in vzdrževanje poslopij. Velik strošek je najemnina za 7 učilnic in športno dvorano, s katerimi upravlja srednja šola Edvarda Kardelja. Poleg tega sta v šoli v Loki, kije stara 22 let, dotrajani električna napeljava in streha, vendar denarja za obnovo v šoli ne bodo mogli zbrati z rednimi sredstvi, prav tako, kot ga ne morejo zbrati za vzdrževanje drugih šolskih stavb v mestu, ki so stare, niti za podružnični šoli v Gribljah in Adlešičih. Zgradbi v Dobličah in Tribučah, kjer pouk ne poteka več, pa propadata. Milan Krajnc Črnomaljski dom je zgrajen še po starih merilih: 70 odst. prostora je prirejenega za pomične, ostalo pa za tiste, ki so priklenjeni na posteljo. Zaradi ekonomske krize pa sedaj vse več nepremičnih, ki so prej ostali v bolnišnicah, pošiljajo v domove, tako daje v slovenskih domovih takšnih, ki potrebujejo popolno nego, že 80 odst., v Črnomlju pa polovica. Vendar se v tukajšnjem domu trudijo, da ljudi čim dlje ohranijo v stanovanjskem delu, in ko ni nobene možnosti več, jih premestijo v oddelke za nego. Dom starejših občanov je doslej posloval z izgubo. Imajo namreč problem, ki tudi drugim domovom po Sloveniji Prenova šole in selitve Štrajkov nič — Celodnevna šola še — Začasno pouk v dveh izmenah — Letos oddelek več RIBNICA — V nekaterih občinah štrajkajo ali groze s štrajki učitelji. Drugod spet zmanjšujejo stroške izobraževanja z ukinjanjem celodnevnih šol ali podaljšanega bivanja. Spet drugod zmanjkuje denarja za gradnjo in obnovo šol. Kako je z vsem tem v Ribnici, smo vprašali ravnateljico osnovne šole dr. Franceta Prešerna Anico Benčina, ki je na vprašanja odgovorila tako: O štrajku učitelji ne razmišljajo, čeprav nekoliko dvomijo o tem, da so edino v ribniški občini med vsemi dolenjskimi občinami povprečni osebni dohodki nad republiškim povprečjem. Ohranili bodo celodnevno šolo v Dolenji vasi in tudi podaljšano bivanje ne bo okrnjeno. POBRATENI NA SEJMU RIBNICA — Že po tradiciji seje nedavnega ribniškega sejma suhe robe in lončarstva udeležila tudi skupina gostov iz pobratene italijanske občine Arcevia, med njimi nekdanji župan te občine Arnaldo Giacchini. V občini so ostali nekaj dni, nastanjeni pa so bili pri Kaprolu v Sodražici. Eden izmed gostov je imel na lovu v Loškem potoku tudi dober pogled in je uplenil srnjaka. Drugi pa je bil še posebno zadovoljen, ker je na sejmu lahko kupil velik lesen krožnik, ki je, kot je dejal, najbolj primeren za pripravo neke posebne jedi iz polente. Število učencev je letos porastlo. Že minulo šolsko leto so odprli en oddelek 1. razreda več kot leto prej, letos pa ponovno spet en oddelek prvega razreda več. Vse kaže, da bodo imeli prihodnje šolsko leto oddelek prvega razreda več tudi na podružnični šoli v Dolenji vasi. Letos prvič začenjajo šolsko leto s poukom v dveh izmenah, ker ni dokončana obnova stare šole. Če bo šla obnova po načrtih, pa bodo že v mesecu in pol prešli na enoizmenski pouk. Stavba nekdanje meščanske šole bo popolnoma prenovljena. Šolska kuhinja je že urejena — šolarji bodo v vrtcu le še malicali, kosila pa jim bodo kuhali tu — zdaj urejajo pritličje in prvo nadstropje, kjer bo pouk, nato pa bodo še podstrešje, kjer bo večnamenski prostor in več manjših prostorov za izvajanje interesnih dejavnosti. Zaradi prenove stare šole je bilo potrebnih še nekaj drugih preselitev. Tako je šolska knjižnica začasno preseljena v novo šolo, prav tako tudi računovodstvo. Vrtec se je iz stare šolske stavbe preselil v izpraznjeno in v dva oddelka preurejeno jedilnico v novem vrtu; šola s prilagojenim programom pa seje preselila v šolske prostore, kjer je prej gostoval vrtec in ki so še potrebni obnove (bivša deška šola). Tako je bilo že pred začetkom novega šolskega leta v Ribnici zelo živahno. J. P. Zmotno upanje (V Kočevju) birokracija ne bo ukinila sama sebe KOČEVJE - Predlog o racionalizaciji dela zborov občinske skupščine je le dni v javni razpravi v kočevski občini Neodgovornega ravnanja v posameznih okoljih ne kaže več dopuščati, saj stanje v gospodarstvu in družbenih službah tega ne dovoljuje. Osnovna misel predloga je sicer dobra, sam predlog pa je pomanjkljiv. Ni verjetno, da bi se z njegovo uresničitvijo kaj izboljšalo ali celo pocenilo. Vprašljiv je tudi tisti del odloka, ki govori, naj bi odloke sprejemali po enofaznem postopku in da bi o rezultatih občinskega gospodarstva (zaradi zastarelosti podatkov) razpravljal le izvršni svet Goto vo bi bilo bolje, če bi raje zagotovili boljši sestav zborov občinske skupščine, delegati zdaj nekritično sprejemajo vse, kar jim je predloženo. V predsedstvu OK SZDL so nekateri predlagali, naj bi predlog razširili še z racionalizacijo dela v občinski upravi, sisih, zbornicah, bankah, političnih organizacijah, republiških organih in sploh vseh porabnikih (narodnega) dohodka. Predlog zasluži le pohvalo, a kaj, ko ni upanja za njegovo uresničitev. Komaj pred nekaj letije po Sloveniji bila razprava o 10-odstotnem zmanjšanju zaposlenosti v državnih organih, rezultat pa je bil prav nasproten: več zaposlenih. Žal drži stara resnica, da birokracija sama sebe ne bo ukinila, ampak bo rodila še več novih birokratov. Rešitev je torej le v tržnem gospodarstvu. J. PRIMC POMERILO SE JE 370 GASILCEV ČRNOMELJ — Preteklo nedeljo je črnomaljska gasilska zveza pripravila tekmovanje članov, članic in veteranov v gasilskih veščinah, ki se gaje udeležilo 27 članskih in 7 ženskih ekip ter 3 ekipe veteranov. Med člani so bile najboljše ekipe gasilskih društev Štrekljevec, Gradnik in Žuniči, pri ženskah ekipi Adlešičev in Stranske vasi, pri veteranih pa gasilci s Štrekljevca. Dve najboljši ekipi članov se bosta udeležili obkol-pskega tekmovanja občinskih gasilskih zvez, ki bo oktobra v Črnomlju. Tokratno tekmovanje, kije bilo množično, saj seje na njem pomerilo kar 370 ljudi, je pokazalo, da so gasilci dobro izuijeni. Trimo dobro prodajal izdelke Ob polletju dosežki mnogo boljši, a še vedno velike zaloge — V prihodnje predvsem izdelava bivalnih kontejnerjev — »Sivi štrajki« delavcev________________________ TREBNJE — Čeprav se pogoji za gospodarjenje nenehno poslabšujejo, so v Trimu dosegli v prvem letošnjem polletju dobre rezultate na področju prodaje, pa tudi razmerje med uvozom in izvozom je ugodno. Zaenkrat, je pač tako, daje izvoz na klirinško področje najbolj obetaven, saj tečaj dolarja še vedno povzroča velike težave. Kot je povedal direktor delovne organizacije Stane Velikonja, imajo v Trimu proizvodne zmogljivosti do oktobra zasedene, za delo v prihodnjih mesecih pa že potekajo odgovori s partnerji. V prihodnje se nameravajo usmeriti predvsem v izdelavo bivalnih kontejnerjev. Nemalo problemov pa delavcem Trima povzročajo visoke zaloge, težave imajo tudi pri pridobivanju atestne dokumentacije, prav tako z zagotavljanjem ustreznih surovin in reprodukcijskega materiala iz uvoza. Nekaj sivih las jim še vedno povzroča proizvodnja plošč z novotermom. Veliko obremenitev za Trimo predstavljajo plačane obresti, saj seje v zadnjih dveh mesecih zelo poslabšalo raz- • V Trimu uspešno uresničujejo sanacijski program. Izdelali so program za prekvalifikacijo delavcev, ki ga je podprla tudi skupnost za zaposlovanje. Po slednjem programu bodo pripravili zlasti strokovno usposabljanje na področju valjenja, znanja jezikov itd. Povedati pa je treba, da imajo v delovni organizaciji vedno več kadrovskih težav. Trenutno je v Trimu zaposlenih 676 delavcev. Letos je odšlo 46, prišlo pa 17 delavcev. Odhajali so predvsem kvalificirani delavci, pa tudi tisti z višjo in visoko izobrazbo. Največji kadrovski problem Trima je ta čas zasedba del in nalog vodje finančne službe, vodje vzdrževanja in vodje proizvodnje. Na za to šolsko let'! razpisanih 12 štipendij je bil odziv nadvse skromen. Zvone Tkalec Ljudje so spraševali, kdaj bodo dali denar Pokopališče v Nestop-Iji vasi dobilo vodo, elektriko in mrliško ___________vežico___________ NESTOPJA VAS — V okviru Socialistične zveze iz Kota pri Semiču deluje sedaj že tretji pokopališki odbor za pokopališče Nestopl-ja vas (sv. Rok). Vsak izmed odborov je dal svoj prispevek k ureditvi pokopališča, največji zalogaj pa čaka prav sedanji 5-članski odbor. »Najprej smo se odločili, da bi na pokopališče napeljali vodovod. 122 lastnikov grobov je bilo takoj pripravljenih dati po 10.000 din. Ker pa smo delo sami opravili, je ostalo nekaj denarja. Tako smo se na hitro odločili, da začnemo graditi tudi mrliško vežico,« pove Zvone Tkalec, tajnik, blagajnik in evidentičar pokopališkga odbora. »Zopet smo zaprosili za pomoč krajane, ki so tokrat prispevali po 30 tisočakov. Le pol leta je poteklo od zamisli o gradnji mrliške vežice do takrat, ko smo jo imeli pod streho. Seveda smo morali prej poleg vode do pokopališča napeljati tudi elektriko. Pri tem gre zahvala pridnim krajanom, ki so opravili več kot 900 prostovoljnih delovnih ur,« pravi Tkalec in ne pozabi omeniti tudi veliko razumevanje številnih delovnih organizacij, obrtnikov, DPO Kot in krajevne skupnosti Semič ter celo zdomcev iz Amerike. Pred kratkim pa so se lastniki grobov znova odločili prispevati po 50 tisočakov, da bodo do krajevnega praznika oktobra prihodnje leto vežico lahko usposobili za njen namen. »Ljudje si tako želijo, vežice, da so hodili celo spraševat, kdaj bomo zopet začeli zbirati denar. Seveda s tem, ko bomo zaključili to naložbo, odbor še ne bo končal z delom. Doslej smo že pripravili mrliški pravilnik, ki je prvi v se-miški krajevni skupnosti, ter uredili kartoteko pokopališča, potrebna pa bo tudi razširitev pokopališča, saj na njem ni več prostora niti za en nov grob,« pravi Tkalec. M. B.-J. PRIDOBITEV ZA OBKOLPSKE VASI VINICA — Vasi ob Kolpi v viniški krajevni skupnosti po vojni niso dobile tako rekoč ničesar, zlasti ne tiste, ki ležijo ob cesti, ki vodi od Vinice proti Staremu trgu. Resda so predčasom napeljali telefonsko omrežje, vendar zaradi premajhne centrale telefoni še niso zazvonili. Pretekli teden pa so naposled dočakali asfalt skozi vasi Sečje selo, Sinji vrh, Špeharji in Dalnje njive v skupini dolžini 2 kilometra. Denar (300 milijonov din) je zagotovila republiška skupnost za ceste. Še vedno pa je ostalo makadamskih 20 kilometrov poti od Vinice do Starega trga. Kdaj bo prišla na vrsto za asfaltiranje, se ne ve. Prihodnje leto naj bi namreč najprej asfaltirali še preostalih 5 kilometrov bivše obkolpske ali sedanje partizanske magistrale od Zilj do Žuničev. DVA EVIDENTIRANA KOČEVJE — V kočevski občini so do minulega tedna evidentirali dva možna kandidata za člana predsedstva SR Slovenije, in sicer Mirana Goslaija, predsednika poslovodnega odbora SOZD KIT-Mercator (evidentiran je bil v osnovni organizaciji sindikata Mercator-Trgopromet), in Emila Pintarja (evidentirali so ga na sestanku KK SZDL Kostel). Na to dolžnost bo izvoljen samo eden, vprašanje pa je, če sploh kdo izmed evidentiranih v kočevski občini. Na nedavnem sestanku predsedstva OK SZDL Kočevje je predsednica medobčinskega sveta SZDL Ljubljana Vera Vojsk povedala, daje za to dolžnost evidentiranih drugod po Sloveniji še okoli 20 možnih kandidatov. Vsi, ki bodo izbrani za kandidate, bodo morali izdelati tudi svoj program, vsi programi pa bodo nato javno predstavljeni. Upanje za Tekstilano To so novi programi in boljši kadri, za oboje pa je treba še poskrbeti — Če prisilna poravnava ne uspe, ni upanja ne za Tekstilano ne za upnike KOČEVJE — Kakšna bo usoda Tekstilane in njenih delavcev? Ali drže govorice, da bo v Tekstilani okoli 150 delavcev (predvsem delavk) preveč in jih bo treba odpustiti? T aka vprašanja so bila zastavljena predsedniku občinskega izvršnega sveta Antonu Turku na zadnji seji predsedstva OK SZDL. Odgovor je bil takle: Iščejo razne možnosti, da ne bi prišlo v Tekstilani do stečaja. Popoln polom ne bi nikomur koristil, zato obstaja upanje za svetlejšo prihodnost tega kolektiva, če bodo na to pristali upniki, predvsem banka in poslovni partnerji. Vse to pa je odvisno od tega, ali bo ugodno potekla prva faza stečajnega merje med obrestmi in sredstvi za osebne dohodke. Te še vedno izplačujejo po predpisih, ki veljajo za organizacije združenega dela z izgubami, zato so delavci vse bolj nezadovoljni, kajti kuverte so v teh časih draginje pretanke, veliko pa je teženj k uravnilovki. Omeniti kaže, da celo plače delavcev z višjo in visoko izobrazbo ne presegajo 700 tisočakov! Nezadovoljstvo med delavci se kaže tudi v tako imenovanih sivih štrajkih. V Trimu bi se do konca leta ob razmeroma ugodnih gibanjih lahko izkopali iz rdečih številk, seveda pa ob tem postavljajo tudi vprašanje poračuna prispevkov iz dohodka, kar bi pomenilo okrog 500 milijonov dinaijev. S predstavniki občinskega izvršnega sv ..'.a in samoupravnih interesnih skup.i' ti nameravajo v kratkem načeti prav to vprašanje, kako razrešiti problematiko plačevanja prispevkov iz dohodtca de-lov;\e organizacije P. P. KDO BO PREDSEDNIK ZBORA KS? KOČEVJE — Na zadnji seji predsedstva OK SZDL Kočevje, ki je bila minuli teden, so se člani strinjali, da je Boštjan Fabjan imenovan za načelnika oddelka za notranje zadeve pri občinski skupščini Kočevje in tudi kandidat za člana občinskega izvršnega sveta. Po izvolitvi oz. imenovanju pa Boštjan Fabjan ne bo smel več opravljati dolžnosti predsednika zbora krajevnih skupnosti občine Kočevje, zato je treba začeti evidentiranje možnih kandidatov za to dolžnost. Kljub strinjanju pa so razpravljala poudarili, da je velika škoda, ker odhaja tako iz Kočevskega tiska edini strokovnjak grafične dejavnosti; dodali so tudi, daje treba spoštovati odločitev Fabjana, kije sklenil nepreklicno zapustiti Kočevski tisk. Nadalje so v svetu za družbenopolitični sistem razrešili član stva Marka Rovana, namesto nje'« p. ...cnovali Miloša Senčuija, ki bo pr /zel tudi dolžnost predsednika tega sveta, ker dosedanja predsednica Jr ta Uran zaradi preobremenitve re mire več opravljati te dolžno ti. M?.rk» i.o-van je imenovan za pre^eJn ca sveti za družbenoekonomske cd’ ose. postopka, se pravi prisilna poravnava upnikov. V tem primeru bi bil večji del proizvodnje v Tekstilani rešen. Zato je bilo predlagano, naj bi rok za stečajni postopek podaljšali za mesec dni. V tem času je potrebno najti z verificiranimi strokovnjaki in ob pomoči poslovnega združenja tekstilcev nove proizvodne programe, kadrovske rešitve itd. Pri reševanju Tekstilane bo predvidoma odločilno sodeloval sedanji direktor Vuteksa iz Vukovaija, ki se bo upokojil in pomagal v Kočevju. Vu-teks je tovarna, ki kljub težavam v tej stroki uspešno posluje in izvaža 80 odstotkov svojih odej. Če bo banka kot naj večji upnik Tekstilane pristala na predlagane nove rešitve in prisilno poravnavo, potem katastrofe za Tekstilano ne bo. Če pa prva faza stečaja (poravnava) ne bo uspela, upniki ne bodo prišli do denarja, saj ga Tekstilana nima. Lahko bodo dobili le njene proizvode (odeje) ali pa stroje, ki so tudi že stari. Z ozirom na vse to je zdaj še težko reči, kakšni bodo presežki delavcev in če sploh bodo. Dejstvo pa je, daje produktivnost v Tekstilani prenizka, se pravi, da drugod z enakim številom delavcev narede precej več. Vse dosedanje razprave so bile bolj ocenjevanje na pamet kot prava strokovna ugotovitev. J. PRIMC URESNIČENA OBLJUBA KOČEVJE — Po Kočevju kroži te dni tale domislica, ki je podobna že obešenjaškemu humorju: V Uudsko revolucijo .-mo se vključili, ker so nam obl-iubljali, da bo po zmagi za delavce dovolj belega kruha in najbJjših kosov mesa, kar so si sicer lahko privoščili le šefi in kapitalisti. In res je danes za delavce povsod dovolj belega kruha in najboljših kosov mesa — ker poceni črni kruh in meso slabše kakovosti pokupijo šefi in privilegiranci P-c IZ NKŠIH OBČIN » IZ NKŠIH OBČIN G Novo v Brežicah Mostova čakata obnove Obnova bo veljala poldrugo milijardo dinarjev BREŽICE — Starega mestnega jedra Brežic si ni moč predstavljati brez vodovodnega stolpa, slovenskega in nemškega doma, pa tudi ne brez južnega vhoda v mesto, ki seje začel z mos-toma čez Krko in Savo ter nadaljeval po nekdanji Tržni ulici, sedanji Cesti prvih borcev, vse do mestnega središča. Medtem ko je pred leti v Brežicah še uspelo rešiti propada vodovodni stolp, se zdi, da bo mnogo težje ohraniti oba mostova. Zgrajena sta bila pred 80 leti in sta sedaj proglašena za kulturni in tehniški spomenik 2. stopnje, a zadnja leta samo še propadata. Vendar so v brežiški občini trdno odločeni, da ju oh- JUTRI V KRŠKEM: BLEJSKI SRČEK 88 KRŠKO — Jutri, v petek, 16. septembra, se bo v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja ob 18. uri začel 4. otroški festival vedre pesmi Blejski srček 88. Otroci bodo zapeli dvanajst skladbic, ki jih je za otroška grla napisalo deset skladateljev, in sicer so to: T. Kozlevčar (Pleševa, pojeva), A. Kersnik (Pa kaj), F. Horvat (Počitnice), B. Rodošek (Jaz pa vem, in Ostani pri meni), M. Ferlež (Smeh ni greh in Rock and roli), G. Šarac (Mali muc), B. Spahič (Cikcak), S. Mihelčič (Glavni odmor) in J. Hauko (Moj rojstni dan). V d' ugem delu bo shovv program mladega pevca Davorja Božiča s plesno skupino Kazina iz Ljubljane. Vstopnice za to zanimivo zabavno-glasbeno prireditev so po 3.000 din. Kadrovske hiše V krški občini se pripravljajo na gradnjo 73 mon-tažnih stanovanjskih hiš KRŠKO — V krški občini trenutno ni večjih stanovanjskih problemov, vendar bo do njih prišlo tisti trenutek, ko bo potrebno za novi zdravstveni dom dobiti zdravnike, hkrati pa zapolniti kadrovske vrzeli tudi v ostalih delovnih organizacijah, da ne govorimo o potrebah JE Krško. Zato so v občini že sprejeli družbeno usmeritev za gradnjo večjih stanovanj in celo hiš, ki bi bile dovolj zanimive tudi za najbolj iskane strokovnjake. V skladu z zazidalnim načrtom poteka sedaj gradnja štirih montažnih hiš v naselju JE Krško, od katerih so tri namenjene elektrarni, ena pa bo last stanovanjskega sklada. Načrti občine pa segajo veliko dlje od teh štirih stanovanjskih hiš. V naselju Spodnji Grič, kjer je načrtovana gradnja novega doma upokojencev, zdravstvenega doma in stanovanjskega bloka, bo v naslednjih treh ali štirih letih zraslo naselje 73 montažnih stanovanjskih hiš. Posel je prevzel mariborski Marles in njegova ponudba je tako vabljiva, da bodo za večjo kvadraturo od običajne plačali nižjo ceno. Sicer pa je lokacijsko dokumentacijo izdelal Savaprojekt, kjer se posamezniki lahko pozanimajo tudi za pogoje gradnje in se prijavijo za nakup hiše. Pred pričetkom gradnje montažnih hiš bo potrebno v soseski Spodnji Grič še marsikaj urediti in narediti. Regulirati je treba Leskovški potok, urediti cesto, kanalizacijo, vse pripraviti za komunalno ogrevanje itd. Gradnja prvih 20 stanovanjskih hiš pa naj bi se pričela že jeseni, in kot zagotavljajo na občini, so hiše že prodane. Kako bo s kasnejšo gradnjo, sedaj sicer še ni mogoče zanesljivo reči, vendar bodo hiše namenjene tako delovnim organizacijam kot stanovanjskemu skladu in tudi zasebnikom. Predvidoma bo gradnja potekala do idealne tretje gradbene faze, vsaka hiša pa bo imela več kot 100 kvadratnih metrov koristne stanovanjske površine. Po cenah iz maja bo vsaka hiša veljala 120 milijonov dinarjev. ranijo tudi za bodoče rodove, pa ne samo zaradi njune kulturnozgodovinske vrednosti, ampak tudi zaradi praktičnega pomena. Mostova sta pomembni izhodišči za vse lokalne in regionalne ceste in bi lahko pomenila pomembno razbremenitev novega mostu. Ne nazadnje pa sta važna tudi zaradi turizma, ki se v brežiški občini le razvija in pridobiva pomen. Vprašanje je seveda, kako mostova iz jeklenih konstrukcij spet usposobiti za promet, ko sta zaprta že od začetka leta 1987. Na njima vse od začetka leta 1970 ni bilo opravljeno nobeno obnovitveno delo. Jeklena konstrukcija je vsa ta leta nezadržno propadala in po izračunih projektantov bi bilo treba po cenah iz konca lanskega leta za obnovo Bizeljsko približati turistom BIZELJSKA TRGATEV 88 — Kar veselo je bilo na Bizeljski trgatvi preteklo soboto, saj vse kaže, da bo letošnji pridelek grozdja dobre kakovosti, Bizeljčani pa so bili veseli tudi dokaj številnega obiska ljudi iz drugih krajev. Upajo, da se bo Bizeljsko prebudilo iz dolgoletne zaspanosti in spet zaslovelo s svojimi lepotami in vini. MOSTOVA ČAKATA NA OBNOVO — Dolga desetletja sta mostova čez Krko in Savo v Brežicah služila svojemu namenu, zdaj čakata na prepotrebno obnovo, ki bo stala poldrugo milijardo dinarjev. odšteti poldrugo milijardo dinarjev. Brežiški izvršni svet je imenoval komisijo za sanacijo mostu, ampak ne izvršni svet ne komisija denarja nimata. Prav tako nima denarja samoupravna interesna skupnost za komunalno in cestno dejavnost. Zato Brežičani pričakujejo pomoč od Savskih elektrarn, pa tudi od cestne skupnosti Slovenije, ki bi morala pokazati več zanimanja za most. Pričakujejo, da se bo sanacija mostov pričela prihodnje leto. J. S. BREDA MIJOVIČ NEPOKLICNA PREDSEDNICA OBČINE? SEVNICA — Predsednica občinske skupščine Sevnica Breda Mijovič je poslala predsedstvoma skupščine občine in OK SZDL vlogo za neprofesionalno opravljanje funkcije predsednice občine. Mijovičeva je predsednica od 15. aprila 1986. V svoji vlogi je zapisala, da seje glede na to, daje po izobrazbi diplomirani ekonomist in izhaja iz gospodarstva, z opravljanjem navedene funkcije pa izgublja neposreden stik z gospodarstvom, »v sedanji krizni situaciji, ki ni le politična, ampak predvsem ekonomska, odločila vrniti v gospodarstvo, kjer vidim več možnosti za konkretno delo in osebni prispevek k boljšim rezultatom gospodarjenja; ne nazadnje pa taka moja odločitev tudi lahko pomeni konkretni prispevek k deprofesionalizaciji opravljanja raznih funkcij in s tem k razbremenjevanju gospodarstva«. Predsedstvo OK SZDL je predlog Mijovičeve z razumevanjem sprejelo. PLESNI TEČAJI KRŠKO — Literarni klub Beno Zupančič, sekcija Luna, vabi v svoje plesne šole. Za otroke od 4. do 7. leta starosti bodo izvedli 10-urni plesni program v dvorani doma mladih na Vidmu in se bo začel 26. in 27. septembra. Od 16. do 17. ure. Vpisnino 15.000 dinarjev lahko starši plačajo na prvi uri. Za mlade ljubitelje sodobnih plesnih izrazov bo enkrat tedensko tečaj po dve šolski uri v domu mladih na Vidmu. Začel se bo 26. septembra ob 17. uri. Vpisnina za ta tečaj je 30.000 dinaijev. Začetni tečaj standardnih in latinskoameriških plesov za starosti od 16. do 60. leta pa se bo začel 29. septembra ob 19. uri. Vpisnina je 35.000 dinarjev. Na tečaje se lahko prijavijo interesenti pisno ali osebno vsak dan od 9. do 10. ure v domu mladih poleg tržnice. Tel. 71-977. • Ni je še tako vroče ljubezni, da je ne bi zakon ohladil • Samo ljudje s pedigrejem lahko lažejo o svoji preteklosti. • Od volov se biki nimajo česa naučiti Največja obnovitvena dela doslej V začetku avgusta so v TCP začeli z doslej najobsežnejšim remontom KRŠKO — Po obsežni modernizaciji proizvodnje pred 10 leti so se v TCP Djuro Salaj letos lotili doslej najobsežnejšega remonta, ki bo zajel domala celotno proizvodnjo, od priprave lesa do proizvodnje papirja. Kot je povedal direktor tozda Vzdrževanje inž. Darko Kolšek, ne gre samo za remont, ampak tudi za znatne investicijske posege, novogradnje, rekonstrukcije in dopolnjevanje proizvodnje. ZAPOLNJENE VRZELI — V stanovanjskem naselju JE Krško se bliža h koncu gradnja štirih montažnih hiš, tako da bo sedaj naselje zaključena celota. Doslej največji remont v TCP Djuro Salaj bo trajal več kot dva meseca, ves avgust in september. Vanj je vključenih 430 domačih vzdrževalcev, 200 strokovnjakov iz drugih tovarn in 300 delavcev iz tehnološkega procesa ali skupno okoli 1000 ljudi. Kljub obsežnosti je remont tako rekoč samo uvod v še večji investicijski zalogaj, to je obnovo prvega papirnega stroja, ki seje bodo lotili prihodnje leto. »Izvedba takega remonta je zelo kompleksna naloga, ki smo seje lotili že na začetku leta in smo celoten potek splanirali tako rekoč do ure natančno. Naš cilj je bil, da remont, ki je sicer v skladu z našim letnim načrtom proizvodnje, izpeljemo čim hitreje in brez zastojev. Hkrati pa smo morali gledati na to, da bi proizvodnja čim manj stala, saj pomeni en sam dan za nas milijardo dinarjev izpada dohodka. Celotni poseg v proizvodnjo pa nas bo veljal 20 do 30 milijard dinarjev, zato seveda nismo smeli prav ničesar prepustiti naključju,« je povedal Kolšek. Z remontom so začeli v tozdu Energetika, kjer so se lotili obnove kotla št. 4, ki obratuje že 20 let nepretrgoma. V dveh mesecih in pol bodo v kotlu zamenjali cevni sistem in predelovalnike pare. Sredi avgusta se je začel remont papirnega stroja PS 2, kjer so zamenjali tudi previjalni stroj, konec avgusta seje začel remont lesnega prostora, kjer so zamenjali čistilni boben. V začetku septembra so pričeli z remontom celuloze. Tu bodo opravili remont lužnega kotla, zamenjali bodo dotrajane pregrevače pare ter uparilnico. Remont pa bodo S. GORENC EVIDENTIRAN ZA ČLANA P SRS SEVNICA — Predsedstvo OK SZDL Sevnica je soglasno podprlo v Posavju usklajeni in oblikovani predlog, da bi za novega možnega kandidata za člana predsedstva SR Slovenije evidentirali predsednika KPO tovarne celuloze in papirja iz Krškega, Silva Gorenca. Gorenc je pristal na kandidaturo le pod pogojem, da bi funkcijo člana predsedstva opravljal nepoklicno. opravili tudi na PS 3, nekaj večjih del pa tudi v TES Bretanica ter v Titovem Drvarju. »Vsa ta večja dela so seveda potreb- na, če hočemo obdržati prozvodnjo na sedanji ravni, precej pa je tudi takih, ki nam bodo kakovost še izboljšala, prav tako pa ekonomičnost in ekologijo, kar velja posebej za celulozo. Čas je pri teh delih naš najhujši nasprotnik, ampak lahko zagotovim, da bomo vsa dela pravočasno opravili zaradi dobrega planiranja in tudi zaradi tega, ker dela- mo v treh izmenah.< J. S. Pokušnja vin, prikaz običajev na »Bizeljski trgat-_______________vi 88«__________' BIZELJSKO — Turistično društvo Bizeljsko je preteklo soboto organiziralo vingradniško prireditev »Bizeljska trgatev 88.« Na tej prireditvi, ki je potekala ves dan, so Bizeljanci dali na pokušnjo svoja vina, prikazali so svoje običaje ob trgatvi, vse skupaj pa so popestrili z nogometno tekmo med Zlato selekcijo in domačo nogometno ekipo. Predsednik turističnega društva Bizeljsko Janez Istenič je povedal, da so prireditev organizirali prevsem zato, da bi slovensko in jugoslovansko javnost opozorili na izvrstna bizeljska vina, hkrati pa kraj približali turistom, ki si žele užiti domačnost in gostoljubje preprostih bizeljskih ljudi. Izkupiček prireditve so namreč namenili prav oživljanju turistične dejavnosti. Za začetek bodo postavili informativne table, na katerih bodo bodoče goste seznanjali s turističnimi zanimivostmi in z možnostmi za prenočevanje ter uživanje bizeljskih vin. V tej krajevni skupnosti ima že 7 kmetij prenočišča za goste, tem pa naj bi se priključili še novi. Tudi za kasneje imajo na Bizeljskem načrte, saj nameravajo organizirati vinarsko prireditev s pregledom letnika, organizirati maratonski tek in izdati turistični prospekt. Volje in pripravljenosti za tako delo vsekakor ne manjka med Bizeljanci, saj je v organizaciji tokratne prireditve sodelovalo 200 ljudi, posebej pa so se odrezale Bizeljanke, ki so za to priložnost spekle in pripravile domače pecivo, kakršnega so nekoč jedli trgači in brentarji. j s. • Kdor misli s tujo glavo, ima eno preveč. (Boris Kuralt) • Najtežji so tisti ponesrečenci, ki jih je povozil čas. (Boris Kuralt) • Do štiridesetega človeku voščimo, po štiridesetem privoščimo. (Boris Kuralt) VSE ZA OTROKA CELJE — V tukajšnji dvorani Go-1 lovec bo od 4. do 9. oktobra 12. sejem Vse za otroka. Na prireditvi se bodo predstavili proizvajalci in trgovci in tako bodo obiskovalci imeli priložnost spoznati kakovostne igrače, novoletne pakete za otroke ipd. V okviru sejma bodo organizatorji pripravili vrsto stro- I kovnih posvetovanj, uredili pa bodo tudi poseben razstavni prostor zavodov za usposabljanje invalidne mladine iz vse republike. Poskrbeli bodo tudi za zabavo najmlajših obiskovalcev. Ni izgubarjev, niti zadovoljstva Sevniško gospodarstvo v prvem polletju slabše slovensko gospodarilo kot splošno SEVNICA — Sevniško gospodarstvo je v letošnjih šestih mesecih doseglo slabše poslovne rezultate od republiškega povprečja. Rast porabljenih sredstev je presegla rast celotnega prihodka, kar pomeni slabšanje ekonomičnosti poslovanja. Slabe so bile tudi plačilne zmožnosti, zato so ozdi za premostitev likvidnostnih težav najemali draga kratkoročna posojila. Ustroj dohodka sevniškega gospodarstva kaže, da se je delež skupne, • Sevniško gospodarstvo je v prvem polletju vložilo 4,9 milijarde dinaijev v naložbe, od tega dobro petino v zamenjavo opreme. Največja je bila investicija Jugotanina v rekonstrukcijo energetike. V opremo je investirala tudi krmeljska Metalna, sevniški Stilles se je lotil tudi rekonstrukcije prirezovalnice lesa in skladiščenja lakov. Precej sta vlagali v objekte in opremo še Jutranjka ter Lisca in In-piet, M-KK pa v obnovo 43 ha nasadov, melioracije in opremo. splošne in osebne porabe sicer zmanjšal, toda druge obveznosti iz dohodka so porastle kar za blizu 302 odstotka! Zaradi tega je imeli sevniško gospodarstvo ob polletju nizko rast akumulacije in njen delež v razporejenem dohodku se je zmanjšal za 6 odstotnih točk. Sevniški gospodarstveniki navajajo, da so na slabše dosežke v tem obdobju vplivali zlasti visoka neplačana realizacija, visoke obrestne mere, visoke cene vhodnih materialov in padanje domače kupne moči. Pri tem ne pozabijo omeniti vpliv interventnega zakona na počasnejšo rast plač, kar je pri dobrih gospodarjih nedvomno prispevalo, da delavci niso imeli kdove kakšne volje, da bi še bolje delali. Na sevniškem občinskem sindikalnem svetu menijo, da se to ne bi smelo dogajati, namreč da delavci za boljše gospodarjenje ne bi bili tudi ustrezno nagrajeni. Zato bodo predlagali, naj se nemudoma spremeni taka neživljenjska zakonodaja, skratka vsi predpisi, ki krnijo delavoljnost ljudi. Pot za uresničitev tega cilja gotovo ne bo lahka. In če je kaj spodbudnega pri pregledovanju podobe sevniškega gospodarstva ob polletju, potem je prav gotovo vsaj to, da ni bilo niti enega delovnega TRGOVINO STRAŽI VOJAK — Posebna prodajalna za vojaške starešine in upokojence v brežiškem domu JLA je bila doslej zelo obiskovana, saj je bilo v njej mogoče kupiti po res zelo nizkih cenah razne vrste sira, salam, pijač itd. Vanjo so radi zahajali celo kupci iz sosednje krške občine, ki je doslej veljala za zelo razvito in bogato. Pa bo očitno tega nakupovanja sedaj konec, kajti pred vrata te trgovine so postavili vojaka, ki budno pazi, da bi v trgovino ne zašla tudi kakšna nepoklicna ZGODOVINA SE PONAVLJA — Brežiška občina je nekoč slovela kot občina samih industrijskih obratov. Z reformami reform se je to spremenilo, pa so v občino dobili tudi nekaj tozdov in morda še kakšno delovno organizacijo. Pa toz-dovska idila ni trajala dolgo, saj se je spet začela reforma in vse kaže, da bodo Brežičani sedaj spet prešli na obrate ali v nekakšen polkolonialen odnos do večjih industrijskih središč, kjer kraljujejo delovne organizacije. Brežičani bodo tako postali spet samo delavci, razvoj in prihodnost pa jim bodo krojili v belih mestih večje ali manjše veličine. PRILOŽNOST ZA EKOLOGE — V kratkem se bo spet sestala nekakšna komisija za ekologijo pri OK SZDL Brežice in obravnavala najbolj pekoče ekološke probleme. Brežičani menijo, da bi se komisija, ki večjih problemov očitno ne more rešiti, lahko lotila vsaj golobjih kakcev pred pošto, ki jih je že toliko, da se zgražajo celo redki turisti, ki zaidejo v mesto. Rešitev bi bila zelo preprosta, člani komisije bi lahko vsako jutro kakce očistili in z njimi pognojili mestne parke in vrtove. Golobov namreč ne bo mogoče ukiniti. kolektiva, ki bi posloval z izgubo. Omeniti pa kaže tudi zelo dobre dosežke pri ekonomskih odnosih s tujino. Sevniško gospodarstvo je namreč v prvem polletju izvozilo za 7,813.000 dolarjev blaga in storitev, od tega na konvertibilo kar za 7,763.000 dolarjev, kar je za dobro četrtino več kot enakem lanskem obdobju. Glede na manjši izvoz na klirinško področje pa je skupni izvoz porastel skoraj za petino. Ob tem je gospodarstvo uvozilo iz dežel s trdnimi valutami za 2,716.000 dolarjev blaga, skupni uvoz pa je bil za dobrih 6 odstotkov večji. „ „ J P. P. \1 BR€ŽIŠK£ PORODNlSNICt V času od 2. do 9. septembra so v brežiški proodnišnici rodile: Vesna Stok iz Goljaka — Damira, Marija Gramc iz Vit-ne vasi — Gregorja, Dragica Cestnik iz Male Rakovice — Matijo, Dragica Salmič iz Leskovca — dečka, Lea Erjavec s Senovega —= Jernejo, Ingrid Slapnik iz Boštanja — Sergeja, Anica Pšeničnik iz Brežic — Tanjo, Marta Filipovič iz Brežic Petro, Smiljenka Niessner iz Brežic — Bruna, MajavMirt s Senovega — Uršulo, Magdalena Žarn iz Gržeče vasi — Anjo, Elin Noršič iz Luga — Ivo, Ankica Ivanuš iz Zaprešiča — Tomico, Anita Brumen iz Brežic — Sanjo, Ivanka Horvat iz Laduča Marijo. Čestitamo! Krške novice POHVALA ZA KRŠKE PICE — Na tem svetuje tako malo stvari vrednih pohvale, da smo z obema rokama zagrabili za enkratno priložnost, ki nam jo ponuja krška picerija. Do danes je namreč prišel glas, da v krški piceriji pečejo bogato obložene, okusne in sorazmerno poceni pice, ki jim italijanske ne segajo niti do kolen. Bravo, krška picerija, le tako naprej, vsi skupaj dokažimo, da se da z malo spretnosti in dobre volje veliko narediti! DIHAJO S POLNIMI PLJUČI — Široko nasmejani in rožnatih lic hodijo te dni Krčani po svojem slavnem mestu. Pa seveda ne gre za nikakršno politično zadevo, kot so recimo obljube o boljšem jutri ali celo za čakanje Srbov in Črnogorcev s Kosova. Gre samo zato, da so v TČP Djuro Salaj zaradi remonta ustavili proiz-I vodnjo, kar je opaziti tudi v bolj čistem zraku, to pa Krčani seveda s pridom izkoriščajo in dihajo s polnimi pljuči. Povečal se je tudi občutek varnosti, saj se je zdaj tako rekoč prvič zgodilo, da JE Krško ne deluje in da v TCP Djuro Salaj nimajo na zalogi niti grama klora. Krško je v teh dneh postalo pravi ekološki eldorado. DOBROSRČNI OBRTNIK — Krška I stanovanjska skupnost seje dogovarjala z obrtnikom Abramom o pokrivanju strehe ene izmed stanovanjsko-poslovnih hiš v Brestanici. Lepega dne so se Abramovi delavci znašli v Brestanici in pokrili hišo, toda kasneje se je odkrilo, da niso pokrili prave. Namesto da bi pokrili hišo Preskrbe, so pokrili hišo, kije last Agrokombinata. Seveda so morali krovci potem dejanje ponoviti. Konec koncev je vse skupaj ostalo pod Mercatorjevo streho, le Abram še I čaka na honorar za pokrivanje hiše, ki ga I je opravil zaradi nesporazuma. Sevniški paberki BO GASILSKI DOM NA TRNOVCU ŠE LETOS POD STREHO? — Preteklo nedeljo so gasilci ob pomoči drugih krajanov Trnovca in Podvrha zabetonirali drugo ploščo za nov gasilski dom v Tmovcu. Brez udarniškega dela pri gradnji doma in pripravi petih veselic, ki so prinesle lep izkupiček za novogradnjo in opremo gasilske trojke Trnovec—Podvrh, si sploh ni moč predstavljati teh dosežkov. Krajani so veliko prispevali še iz svojega žepa. Edino pomoč so gasilci doslej dobili od KS Zabukovje, in sicer 100 tisočakov. Gasilci pričakujejo, da jim bo končno priskočila na pomoč še sevniška občinska gasilska zveza, da bo dom še letos pod streho. JALOVE POBUDE — Sevniški ob-I činski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je doslej predlagal že številne koristne pobude pri prometnem urejanju, da bi bila varnost pešcev in tudi lastnikov jeklenih konjičkov večja. Svet se I je dostikrat namučil tudi s sestavo raznih ' zapisnikov o različnih pomanjkljivostih na cestah, a kaj, ko potem ustrezni organi, ki so za to plačani, stvari ne speljejo do konca ali pa vsaj ne tako, kot predlagajo marljivi člani sveta in njegove komisije, ki seveda za svoje delo ne dobe plačila. Za primer povejmo, kakšen halo so dvignili gostinci in trgovci, ko je svet že pred | časom predlagal, da bi namestili pri Ce-nku oz. hotelu cvetlična korita. Oboji so planili, češ, saj nam boste odpeljali goste, potrošnike. TENKOČUTNOST — Po drugi plati pa imajo zadolženi za cestno signalizacijo silno izostren posluh, kar zadeva prometno varnost. Predsednik sevniškega turističnega društva Franc Drobne seje zadn-[ jič vprašal, zakaj neki ni marsikje prepotrebnih znakov za omejitev hitrosti, denimo pri naselju Pod Vrtačo, na Blanci pri obvoznici ob železniški progi pa je hitrost vozil še vedno omejena na 40 km na uro. To je veijetno zato, da ne bi kak voznik slučajno zamudil čudovitega razgleda na prosluli Rudnik nekovin Blanca, katerega oprema, kar je je še, lepo rjavi in čaka, čaka... kultura in izobra- ževanje Pridejo iz vse Slovenije Sredi oktobra bo v Novem mestu dvodnevni strokovni posvet slovenskih knjižničarjev — Tudi dve razstavi NOVO MESTO — Zveza bibliotekarskih društev Slovenije pripravi vsako leto strokovno posvetovanje za slovenske knjižničarje. Posvetovanje je vsakokrat v drugem kraju in izvedbo letošnjega so zaupali Društvu knjižničarjev Dolenjske, ki ima sedež v Novem mestu. »Posvetovanje bo dva dni, v četrtek, 13., in v petek, 14. oktobra. Potekalo bo v Domu JLA, ki ima dovolj velike prostore, predvsem pa dvorano za manifestacije z več sto udeleženci, kolikor jih pričakujemo tudi mi,« pravi predsednica Društva knjižničarjev Dolenjske Ida Pucelj. »Za nas bo to velik dogodek, da pa bi ga lahko izpeljali, smo se za denarno in druge oblike pomoči obrnili na nekatere delovne organizacije, ki so v takih primerih že do zdaj pokazale posluh in razumevanje za kulturo. Pokroviteljstvo je prevzela novomeška občinska skupščina.« Glavna tema posveta slovenskih knjižničarjev v Novem mestu ima • Na otvoritvi strokovnega posvetovanja slovenskih knjižničarjev v novomeškem Domu JLA bo govoril predsednik republiškega komiteja za kulturo, pisatelj Vladimir Kavčič. Njegov nastop pričakujejo še s posebno velikim zanimanjem, kajti med drugim naj bi vzel pod lupo tudi nadvse težavni položaj slovenskega knjižničarstva v nič kaj spodbudnih razmerah. V imenu pokrovitelja bo govoril predsednik novomeške občinske skupščine Franc Šali. naslov Zapisi znanja v informacijski dobi, obsegala pa bo dva tematska sklopa. Prvi se nanaša na nekonvencionalno gradivo kot nosilca informacij, drugi pa na zaščito in varovanje vsega knjižničnega gradiva — konvencionalnega in nekonvencionalnega. Strokovnjaki za ta področja bodo pripravili vrsto referatov in dopolnilnih referatov, ki bodo vsekakor dobra podlaga za razpravo in zaključke. Iz tega je tudi razvidno, da bo posvetovanje oba dneva izrazito delovno. »Društvo knjižničarjev Dolenjske in Študijska knjižnica Mirana Ida Pucelj: »Na izvedbo posvetovanja slovenskih knjižničarjev se v Novem mestu že dolgo pripravljamo.« Jarca bosta pripravila tudi dve spremljajoči prireditvi. V avli Doma JLA bo odprta razstava slikarskih del akademskega slikarja Milana Rijavca, mokronoškega rojaka, v Študijski knjižnici pa razstava projektov za adaptacijo in prenovo te knjižnice,« še pove Pucljeva in pojasni, da sta omenjeni razstavi največ, kar je moč pripraviti s skromnimi sredstvi. I. Z. % «■»£» ,*s»'- '*P & ►Ji srt* »bč* u RAZSTAVA DOKUMENTOV — V mali dvorani oddelka NOB Dolenjskega muzeja je odprta razstava, posvečena 45-letnici prve osvoboditve Novega mesta. Pripravil jo je kustos omenjenega oddelka zgodovinar Zdenko Picelj. Na ogled je blizu 100 fotografij in drugih eksponatov, od katerih jih je večina prvič predstavljena javnosti. Na otvoritveni slovesnosti minuli četrtek so obiskovalci z zanimanjem prisluhnili recitacijam učenk SŠTZU Boris Kidrič iz Novega mesta, od tam pa je tudi ta posnetek. (Foto: I. Zoran) »Novo mesto 1941 —1943 — 1945« V Dolenjskem muzeju razstava, posvečana 45-letnici prve osvoboditve Novega mesta — Na ogled okoli 100 fotografij NOVO MESTO — 8. septembra 1943, ob kapitulacije Italije, je bilo Novo mesto prvič osvobojeno. Čeprav je okusilo le šest tednov svobode, je ta čas zapisan v njegovi novejši zgodovini z velikimi črkami. Kajti okusiti svobodo sredi največje morije druge svetovne vojne res ni bila majhna stvar. Iz tistih dni so ohranjeni številni dokumenti: fotografije in listine. Veliko tega hrani oddelek NOB Dolenjskega muzeja. To so trajne priče časov, ki so zahtevali človeške in materialne žrtve, da bi bilo nekoč ljudem lepše. Na razstavi, ki so jo odprli v mali dvorani oddelka NOB Dolenjskega muzeja minuli četrtek, na dan 45-letnice osvoboditve Novega mesta, pod naslovom »Novo mesto 1941 — 1943 — 1945«, je na ogled blizu 100 fotografij iz vojnih let v Novem mestu. Med njimi je veliko takih, ki kažejo mesto v SUreeniJa L-—s \hr\\zk Moja dežela. IZSELJENCI RAZSTAVLJAJO LJUBLJANA — V Cankatjevem domu bo še danes in jutri odprta razstava z naslovom Likovna dela slovenskih izseljencev, ki sojo pripravili v sodelovanju s Slovensko izseljensko matico v Ljubljani. Svoja dela razstavlja osemnajst avtorjev — Slovencev, ki so udomljeni malone na vseh kontinentih. Obiskovalci so razstavo sprejeli z velikim zanimanjem. Objavljamo akvarel z upodobljenim vinogradnikom. Slika je delo Toneta Kobala, ki živi v Kanadi. Predstave Kostelcev Zastopali Slovenijo na mednarodnem srečanju v Zagrebu — Gostovali v Beltincih — Zdaj pridejo še v Kočevje KOČEVJE — Kulturno-športno društvo Kostel bo organiziralo 30. septembra v Šeškovem domu v Kočevju kostelski kulturni večer. Najprej bodo ob 19. uri v sodelovanju s kočevskim muzejem odprli razstavo o kostelski ljudski noši in hkrati organizirali razgovor z dr. Marijo Makarovič, ki je raziskovala kostelsko nošo in zbirala kostelsko ljudsko blago. Ob 20. uri pa se bosta predstavili folklorna skupina in tamburaška skupina, ki bosta izvedli bogat program kostelskih ljudskih pesmi in plesov. Kostelski kulturniki so to poletje malo počivali. Najprej so se s svojim kulturnim večerom predstavili 25. junija na domačem odru v Fari. Obiskovalcev iz vse Slovenije in sosednje Hrvaške se je kar trlo, zato so nastop 3. julija ponovili za domače. Kostelska folklora in tamburaši so 23. in 24. julija zastopali Slovenijo na mednarodni predstavitvi folklornih skupin v Zagrebu. Takrat je nastopalo 40 skupin iz vsega sveta. Kostelci so trikrat nastopili na trgu, enkrat pa v dvorani Vatroslav Lisinski. Nazadnje so se Kostelci predstavili 31. julija na festivalu folklore v Beltin- Kočevci prekrižali načrte S sedanjim samoprispevkom v črnomaljski občini obnovili in dozidali soli v Semiču in Starem trgu da takšno ravnanje kočevske občine ni pošteno, čeprav je res, da bi bila šola — in je v resnici bila — obnovljena tudi brez prispevka Kočevcev. Seveda sedaj primanjkuje denaija za viniško šolo, ob kateri bi morali ta mesec začeti z dozidavo učilnic in telovad-noce. Ta šola je namreč edina v črnomaljski občini, ki ima poln dvoizmenski pouk: 7 oddelkov dopoldne in prav toliko popoldne. Čeprav denarja iz samoprispevka ne bo, bodo poiskali druge možnosti, kredite, tako da bo gradnja v vsakem primeru stekla še letos in da bodo prihodnje leto upravičeni dobiti denar iz sredstev vzajemnosti republiške izobraževalne skupnosti, ker je Vinica v mejni nerazviti krajevni skupnosti. Še večji probletn predstavlja šola v Župančičevi ulici v Črnomlju, ki bi morala biti prav tako razširjena z denarjem iz sedanjega samoprispevka, z deli pa cih. Takrat je nastopilo deset skupin iz Slovenije, Madžarske in Avstrije. S tem festivalom so počastili tudi 50-letnico kulturnega društva v Beltincih. Med počitnicami so kostelski kulturniki počivali le štirinajst dni. Zdaj že pridno vadijo za nove nastope. Spet se torej obeta lep kostelski kulturni večer, tokrat v Kočevju, nato pa še kje drugje. J. P. ČRNOMELJ — V črnomaljski občini dograjujejo in obnavljajo šole z denarjem, ki ga dobijo s samoprispevkom, razpisanim prav za te namene. Sedanji samoprispevek za družbene dejavnosti se izteče sredi leta 1990, kot pa vse kaže, jim ne bo uspelo — tako kot tudi pri samoprispevkih doslej — uresničiti celotnega programa, kajti že zdaj seje nakopičilo nekaj težav. S samoprispevkom so doslej obnovili in razširili osnovno šolo v Semiču, prav te dni pa zaključujejo razširitev in adaptacijo šole v Štarem trgu, zgradili pa so tudi novo telovadnico. Sedaj bi morala priti na vrsto osnovna šola Vinica. Tu pa se začnejo težave. V Starem trgu so namreč glede na podražitve in večji obseg del, kot sojih predvideli, porabili že ves denar, ki naj bi se letos stekel s samoprispevkom. V Starem trgu so tudi predvidevali, da bo 40 do 45 odst. denaija za šolo primaknila sosednja kočevska občina, iz katere se v Starem trgu šola 45 odst. učencev. Vendar novembra lani v Kočevju samoprispevek ni bil izglasovan, tako da je kočevska občina dala za obnovo starotrške šole le simbolično vsoto. V Črnomlju menijo, naj bi pričeli jeseni prihodnje leto. Toda v črnomaljski občini bodo srečni, če bodo lahko pokrili s tem samoprispevkom vse stroške v Vinici. In ker se sredi leta 1990 ta samopriskevek izteče, bodo v črnomaljski šoli morali najbrž počakati na denar iz naslednjega. M. BEZEK-JAKŠE Založba, kine ve za »suhe krave« Prešernova družba že četrta med slovenskimi založniki LJUBLJANA — Prešernova družba stoji spodobno v areni slovenskega kulturnega življenja. Več kot ugledno mesto pa si je pridobila tudi med založniki. Medtem ko je bila po založniški dejavnosti v Sloveniji dolgo in še pred leti blizu dvajsetega mesta, je zdaj že četrta naj večja založniška hiša. Pred njo so samo Državna založba Slovenije, Mladinska knjiga in Cankarjeva založba. Dejavnost Prešernove družbe temelji na članstvu. Slednje se je od leta 1983 osemkrat povečalo. Tisto leto je imela družba le nekaj nad 6.000 člano v, ob koncu lanskega leta pa že 46.000. Zadnji podatki povedo, da šteje Prešernova »družina« že prek 50.000 udov. Razumljivoje, da so v tolikšnem številu tiskane tudi knjige, ki jih izdaja ta družba. Podatki o skupni nakladi po vedo, da se je ta v obdobju 1983 — 1987povečala skoraj za sedeminpolkrat, število izdanih naslovov pa okoli 2,8-krat. S tem zelo učinkovito izpolnjuje geslo, da pojdi knjiga Pršernove družbe v vsak slovenski dom — ne glede na to, kje ta stoji Prešernova družba žanje take uspehe v času, ko slovensko založništvo doživlja eno svojih največjih kriz, »najbrž največjo v vsem povojnem času«, kot je dejal Ciril Zlobec. Kaže, da se je družba znala pravočasno pripraviti na to krizo in se obenem pred njo zavarovati z nekaterimi izvirnimi prijemi Vsaj za zdaj ji še nič ne grozi, da bi ji čas in neprijazne razmere spremenili »lepo rejene krave« v suhe in jalove, pač pa se lahko nadeja, da bo njena knjižna »čreda« tudi v prihodnje rejena, zdrava in plodna. I. Z. ruševinah, saj so ga večkrat bombardirali. Najstarejši posnetek je iz leta 1929, kaže pa Novo mesto iz zraka. »Vse razstavljeno gradivo je v spomin in hkrati v opomin,« je na otvoritvi poudaril govornik Boris Dular, predsednik občinske konference SZDL v Novem mestu. • Kulturni program na četrtkovi otvoritvi dokumentarne razstave, posvečene 45-letnici prve osvoboditve Novega mesta, so pripravile učenke Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič iz Novega mesta (Šmihela). Izvedle so daljšo priložnostno recitacijo. Razstavo je pripravil zgodovinar Zdenko Picelj, kustos v oddelku NOB Dolenjskega muzeja. Ob tej priložnosti je muzej ponatisnil njegovo knjižico Osvoboditev Novega mesta. I. Z. ALOJZ KONC RAZSTAVLJA V BREŽIŠKI GALERIJI BREŽICE — Galerija Posavskega muzeja je novo razstavno sezono začela minuli četrtek z otvoritvijo razstave slik in kipov akademskega slikarja Alojza Konca. Program ob otvoritvi je izvedel priznani kitarist Jerko Novak iz Ljubljane. Končeve slike in kipi bodo na ogled do vključno nedelje, 2. oktobra, vsak dan od 8. do 13. ure. Oder mladih se pripravlja za Scapinove zvijače SEVNICA — »Oder mladih, kar se mene tiče, ni nikoli crknil. Sam sem si vzel eno leto pavze, ker pač potrebujem oddih, da dobim navdih, nove ideje, da ne bi vlekel nekaj enoličnega. Naposled sem želel, da bi se še kdo preizkusil z režiserst-vom pri našem odru,« razlaga enoletno zatišje ene najuspešnejših posavskih gledaliških ljubiteljskih skupin, Odra mladih pri GD Sevnica — njegov dolgoletni vodja, režiser in igralec Peter Žuraj. Oder mladih je lani spomladi še zadnjič uprizoril »Orkester« za karavano Čankarjevega doma, vse pa kaže, da bodo mladi gledališčniki iz Sevnice še ta mesec začeli pripravljati novo predstavo, in sicer Moliferovo komedijo Scapinove zvijače. Peter Žuraj že tuhta, kako bi najustrezneje porazdelil 12 vlog. Za uspešno postavitev predstave pa je pomembno, če bosta še voljna sodelovati že prekaljena člana odra Miran Ratej in Bojan Kuhar, ki bi jima Žuraj zaupal nosilni moški vlogi. »V igri, če se izrazim v športnem žargonu, je bila poleg te komedije še Goldonijeva Krčmarica, ki pa je Peter Žuraj bo režiral Skapinove zvijače. zlasti tehnično in scensko mnogo bolj zahtevna. Nasploh mislim, da je že to zelo pomembno za končni uspeh neke predstave, če se ti posreči izbrati dober žanr in tekst; izbor seveda ne more biti pisan na kožo celotni skupini, nikakor pa ni odveč, če glavne vloge dobijo ustrezni igralci. Starejših imamo še pet, šest. Ena generacija traja največ 7 let, zato moramo skupino nenehno po-polnjevati z novimi, svežimi močmi. Je pa nekaj čudnih občutkov, morda celo predsodkov pri ljudeh, da se. ne odločijo za nastop na odrskih deskah. Malokdo je tako samozavesten, da bi sam prišel k meni in rekel: Veš, Pero, jaz bi pa tudi poskusil pri vašem odru! Včasih sem novačil igralce tudi po disko klubih. Zdaj razmišljam o javnem povabilu na avdicijo za Scapinove zvijače,« je povedal Peter Žuraj. P. PERC Izpoved prek portretov V novomeški Krki razstavlja Zagreba mlada slikarka iz NOVO MESTO — Galerija Krka, kakor krajše imenujejo razstavno avlo v poslovni stavbi novomeške tovarne zdravil v Ločni, ni nikoli hotela biti ozko »zazrta« v slovensko likovno produkcijo, pač pa je ves čas, še posebej zadnja leta, delovala kot razstavišče, ki je odprto za ustvarjalnost. Prav zdajšnja razstava, ko so na ogled stvaritve Libuše Kirac — Vranko, mlade akademske slikarke iz Zagreba, to odprtost še poudarja. Tovrstni poudarek je bil zaznaven že na otvoritveni slovesnosti, na kateri programa niso izvajali novomeški glasbeniki, temveč članica hrvaškega narodnega gledališča flavtistka Branka Potkovac, torej glasbenica iz kraja razstavljalke. Kot je zapisal hrvaški akademski kipar Andre Mohorovičič, prikličejo slike Vrankove, razstavljene v Krki (gre za del obširnega cikla Galerija), s svojimi barvami in toni stari Bizanc, s črto in stilizacijo pa spominjajo na afriško umetnost, še posebej egipčansko. Gre za vrsto portretov (prijateljev, znancev, sodelavcev) ljudi z različnimi življenjskimi usodami in vsak od njih ima tudi ozadje, zgodbo, ki pa je nekoliko zastrta. So pa zato liki izrisani tako, da je moč prepoznati značaj portretirancev. Vsekakor omogoča ta razstava zanimivo srečanje z ustvarjalnostjo, ki jo je moč sprejeti kot iskreno izpoved mlade akademske slikarke, skoraj krik osvobajajočega duha. I. Z. IG Kje stoje kipi 28. Forme vive Postavili so jih pred ustanove v Kostanjevici, ženim pa okrasili okolje Belinke KOSTANJEVICA — Kot smo že poročali, se je tu pred dobrim tednom in pol končal 28. mednarodni simpozij kipaijev Forma vi-va. Na zaključku so pripravili slovesnost, na kateri so kiparjem podelili tradicionalna priznanja, zbranim je govorila Mojca Drčar-Murko, zatem pa so obiskovalci prisluhnili koncertu pevskega zbora Glasbene matice iz Ljubljane. Prireditelji so tedaj povabili obiskovalce tudi na ogled kiparskih stvaritev, ki so jih v hrastovino iz Krakovskega gozda vdolbla dleta udeležencev letošnjega mesec in pol trajajočega kiparskega simpozija. Tako so kip Uglaševalne vilice nemške umetnice Ulrike Birkhoff postavili v parku ob kostanjeviškem zdravstvenem domu, kip Benetke jugoslovanskega avtoija Peruška Bogdaniča na trgu pred Lamutovim likovnim salonom, skulpturo Okovje romunskega kipaija Dinuja Cam-peanuja v parku pri osnovni šoli v Kostanjevici, kip Duh juga japonskega likovnika pa na prostem ob južnem krilu kostanjeviškega samostanskega poslopja. Samo delo britanskega umetnika Fridericka Busha, imenovano Lunarne cvetlice, stoji zunaj Kostanjevice, in sicer krasi okolje Belinkinega tozda Bel-les v Ljubljani oz. Črnučah. Letos ni prvič, da stvaritve niso šle v galerijo na prostem, ki se razprostira na travnikih okoli kostanjeviškega gradu, temveč so zanje poiskali okolja ustanov in tovarn. Tako so še bolj približali umetnost ljudem. I. Z. SLIKARKA V KRKI — V galeriji poslovne stavbe tovarne zdravil Krka v Novem mestu so v torek, 6. septembra, odprli razstavo, del zagrebške akademske slikarke Libuše Kirac-Vranko. Ob tej priložnosti je Bachove suite na flavti zaigrala njena rojakinja Branka Podkovac iz HNK v Zagrebu. Dela mlade slikarke, ki ima za seboj že več samostojnih in skupinskih razstav, bodo na ogled kak mesec. Na sliki (od leve proti desni): slikarka Libuša Kirac-Vranko, predsednica KUD Krka, Marija Žveglič in povezovalka programa Jerca Pezdič. (Foto: J. P.) Likovni odsevi kot učbenik To revijo za likovna vprašanja izdaja ZKO Slovenije, tiskajo pa jo v Novem mestu UUBUANA — Pred kratkim je izšla 7. številka Likovnih odsevov, revije, ki jo izdaja Zveza kulturnih organizacij Slovenije in je namenjena izobraževanju ljubiteljskih slikarjev in kiparjev. Revija izhaja pod vodstvom glavnega urednika Josipa Korošca, odgovorna urednica je Andreja Koblar, zunanjo podobo pa ji kot tehnični urednik daje novomeški slikar Janko Orač, sam slikar, zaposlen v Tiskarni Novo mesto, kjer Likovne odseve tudi tiskajo. Omenjena številka je izšla v 1200 iz vodih in je glede na vsebino srednješolski učbenik, zato jo je tudi založila Posebna izobraževalna skupnost za kulturo Slovenije. Prinaša samo eno temo, in sicer Sergeja Vrišerja Osnove muzeologije. Kot pravi avtor v uvodu, Osnovemuezo-logije tudi so učbenik, namenjen učencem družboslovne in kulturne usmeritve (ustreznost za uporabo je potrdil strokovni svet Posebne izobraževalne skupnosti za kulturo), je pa to obenem prva slovenska publikacija, ki poskuša zajeti problematiko muzeologije v knjižni obliki, s čimer pa njena uporabnost ne ostaja zgolj znotraj ustaljenega rednega izobraževanja, temveč more k poznavanju tega področja pomagati tudi drugim, ki si želijo pridobiti znanje prek samoizobraževanja. Taki pa ljubiteljski slikarji, še posebej mlajši rod v njihovih vrstah, nedvomno so. Povejmo še, da delo okvirno obravnava vlogo muzejstva v svetu in doma, vrsto poglavij pa posveča perečim vprašanjem praktičnega dela v muzejih. I. Z pisma in odmevi Ko bo KATV lahko sama odgovarjala Odgovor na pismo »Naš up je ostal nepotešen« v predzadnji številki Dolenjskega lista Pred nami je čas, ko bo kabelska televizija sama odgovarjala na številna vprašanja krajanov in naročnikov za priključke, ki jih zdaj zastavljajo posameznikom v grad- Kakor se kdo znajde... Metličani malo nudijo obiskovalcem Bele krajine Jesen trka na vrata. Spet bodo navalili v Belo krajino izletniki iz domala vse Slovenije. Ko bodo organizatorji spraševali, kaj jim je na voljo, jim bodo Metličani ponudili ogled belokranjskega muzeja, nakupe v industrijski prodajalni Beti ter pokušnjo belokranjskih vin v vinski kleti. In potem? Naprej pa po pravilu: kakor se kdo znajde. Pa je v Metliki le nekaj gostilničarjev, je hotel Bela krajina in še kaj, kar bi se dalo ponuditi, izkoristiti. V zabavo in veselje obiskovalcem, ki so gotovo že slišali za radoživost, prijaznost in gostoljubnost ljudi na sončni strani Gorjancev. A se obnašamo zadnje čase, kot bi nam bili ljudje, ki si želijo spoznati deželico brez in steljnikov, v napoto, odveč. Odojčki in janjci na ražnju so posebnost, tamburice in bele narodne noše tudi. Če ne drugega, bi lahko v kakšni gostilni kdo raztegoval harmoniko, spet drugje bi lahko pripravili za obiskovalce družabne igre, žrebanja, ki bi prinesla srečnežem majhne, skromne belokranjske spominke. Izletnikom bi lahko ponudili orehe, proste potice, matevža, grozdje, ki dozoreva v goricah. Metliško Turistično društvo je preslabo, da bi se lotilo česa podobnega. Slišati pa je, da se za organizacijo izletniškega turizma zanima in pripravlja zasebnik. Krepko bo moral sodelovati z gostinskimi in kulturnimi delavci v občini. To tudi namerava, vprašanje je le, koliko je pripravljena popestriti ponudbo tudi druga stran. Predvsem zasebni gostinci, ki se vse preveč hitro zadovoljijo z »visenjem na šanku«, s pivci brizgancev in z dolgimi filozofiranji za-ripležev. Prevetriti bo treba možgane, prisluhniti ljudem, da imajo zamisli, sicer bomo še bolj zdrsnili v sivo povprečje ali pa še globlje. Če smo že prepustili poletje in poletne goste naključju, dolgočasju in samim sebi, ne dovolimo, da se nam to zgodi še jeseni! Bela krajina je jeseni kot v pravljici, naravi pa moramo nekaj dodati tudi ljudje. TONI GAŠPERIČ benem odboru za izgradnjo kabelskega omrežja v Novem mestu. Da bi bilo to čim prej, sem si zaželel tudi 1. septembra, ko sem v Dolenjcu opazil podnaslov »Zakaj še vedno ni nič s kabelsko televizijo« in članek »KATV le postaja resničnost — kdo je kriv za zamudo«. Več kot štiri mesece po pogodbenem roku je resnično veliko čakanja, nam v gradbene \ odboru pa je ta čas pobegnil, ko smo st dan na dan ukvarjali z bolj in manj pom mbnimi, pa vendar nujnimi deli, od uveza sklopov za glavno postajo do prekopov skozi vrtove in zidove po več kilometrov dolgem razvodu primarnega kabla. Najbolj viden je objekt z antenskim stolpom na Marofu, v katerem je že montirana glavna postaja. Gradnja, čeprav malega objekta, je terjala izvedbo vseh del kot velika stolpnica. Preveč in tudi nezanimivo bi bilo opisovanje vseh nalog in težav, s katerimi se srečujemo v gradbenem odboru, vseeno pa nismo tako hudo zanemarili obveščanja naročnikov. Res je, da kljub pobudam posameznikov odbor ni izdal posebnega glasila, predvsem zaradi stroškov po 20. aprilu. Zato pa so posamezni člani vsak mesec v Studiu D odgovarjali na vprašanja poslušalcev in dajali celovitejše infor- »In komu bom plačal takso?« Tako se je spraševal nizozemski turist, ki je na družino več tednov zastonj letoval ob Kolpi Verjetno ni nič novega, če rečemo, da v Metliko ne znamo pripeljati turista; tudi če slučajno zaide, ga ne znamo pritegniti, da bi del denarja, ki si gaje namenil potrošiti, potrošil tukaj. Vendar pa ne le da ne znamo zaslužiti, niti nočemo. Na kopališču v Metliki sem srečal nizozemskega turista. Pogovor je v polomljeni tarzanski angleščini potekal nekako takole: — Postavil bi šotor, pa ne vem, na koga naj se obrnem. Čigavo je rečno obrežje? Občana moti, da počitnikarji in domačini postavljajo ograje na Krkinem bregu Rpd imam Dolenjsko, zato gremo tja z družino večkrat na izlet. Tam gobarimo, planinarimo, se kopamo in tudi lovimo ribe. Leta že namakam trnek v Krko, in to največkrat pri Krški vasi v brežiški občini, drugi družinski člani se radi kopajo v dokaj čisti Krki. Vse je tako, da bolje biti ne more, razen ene reči. Marsikje je nemogoče priti do Krke, ker je na obrežju precej ograj, zaradi katerih ne moremo priti do najzanimivejših ribiških prostorčkov. »Sem pa jezen« Pisma o tatvinah pa si ne upa podpisati KOČEVJE — Te dni smo spet dobili nepodpisano pismo. Ker je zaradi nedokazljivosti lahko žaljivo za kolektiv, na katerega se nanaša kritika nepodpisanega, smo pismo skrajšali tako, da se ne ve, za kateri kolektiv gre. Čeprav pismo ni podpisano, je v njem gotovo več kot zrno resnice, zato vam zaupamo glavne misli iz njega: »Tovariš novinar. Nimaš kaj pisati? Pa piši o krajah, in to na veliki nogi. Bi se reklo, daje že kot nekakšno tekmovanje, kdo bo več. Kje to: v v Kočevju kradejo.... in druge izdelke, nosijo cele torbe ven in prodajajo... se otroci grešnikov hvalijo in kažejo tudi do 6 cm debele kupe denarja. Pa čuvaji niso nič boljši. Lepo si redijo svoje upokojenske riti ob tako donosnem honorarnem delu. Mi ubogi pa kupujemo po drobtinicah, oni pa kar cele borše. Veš, gnezdo imajo v hiši poleg..., vse imajo zastonj... Žene čuvajev pa kar prihajajo in odhajajo iz tiste hiše vse nasmejane, riti se jim kar tresejo od debelosti. Misliš si: spet en nepodpisan! Si ne upam. Sem pa jezen. Zdravo.« Na postaji milice v Kočevju nam je pomočnik komandirja Jože Poš-trak povedal, da so podobno nepodpisano pismo dobili tudi oni. V dvodnevni akciji, ki sojo izvedli, pa niso odkrili kaj bistvenega. Dodal je še, da bi bil uspeh gotovo boljši, če bi se neznani in nepodpisani občan oglasil kar na postaji milice. Tako bi zelo pomagal miličnikom, medtem ko nepodpisana pisma nobenemu in tudi miličnikom niso v pravo pomoč. Že brez takih obvestil pa je povsem razumljivo, da bo zaradi občutnega padca življenjskega standarda raznih oblik nezakonitega prisvajanja dobrin vedno več. J. PRIMC Seveda ne pišem iz egoističnih pobud, se pravi zato, ker M. Cepe ne more ribariti tam, kjer bi rad. Vse to me moti iz povsem drugega stališča: menim, da je reka last vseh in ne le posameznikov. Naj pripomnim, da zagrenjenosti ne razprostiram pred javnostjo z nekih svojih zagrebških gledišč, ker dostop do vode preprečujejo tudi zagrebški viken-daši. O tem se lahko prepričate na levem obrežju Krke pri Krški vasi. Ne poznam slovenske zakonodaje, ki ureja te zadeve. Če dopušča privatizacijo rečnih obrežij, naj gre pismo v koš. Če je ne dopušča, ne bi bilo slabo, ko bi pismo prebral ustrezen inšpektor v Brežicah. M.ČEPE Zagreb V TRIGLAVSKEM POGORJU Prek 20 brežiških obrtnikov in delavcev je nedavno obiskalo triglavsko pogorje. Od koče pri Savici so šli do doma na Komni, kjer sojih lepo sprejeli postregli. Oskrbniki so imeli na zalogi celo mleko in kavo, kar je redkost v mnogih gostiščih. Naslednji dan so planinci krenili proti koči pri sedmerih jezerih. Po kratkem oddihu pri eni od koč so se sprehodili po prelepi dolini jezer. Pri Črnem jezeru so izpraznili nahrbtnike in krenili čez strmo Komarčo v dolino. Nekateri so se tokrat prvič srečali z naporom, ki ga zahtevajo gore. Izletnike je vodila predsednica brežiškega planinskega društva Vebletova, medtem ko je pohod pripravila tajnica združenja obrtnikov Križaničeva. Prevoz in prenočišča je plačalo združenje. BOJAN HORVATIČ nato z — Jaz vam lahko pomagam. — Nisi me razumel. Rad bi se prijavil pri kakšni odgovorni osebi. Želel bi nekaj časa preživeti v tem kampu. — Saj to ni kamp. Torej ne smem postaviti šotora. Kaj pa potem počnejo vsi ti Nemci, Finci in Čehoslovaki, ki so tu postavili šotore in prikolice? — Preživljajo svoj dopust. — Torej lahko tudi jaz postavim šotor in preživim tukaj nekaj dni skupaj z družino? — Zakaj pa ne? — In komu bom plačal takso? — Lahko jo plačate sv. Duhu, če že hočete plačati. Nikakor ni mogel razumeti, da lahko nekdo letuje kar ob neverjetno topli reki in na toplem soncu ter uporablja vodo in sanitarije Integralovega bifeja, ne da bi zato moral komurkoli nekaj odšteti. Pa je vedel, da odhaja v deželo, ki jo pestijo hude gospodarske težave in kiji je vsak dinar dobrodošel. Še dolgo je zmajeval z glavo, in ko je postavljal šotor, se mi je zazdelo, da ima občutek, kakor bi počel nekaj nedovoljenega. Nizozemska družina seje več tednov namakala v Kolpi, lepo so zagoreli. Oskrbovali so se v trgovini na Jurov-skem Brodu pa tudi na pivo so hodili čez most, saj je bife na kopališču odprt le nekaj ur na dan. Predlagam občinskemu Rdečemu križu, da letovanje te in še mnogih inozemskih pa tudi domačih družin vključi v svoje poročilo o dejavnosti v letu 1988. MATJAŽ RUS macije. Poleg tega so nekatere krajevne skupnosti v tem času izdajale svoja glasila (Mestne njive, Žabja vas), v katerih so obveščali krajane tudi o kabelski televiziji. Najhuje pa je to, da v tem času gradnja iz objektivnih in subjektivnih vzrokov ni ustrezno napredovala. Gradbeni odbor je večkrat, predvsem pa preko nadzornih organov, posredoval pri izvajalcu del, obrtni zadrugi Napredak iz Čakovca. Gradbeni odbor je ocenil, da je poleg dolgih uvoznih rokov in postopkov za glavno postajo in primarne kable vzrok za zamudo tudi neusklajeno delo podizvajalcev. Na zadnjem razgovoru predstavnikov izvajalca in investitorja, kije bil 31. avgusta, so bili dogovorjeni novi roki za dokončanje del po gradbenih fazah, ki jih tu navajam: — A del prve gradbene faze (soseske Mestne njive, Brezov log, gornji Bršljin in Center), — Bdel prve gradbene faze (spodnji Bršljin, Cegelnica, Ločna in Mačkovec), — druga gradbena faza (KS Majde Šilc, Žabja vas, Mali Slatnik). V delu prve gradbene faze bo: — končan primarni razvod kabla do 5. septembra, — končan sekundarni razvod kabla do 12. septembra, — izvedena montaža elektronike in odvzemnih mest v objektih naročnikov od 12. septembra do 12. oktobra 1988. Zaradi posebnih pogojev gradnje v mestnem jedru (stare hiše, prekopi asfalta) bodo tu dela končana najpozneje do 12. novembra 1988. Za drugo gradbeno fazo je narejen osnovni projekt in pregledane so trase primarnih vodov. Dela se bodo nadaljevala takoj po prvi gradbeni fazi. Za B del prve in za drugo gradbeno fazo so v postopku za uvoz primarfti kabli. V ostalih krajevnih skupnostih v mestu se gradnja še m pričela. Pravi čas bo prihodnje leto. V hišici za vozlišče na Marofu, ki jo je gradila obrtna zadruga Hrast iz Novega mesta, so vse naprave za sprejem in obdelavo signalov. To vozlišče zadostuje za razpošiljanje slike in zvoka za vse naročnike na območju mesta z bližnjo okolico. Splošne gospodarske razmere in divja inflacija povzročata velike, predvsem finančne težave. Odbor si prizadeva, da bi izpeljal investicijo brez podražitev priključkov za tiste naročnike, ki so podpisali pogodbe in plačali vse obroke. S pomočjo nekaterih organizacij združenega dela upamo, da nam bo to uspelo, kar bomo lahko šteli za velik uspeh, kljub več kot štirimesečni zamudi. ALOJZ PUCELJ, predsednik gradbenega odbora NAGRADA V preteklem šolskem letuje brežiška raziskovalna skupnost razpisala natečaj za raziskovalne naloge. Ker smo že pred leti proučevali na artiškem območju stare knjige in bili z odkritim zelo zadovoljni, smo sklenili, da nalogo obnovimo in jo pošljemo, saj je bila v Pionirju ocenjena odlično. Uspeli smo. Raziskovalna skupnost nas je nagradila s 15.000 din. Honorar bomo porabili za izlet. GORAZD BALAS NOVINARSKI KROŽEK OŠ Artiče Tudi rejenčki so srečni S piknika krških rejenčkov in njihovih rejnikov Ob besedi rejenček si človeška domišljija ustvari podobo o majhnem, tihem in vase zaprtem otroku, ki sedi v kotu in se sprašuje kaj žalostnega. Tudi meni so hitele takšne misli po glavi, ko sem prihajala ha jaso pred Kostanjeviško jamo, kjer so delavke centra za socialno delo Krško tudi letos pripravile piknik za rejenčke in njihove rejnike. Ob pogledu na jaso sem bila prijetno presenečena. Toliko veselih otrok, ki se igrajo z žogo, ki skačejo ob potoku in se love po travi, ki ne vedo, kaj vse bi počeli, tako so razigrani! Malo odmaknjeni od iger in smeha pa sede in se pogovarjajo med sabo rejniki, ljudje, ki želijo ustvariti dom otrokom, ki ga sicer ne bi imeli. ZLATOPOROČENCA BIZJAK — Preteklo soboto sta na sevniškem gadu v razkošno opremljeni poročni dvorani praznovala zlato poroko Dragica in Drago Bizjak iz Sevnice. Slavljenca nista odraščala v obilju, starši pa so ju vseeno vzgojili v zavedna Slovenca. Dragica seje izučila za trgovsko pomočnico, Drago pa za urarja. Veliko sta prispevala partizanom, zato soju Nemci preganjali. Drago je moral leta 1942 pobegniti v partizane, kjer je do konca vojne delal kot obveščevalec Kozjanskega odreda. Po osvoboditvi ni bil priznan le kot dober urarski mojster, ampak tudi kot predan telesnokultumi delavec. POTRDILA 50 LET SKUPNEGA ŽIVLJENJA NOVO MESTO Zakonca Ivan in Janez Kotar s Ceste herojev 64 v Novem mestu praznujeta petdeset let skupnega življenja. Vzela sta se 4. septembra 1938 v Škocjanu, zlato poroko pa sta obhajala v soboto, 10. septembra. Slovesen obred, na katerem sta si obljubila nadaljnjo zvestobo, je bil na Otočcu, opravil pa ga je pooblaščenec novomeške občinske skupščine Miloš Jakopec. Ponovni da sta izrekla v krogu svojih otrok in vnukov, Ivana v svojem 73., Janez pa v 74. letu. Je sporno vojaško povelje ustavno in zakonito? Pobuda OK ZSMS Novo mesto skupinam delegatov Predsedstvo OK ZSMS Novo mesto je na svoji 39. seji 6. septembra sprejelo sklep, da skupini delegatov za delegiranje v zbor občin skupščine SR Slovenije in skupini delegatov za delegiranje v zbor združenega dela (za gospodarsko, prosvetno-kultumo in socialno-zdravstve-no področje) skupščine SR Slovenije posreduje naslednjo pobudo: »V zvezi s sporočilom za javnost s to posebno točko vsaj takoj razširi Odbora za varstvo človekovih pravic, objavljenim v Delu 2.9.1988, ki se nanaša na vlogo in naloge predsedstva SR Slovenije glede ugotavljanja ustavnosti in zakonitosti tajnega vojaškega dokumenta, na podlagi katerega je bila v Ljubljani obsojena četverica, vam predlagamo oz. dajemo pobudo, da v skupščini SR Slovenije zahtevate: 1. da v okviru že navedenih ustavnih določb in svojih pristojnosti skupščina SR Slovenije obravnava vprašanje ustavnosti in zakonitosti spornega vojaškega povelja in do njega zavzame stališče; in sicer na izredni seji, ki naj bo zaradi izjemne pomembnosti tega vprašanja za spoštovanje suverenosti in ustavne ureditve sklicana takoj — ali dnevni red prve že sklicane seje skupščine; 2. da na podlagi 382. člena ustave SR Slovenije skupščina SR Slovenije zahteva od predsedstva SR Slovenije njegovo stališče o tem vprašanju, kolikor predsedstvo vsebinskega stališča ne bi sprejelo že pred to sejo skupščine in na njej o tem že poročalo, pri čemer bi bilo v primeru različnih mnenj znotraj predsedstva treba skupščino in javnost seznaniti s stališčem vsakega posameznega člana, kar je osnova za njihovo odgovornost pred skupščino in pred javnostjo. Predlagamo vam tudi, da na svojo prvo sejo, ko boste obravnavali to pobudo, povabite predstavnika (člana) predsedstva OK ZSMS Novo mesto.« Za nagrado lovska puška Na Škrjančah so se za 5. pokal Mercatorja pomerili strelci na glinaste golobe Ob odlični organizaciji prizadevnih čalnov LD Padež so se v nedeljo na strelišču na Škrjančah pomerili strelci na glinaste golobe in strelci na pomanjšano tarčo srnjaka za 5. pokal Mercatorja. Kljub temu da zaradi državnega prvenstva ni bilo najboljših ekip in posameznikov, je bila konkurenca izredno močna. Prek 100 udeležencev je doseglo dobre strelske rezultate, čemur je poleg dobrih tekmovalnih pogojev botrovalo tudi lepo vreme. Prehodni pokal v kombinaciji so si pristreljali člani Mercatorjeve ekipe s 502 točkama, sledijo jim ZLD Posavje s 486 točkami in ŠD Partizan Krško s 484 SPET SE JE ZAČELO Po dveh mesecih je bilo 1. septembra na artiških cestah in poteh spet polno otrok. Na križišču so že navsezgodaj usmerjali promet miličniki. Ko smo se zbrali pred šolo, smo bili vznemirjeni. Posebno tisti najmlajši so se vsi boječi stiskali k mamicam. Vse to je potrjevalo, da se je spet začelo šolsko leto. Učencev nas je skupaj 266. Upamo, da bomo uspešno prebredli vse težave in da bomo z medsebojnim razumevanjem veselo dočakali konec šolskega leta. MATEJA JANKOVIČ novinarski krožek OŠ Artiče točkami. Ekipno je v streljanju na glinaste golobe zmagal Mercator s 55 zadetki, sledita mu Partizan Krško z 51 in LD Prebold s 50 zadetki. V streljanju »srnjaka« je ekipno zmagala ZLD Posavje 2 z 261 krogi, za njo sta LD Begunje z 257 in Udenboršt z enakim številom krogov. Med posamezniki je v kombinaciji zmagal Janez Škrl iz LD Begunje s 181 točkami in si poleg pokala prislužil tudi lovsko puško, Mercatorjevo darilo. Drugi je bil Dušan Urankar iz ZLD Kozjansko s 180 točkami, tretji Tadej Burazer iz LD Loka z enakim številom točk itd. V streljanju na glinaste golobe se je najbolje odrezal Drago Avberšek iz Mercatorja, drugo mesto je osvojil Janez Saje iz LD Padež in tretje merca-torjevec Franc Končan. Vsi so zadeli po 20 golobov. Pri tarči se je povzpel na zmagovalno stopnico Marjan Barbič, drugi je bil Zdravko Vrankar in tretji Damijan Kandave. V razstreljevanju je zmagal Jože Česnik pred Jožetom Strgarjem in Janezom Sajetom. Po trije tekmovalci v vsaki disciplini so prejeli pokale in praktične nagrade. V kombinaciji je prejelo praktične nagrade 25 tekmovalcev. ANTON REPOVŠ Skrcenija Moja dežela. Pridružila sem se jim in skupaj smo si ogledali Kostanjeviško jamo, katero nam je razkazal Miklič, član kostanje-viškega kluba jamarjev. Mnogo zanimivih stvari nam je povedal, medtem ko smo si ogledovali krasote narave. Vsi smo ga z zanimanjem poslušali, le otroci so postali malo nemirni, saj jim nismo znali dovolj nazorno povedati, koliko je to tisoč ali celo milijon let, da zrase malo večji kapnik, kakršnih je v jami mnogo. Po ogledu seje rajanje na jasi nadaljevalo, dokler se ni zmračilo, in ni napočil čas slovesa. Še dolgo sem gledala za njimi, ko so odhajali ti rejenčki razigrani, s toplino v srcu, z nasmehom na obrazu, držeč za roko vsak svojega »očka in mamico«, in si mislila: »Pa so kljub vsemu tudi rejenčki lahko srečni otroci!« META POVHE Smednik 14 Raka • >. (■ - - PIKNIK REJENČKOV — Utrinek s prizorišča iger in smeha. Dodatni davki za kmete? Bolj so kmetijstvu potrebne dotacije, država pa naj išče rezerve drugje Slovenski izvršni svet je sprejel predlog o sprememah davčnih obremenitev. Med drugim so predvideni obdavčitev nadur in dodatni davki v kmetijstvu, in sicer naj bi se povišali davki od neobdelane zemlje. Torej: sedaj, ko smo mlade ljudi nagnali v industrijojn v Nemčijo na delo in je vse breme padlo na izčrpane starčke, jih bomo še naknadno obdavčili. To ni prav! S prisilo ni še nobena država dosegla dviga proizvodnje. V predlogu so sicer predvidene neke olajšave, toda s tem bo birokracija spet povečana. Edina spodbuda za dvig proizvodnje je ekonomska cena. V tem se lahko zgledujemo po zahodnih državah. Z ekonomsko ceno bodo oživele tudi zadružne farme. V kmetijstvu bi morali premišljati o dotaciji, ne pa o dodatni obdavčitvi. Ljudje, ki so ostali na kmetiji, so vedno bolj apatični. Delovne sile na deželi ni, brezposelni pa sploh nočejo delati na zemlji, saj kmečko delo ni bilo nikoli cenjeno, vsi so kmeta samo izkoriščali in ga videli le ob rekvizicijah in obdavčenjih. Urediti je treba cenovna razmerja, če ne gre drugače, tudi z državno dotacijo, predvsem pa ljudem vrniti zaupanje. Po osvoboditvi krivično zaplenjena zemlja se mora vrniti pravim lastnikom, lastnina bi morala ponovno postati sveta. Država pa naj išče rezerve drugje (štafete, mitingi, univerziade, socialni podpiranci, ki so zdravi, pa cele dneve ležijo v senci, itd. itd.). FRANC DERGANC Semič od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • Po vodo pod pokopališko škarpo Eno stalnih in latentnih perečih vprašanj v metliški občini je že dolga leta romsko vprašanje. Stanje na tem področju, kije, milo rečeno, slabo in zaskrbljujoče, se že dalj časa kljub raznim sklepom, zadolžitvam in komisijam ne izboljša niti za malenkost. Ni pa ta problematika toliko opazna, ker so Romi, razen če ne gre za kazenske zadeve, pri nas že od nekdaj porinjeni na obrobje družbenega zanimanja in skrbi zanje ali celo preko tega obrobja. V metliški občini sta pri romskem vprašanju v ospredju dve stvari, ki sta med seboj tudi vzročno povezani: zaposlitev Romov in njihove strašljive bivalne razmere. Za zaposlitev Romov v tej belokranjski občini ni nikakršnega razumevanja. Že več let ni dobil zaposlitve niti en Rom. Nezaposlenost pa seveda onemogoča, da bi si Romi izboljšali svoje bivalne in življenjske razmere, da bi njihovi otroci redno obiskovali šolo, si pridobili vsaj osnovno izobrazbo in s tem povečali možnosti za zaposlitev. Sedaj se delovne organizacije marsikdaj Romov branijo, češ da so nepismeni oziroma da imajo samo po nekaj razredov osnovne šole. Starši, ki nimajo redne zaposlitve, odtegujejo otroke od šole zaradi nabiranja zdravilnih zelišč, gob in drugih priložnostnih del Krog se sklepa, romsko vprašanje se obnavlja in celo zaostruje. • Dejstvo je, da si Romi sami ne morejo in ne znajo pomagati, dejstvo pa je tudi, da v metliški občini že več let ne morejo ali nočejo izpeljati skupne akcije v smeri reševanja romskega vprašanja. Eden takih primerov je romsko naselje v gra-daškem kamnolomu. Že pet let se vleče oziroma stoji postopek za prenos lastništva zemljišča z Gozdnega gospodarstva v last občine. S tem bi to naselje lahko legalizirali in tako bi vsaj tisti, ki so zaposleni, lahko pri svojih delovnih organizacijah dobili posojilo in si uredili bivališča. Isti problem je v Križevski vasi. Pred letije bila za to imenovana komisija, od vsega skupaj pa ni nič. Kot kaže, tudi s preselitvijo največjega, najbolj zanemarjenega in neurejenega romskega naselja v Borihi pri Rosalni-cah ne bo nič. Že od lani so rezervirana sredstva za napeljavo vode v to naselje, ki seveda nima niti elektrike, v njem pa živi osem družin s 34 člani. Vodovoda pa ne smejo napeljati, ker ni urejeno vprašanje lastništva zemljišča Tako rezervirani denar propada, Romi pa hodijo po oporečno vodo pod pokopališko škarpo. Tako imenovano romsko vprašanje pa se vsake toliko časa pojavi v kakšnem dokumentu, sem in tja imenujejo kakšno komisijo, sprejmejo sklepe in dolžnosti, potem pa gre spet naprej (ali nazaj) po starem. A. BARTEU Kmet je in bo odvisen od neba Blagodejni dež je vsaj za pol meseca zamudil, da bi še lahko popravil letino, vendar pa je končal agonijo, ki bi bila lahko še mnogo hujša. Vseeno smo doživeli najhujšo sušo v povojnem obdobju, nekateri trdijo celo, da v zadnjih sto letih. Po zmernih ocenah bo skupna letina za dobro tretjino manjša od običajne, še večji pa bo izpad dohodka, tako da upravičeno lahko govorimo o naravni nesreči ' ' , • , * 1 ,... • Tisk, radio in televizija so bili v teh dneh polni zapisov in komentarjev, v katerih so pisci kot čarodeji vlekli iz rokava čudežno rešitev: namakanje, kot da gre za najpreprostejšo stvar pod soncem, od visno zgolj od pros-vetljenosti kmetijske politike, ki je pri nas že tako na psu. Resnici na ljubo je treba reči, da stvar le ni tako preprosta. Prof. dr. Franc Zagožen, profesor na biotehniškifakulteti v Ljubljani, jeza Teleks dejal, da je čisti nesmisel govoriti, da je kmetijstvo tovarna na prostem. Narava, ki se ji kmetijstvo mora prilagajati (in ne obratno) je v svojih zakonih in odnosih s člo vekom mnogo bolj zapletena od tovarniške tehnike in logike. Tudi suša je po svoje pokazala, da je tako. Marsikdo se je lahko sam prepričal, kako je človek še odvisen od oblakov. Ob tedne trajajoči visoki temperaturi in skrajno suhem zraku je celo intenzivno zalivanje na vrtovih ostajalo skorajda brez haska. Naravne zakonitosti so neizprosne. Za kilogram organske snovi potrebuje rastlina več sto litrov vode. Stroka uči, da znaša izhlapevanje (evapo-transpiracija) ob sušnem vremenu na enem hektarju 1,8 kubičnega metra vode za vsako stopinjo Celzija srednje dnevne temperature. Za namakanje enega samega hektarja polja bi po preprostem izračunu potrebovali v letošnji suši, kije trajala poldrugi mesec, okrog 2.000 kubičnih metrov vode. Kje ob presušenih vodnih virih dobiti tako ogromne količine vode in kje se ob konfiguraciji naših zemljišč sploh dajo narediti cenene namakalne naprave? Teh vprašanj ne zastavljamo zato, da bi omalovaževali večno človekovo željo po obvladovanju narave, marveč da bi se tudi glede tega postavili na stvarna tla. Da ne bi le jadikovali, kako malo zemljišč namakamo (Jugoslavija je z 2,3 odst. namakanih polj v resnici na repu evropskih dežel), in da bi bolje izkoristili druge možnosti za zmanjšanje posledice nesreče. Od boljše agrotehnike, ki omili sušo, do dolgoročnejše politike kmetijskih rezerv in rizičnih skladov, ki zmanjšajo udarec, s katerim je po zakonitostih narave od časa do časa prizadeta naša dežela, posebej pa še njeno kmetijstvo. • Pomurski Vestnik je poročal, kako je Franc Filipič iz Rodoslovec v ljutomerski občini v letošnji suši obvaroval 20 arov velik nasad kumaric. Uporabil je gasilske platnene cevi in črpalko ter v najbolj sušnih dneh vsak drugi dan zalival kumarice z vodo iz bližnjega potoka. Vsako zalivanje ga je stalo nekaj ur dela in 15 litrov super bencina. »Dejal sem si, naj stane, kolikor hoče, samo da nasad ne propade. Lahko rečem, da sem uspel, kumarice se res niso posušile,« se je tolažil Franc Filipič. M. LEGAN Beseda naj stopa pred palico Nedavna selitev Romov v Žužemberku bo lahko ostala zapisana v spominu kot opozorilni strel. Prebivalci tega kraja so ga poslali ne toliko nad romskimi glavami kot nad glavami članov krajevnega vodstva in predstavnikov različnih občinskih ustanov, ki sopravi naslov za reševanje romskega vprašanja. Preseljevanjeje potekalo po uradnih in večini drugih informacij brez kakršnegakoli nasilja in groženj, ki bi obetale hudo kri v bodoče, a jč suhokranjska nejevolja očitno tolikšna, da ne kaže zapirati oči pred nobenim od zapletenih v nedavno akcijo. Take poti k rešitvi zastaranega problema okrog naseljevanja Romov Žužemberčani bržčas niso izbrali naključno, saj njihova akcija časovno sovpada s pospešenimi pripravami za ureditev strnjenega ali kakršnegakoli romskega naselja nekje na območju Žužemberka. Toda v strahu, da jih ne bi kdo prehitel z dokončnimi predlogi o naselitvi Romov, so se zatekli k akciji, ki ji po umirjenem premisleku celo pobudniki ne bodo mogli nadeti kaj veliko človečnosti So to storili po spoznanju, da v nikakršnih argumentiranih razgovorih z oblastjo ne bodo mogli uveljaviti svojega odklonilnega stališča do Romov? Če je temu tako, bi se kazalo vprašati po vzrokih takih odklonilnih stališč. • Celo vrsto pojasnil o tem, zakaj so Romi drugim prebivalcem trn vpeti, bi se dalo spraviti na tak najbolj splošen skupni imenovalec: če dve skupini ljudi neomajno vztrajata vsaka pri svojem pogledu na rojstvo in na smrt ter na delo in na življenje in če sta pogleda tako različna, kot sta si vsaksebi pogled Romov in neromov, potem ti dve skupini ljudi nikakor ne bosta prebivali v spokojnem sožitju. Sociologi, socialni delavci ter vsi drugi resnični in namišljeni humanisti bodo ugovarjali, toda kmetje vztrajajo pri vprašanju, kdo naj se v Žužemberku komu prilagaja. Sicer je res, da Žužemberčani ne obtožujejo v prvi vrstiRomov, ki živijo v njihovi okolici že dolgo časa, krajani so pripravljeni tudi priznati, da povzročijo največ škode na njivah in strahu osamljenim kmetom gostujoči Romi, ki se z neregistriranimi a vtomobili zelo hitro premikajo iz kraja v kraj. Toda to ne spremeni zadeve — krivda padana ure Rome, čeprav se zdi, da bi bili v Žužemberku pripravljeni izvzeti iz tako posplošenih ocen tiste Rome, ki bi se redno zaposlili ali bi sicer delali Zdaj Romi niso zaposleni Je zato kriv njihov pradavni nomadski čut, denar, ki ga kot socialno podporo prejemajo ostareli za delo nezmožni Romi, ali pa skrivajo resnico besede Roma: »Povejte mi, kako naj ob štirih zju- traj vstanem izpod tega raztrganega šotora, se v temi oblečem in grem v službo.« Dejstvo je, da vsaka od prizadetih strani vidi resnico in tragedijo po svoje. Ljudje so se znašli v zadregi, iz katere se nekateri ozirajo po republiški pomoči. Pri tem gotovo ni odveč pomislek, ali so v Sloveniji sploh mar novomeški in s tem tudi žužemberški Romi Če bi na republiških pristojnih mestih že kaj storili v tej smeri, bi verjetno ukrepali po uradniški papirnati pameti, ki se ne zmeni zmeraj za resnične človeške stiske. Zategadelj bi v Žužemberku pred vsem drugim kazalo ubogati nasvet: pogovarjajmo se o Romih, in to tudi z Romi, s katerimi hočeš nočeš živimo zdaj in tu. Ni vrag, da se tako ne bi iz vsega izcimila kakšna rešitev. M. LUZAR Veliko pameti in hitimo počasi Rezultati dosedanjih reorganizacij na različnih področjih v veliki večini primerov niso pomenili nove kvalitete. Prav nasprotno — sistem smo še bolj zapletli in ga podražili. Materialna baza družbe pa vse težje vzdržuje svojo nadgradnjo. Razvejanost samoupravnega in delegatskega odločanja pri nas bi morala pomeniti manjšanje obsega služb, ne pa obratno. S tem ni mišljeno visoko strokovno delo, brez katerega tudi samoupravljanja ne more biti, prav tako kot tudi brez administracije ne gre. Uradnike imajo vse države, mi pa verjetno največ. Zadnje čase se s temi dilemami spet ostro spopadajo Trebanjci, ko skušajo doseči racionalizacijo dela upravnih organov in strokovnih služb sisov, najti pravo mero za stvarnost. Seveda ne za tisto, kjer ob gnilem kompromisarstvu in množici osebnih interesov, vsakdo brani svojfevd, svoj položaj ali pa celo hoče povečati svojo oblast in moč do druge strani • Občinski komite ZK v Trebnjem podpira idejo za racionalizacijov ne pa tudi za jačanje državne uprave. Župan Nace Dežman pravi, da je za tako občino, kot je trebanjska, 13 sisov najbrž pretežko breme. Ob tem pa Trebanjci ugotavljajo, da z vsakim dnem vse bolj postajajo provinca in da je odločapje preneseno v druge sfere. Čemu torej ves ta balast samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja? Lojze Ratajc, ki je vodil komisiji občinskega komiteja ZK za politična in idejna vprašanja ter družbenoekonomske odnose, ko sta proučevali »predlog za izboljšanje in racionalizacijo organiziranja upravnih in administrativno-tehničnih dejavnosti občinske uprave, strokovnih služb sis in družbenopolitičnih organizacij v občini Trebnje«, je bojazen, da ne bi z reorganizacijo spet nič dosegli, izrazil z besedami- »Če ne veš, kam bi rad prišel, je vsaka pot pra va. Mi pa moramo vedeti, kaj hočemo.« Predsednik trebanjskega izvršnega sveta Maks Kurent odgovarja, da gre za vprašanje, kako poenotiti vodenje in odpraviti dvotirnost r dosedanjem sistemu informiranja. Kurent soglaša, da je to le drobcen delček, šele prvi korak (tudi pri varčevanju), toda če ni prvega, ne narediš niti drugega. Težave Trebanjcev so podobne kot v drugih občinah. Ko določene dejavnosti na republiki »ukinjajo«, prenašajo te obveznosti navzdol do občine in krajevne skupnosti Dodatne težave pri predvideni reorganizaciji, za katero je naredil predlog profesor ljubljanske višje upravne šole in je stal milijon, nastajajo, ker v Trebnjem danes še ne vedo, kje bodo našli delo za 14 delavcev »tehnološkega viška«. Zavedajo se, da je to lahko tudi velik politični problem, zato kaže o tem razmišljati že danes, pred postopnim »organizacijskim sestopom«. Ali kot meni Ratajčeva skupina: Veliko pameti in hitimo počasi P. PERC Težave črnomaljskega sv. Duha O cerkvici sv. Duha v Črnomlju je bilo prelitega že veliko črnila, izrečenih obilo besed, kdaj pa bo ta objekt začel služili svdjemu namenu, torej kulturnim prireditvam, ne ve nihče. In si tudi nihče ne upa napovedati kaj več, kot da se to še ne bo zgodilo tako kmalu. Po besedah Jova Grobovška, direktorja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu, bi se morali lotiti cerkvice strokovno neoporečno, kar pa je v današnjih časih zaradi velikih izdatkov skoraj nemogoče. Lahko bi na zavodu tudi sprejeli sklep, da se pri cerkvici ne da nič rešiti, vendar jim tega ne pusti njihova vest, kajti zanjeje cerkvica sv. Duh s strokovne plati zelo zanimiva, a kaj, ko za popolno sanacijo ni denarja in ga, kot zatrjuje Grobo všek, nikoli ne bo. Na zavodu so se odločili, da bodo najprej zgradili zračno kineto ter tako zaščitili cerkvico pred vlago. Pri izkopavanju jarka pa so naleteli na najdbišča, ki so jih seveda morali raziskati. Zato so začeli izkopavati sonde, toda zgodovinsko obzidje in grobišča, ki so se ob tem pokazala, zahtevajo izkop celotnega področja okrog cerkvice. Čeprav so na Zavodu razmišljali o različnih tehnikah, ki bi bile za to primerne, pa so vedno prišli do istega zaključka: da je izkop predrag. Ob tej cerkvici se zastavlja vrsta vprašanj in problemov, Črnomaljska urbanistična ureditev je prav v tistem delu mesta, kjer stoji cerkvica, že zdavnaj padla na izpitu. Tako sv. Duh ostaja kot osamelec. In kako bo ta predel živel v bodoče? Kako bodo na zavodu rešili problem z izvajalci, kajti tiste, ki jim jih ponujajo v Črnomlju, morajo tako rekoč — kot pravi G robo všek — voditi za roko. Kje bodo dobili restavratorja — teh že tako in tako primanjkuje — da bo restavriral notranjščino in zunanjost cerkvice?Ne nazadnje na zavodu že nekaj časa čakajo, da bodo sklicali odbor za obnovo cerk ve, ki so ga imeno vali v okviru črnomaljske kulturne skupnosti in v katerem je tudi delegat z zavoda. Odgovor zavoda na vsa vprašanja je kratek: »Ne vidimo izhoda.« Strokovno neoporečno se z denarjem, ki ga imajo na razpolago, ne da veliko narediti, sam zavod pa sredstev nima, sajje njegova naloga le, da po strokovni plati preprečuje nestrokovne posege. Teh pa ni malo, saj družba ni bila nikoli preveč naklonjena tovrstnemu strokovnemu delu, sedaj pa še toliko manj, ker so posegi dragi • Seveda ima vsaka medalja dve strani, tako tudi ta. In kakšna je črnomaljska? Odbor za obnovo cerkvice je bil v Črnomlju res imenovan, a se ni nikoli sestal, ker se je nekaj članov zaposlilo v drugih krajih. Toda v črnomaljski kulturni skupnosti so prepričani, da ne bi bila obnova sv. Duha nič hitrejša, če bi bil odbor še tako delaven, kajti ustavilo se ni toliko zaradi denarja, ampak zaradi same izvedbe. Črnomaljska kulturna skupnost je dala namreč za obnovo 11 milijonov in pol, prav toliko tudi republiška kulturna skupnost, v Črnomlju pa so razočarani, ker je delo zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine premalo vidno. V Črnomlju pravijo, da so dali Jovu Gro-bovšku proste roke, pri izdelavi predloga, kako naj bi se združevala sredstva za to akcijo, viri, iz katerih naj bi pritekal denar za obnovo, pa so bili spomladi, ko so na zavodu obljubili, da bodo konec septembra že lahko kulturne prireditve v cerkvi jk Duha, enaki kot tokrat. Tako. Zopet je bilo napisanih nekaj vrstic, črnomaljska cerkvica sv. Duha pa stoji na pol odkopana. In, to je očitno, čaka boljših časov. M. BEZEK-JAKŠE Enak m za velike in male Prislovična učinkovitost japonskega gospodarstva sloni na drobnem gospodarstvu, njegov delež je že presegel 70 odst. v celotnem družbenem proizvodu. Znanje primer avtomobilske firme Toyota, ki s 60 tisoč zaposlenimi izdela skoraj toliko avtomobilov kot ameriški General motors ali Ford s 400 tisoč delavci. Številke so samo približne, vendar zgovorno pričajo o moči majhnih kooperantov, ki v bistvu drže na trdnih nogah tudi tako velike firme, kot je Toyota. In kako je pri nas? Vedno bolj spoznavamo, da so gospodrski dinozavrli tipa Agrokomerc, pa tudi doslej zelo ugledna Iskra in podobni preživeli svoj vek in so' postali cokla razvoja. To je kaj kmalu postalo jasno ekonomistom, pa tudi politikom, ki s° začeli vsi v en rog trobiti, da je treba razviti družbeno in zasebno drobno gospodarstvo, pa doslej nismo prišli kaj dosti naprej od besed in sestankov. Po eni strani hromijo razvoj drobnega gos- podarstva visoke cene kapitala, negotovost prihodnje gospodarske politike in sploh stabilnost političnega sistema, ne nazadnje tudi (nepripravljenost združenega dela za sklepanje dolgoročnih aranžmajev z obrtniki itd. Predsednik zveznega izvršnega sveta Branko Mikulič se je sicer potrudil in prišel na otvoritev celjskega obrtnega sejma, kjer je dejal, da brez razvoja drobnega gospodarstva ni mogoče zagotoviti ustrezne delitve dela, specializacije in izkoriščanja vseh možnosti, ki jih ima vsaka družba. Hkrati je dejal, da razvoja ni mogoče graditi samo na majhnih proizvodnih in storitvenih enotah, ampak naj bi pomembno vlogo odigrala tudi srednja in velika družbena podjetja. Priznal pa je, da je pri nas še vedno prisoten dogmatski odnos, kar seveda zavira razvoj drobnega gospodarstva. S spremembami ustave in reformo gospodarskega sistema bomo odpravili take omejitve, je med drugim dejal Mikulič in zagotovil, da bodo pogoji gospodarjenja za male in velike enaki, kar velja tudi za zasebni in družbeni sektor. Nosilci samostojnega osebnega dela bodo imeli enak družbenoekonomski položaj kot delavci, ki delajo z družbenimi sredstvi. Tako načelno politično — gospodarsko stališče je seveda lepo slišati, čeprav z načelnih stališč zelo težke preidemo k delu. Tako pravi tudi mag. Ciril Pevec iz trebanjske obrtne zadruge Unitehna. Po njegovem mnenju pri nas vse predolgo traja pot od zamisli do uresničitve, medtem ko po svetu taka spoznanja dokaj hitro uresničijo. Za primer je navedel sosednji deželi Koroško in Furlanijo — Julijsko krajino, kjer dosega delež drobnega gospo- darstva (vse je seveda zasebno) že preko 50 odst. družbenega proizvoda. V Sloveniji ta delež znaša komaj 12 odst., pa še to ne po zaslugi Dolenjske ali Posavja, kjer je ta delež občutno nižji. Malce vedrejši pogled na vse skupaj je bil še možen, ko se je začelo govoriti o projektu Združenih narodov UN1DO, a kaj, ko je nosilec tega projekta slovenski izvršni svet, ki pa se v zvezi s to temo še ni utegnil sestati in zato projekt UNIDO za sedaj še spi. Seveda seje mogoče spraševati, kdo vse naj bi še pomagal pri razvoju drobnega gospodarstva, in prvi najbolj priročen in logičen odgovor je, da so to gospodarske zbornice. Te pa imajo v našem gospodarskem sistemu toliko nalog in dolžnosti, da se ne vidijo iz njih, moči in pristojnosti pa nobene. Sekretar medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko Milan Jakopin je povedal, da so vse občine sprejele program razvoja drobnega gospodarstva, o čemer so govorili tudi na seji komisije za drobno gospodarstvo in zasebno obrt, katere predsednik je Ciril Pevec. Žal pa so ugotovili, da so bili programi sicer sprejeti, vendar se v resnici ni nič spremenilo. Zatika se pri ustanavljanju skladov za razvoj obrti itd. Še naveč so naredili za obrt v metliški občini, kjer obrt že pridela petino družbenega proizvoda občine, a tudi tu združeno delo ne kaže kakšnega posebnega zanimanja za kooperacije z obrtniki. Tudi v novomeški občini sproti preverjajo uresničevanje programa, marsikaj so že naredili, da bi olajšali davčne dajatve, pridobivanje soglasij, vendar struktura še ni ugodna, saj še naprej prevladujejo avtoprevozniki. Tudi sklada za razvoj obrti še nimajo ustanovljenega. »Predvsem je pro- blem v tem, ker razvoj drobnega gospodarstva na Dolenjskem še ni usmerjen kot drugod v Sloveniji. Zlasti močno pa občutimo pomanjkanje svetovalne organizacije za obrtnike, ki bi svojo dejavnost šele začeli, tu tudi ni trgovine, ki bi prevzela tako nalogo, kot na primer kranjski Merkur. Svoje naloge niso opravila niti obrtna združenja, ki so naša podaljšana roka. Ta bi morala izdelati popis obrtnikov in raziskati možnosti za kooperacije. Kljub vsemu je mogoče reči, da se združeno delo odpira za take kooperacije, to velja za IMV, Novoles, Tesnila. Potreben pa bo koordinator, ki bo vse to usmerjal, in jaz mislim, da bi bil za to primeren novomeški Pionir, ki ima s temi posli dosti izkušenj,« je povedal Milan Jakopin. V Posavju je okoli 3000 obrtnikov, njihov skupni delež v družbenem proizvodu pa znaša le bore 4 odst., kar je trikrat manj, kot znaša slovensko poprečje. Tega majhnega deleža obrti v celotnem gospodarstvu se v Posavju zavedajo, zato nameravajo v naslednjih letih delež povečati. Predsednica medobčinske gospodarske zbornice za Posavje Marinka Pucelj-Arandjelovič precej pričakuje od računalniško podprtega informacijskega sistema, ki bo deloval na ravni republike, nosilka tega projekta je Kovinotehna. Dejstvo je namreč, da morajo potekati kooperacije na območju vse Slovenije ali celo Jugoslavije, saj je tudi pretežna večina članov posavskih obrtnih zadrug iz drugih krajev. Čeprav se je v zadnjem času zanimanje za kooperacije precej povečalo, je opaziti tudi težnje po ukinjanju že vzpostavljenih odnosov. Težka ekonomska situacija sili združeno delo. da zagotovi delo najprej za svoje ljudi in tako boj za obstanek mimogrede opravi z načelnimi ekonomskimi in političnimi usmeritvami. »Naloga naše gospodarske zbornice je, da v prihodnjih desetih letih pomnoži število enot drobnega gospodarstva. To pa je vse prej kot lahka naloga, sedanje razmere ji niso v prid. Kljub temu moramo zadostiti strukturni nepopolnosti gospodarstva in pri ustanavljanju enot vztrajati. Najprej smo računali, da bomo ustanovili po 10 novih enot na leto, a je to spričo razmer vendarle prcambicio-zen načrt. Odpiranje enote drobnega gospodarstva pa je zvezano s celim kupom problemov, ki jih obrtniki le stežka sami rešijo. Zato bo pri Savapro-jektu ustanovljena posebna skupina, ki bo pomagala reševati te probleme. Da pa stvar ne bi bila preveč platonična, naj bi ta skupina ljudi v okviru domače razvojno raziskovalne organizacije bila v vsaki taki obratovalnici udeležena tudi s 5 odst. zagonskega kapitala,« meni Marinka Pucelj-Arandjelovič. Jugoslavija in Slovenija sta za sedaj še daleč od razvitih držav tako po tehnologiji kot po organiziranosti. Pa vendar Slovenija sledi sodobnim gibanjem, saj delež drobnega gospodarstva narašča, medtem ko se zdi, da dolenjsko in posavsko gospodarstvo še nista izkoristili vseh možnosti. Ljudje tod pa znajo delati, kar iz leta v leto dokazujejo v velikih delovnih organizacijah najmaj slovenskega pomena. Treba jim je dati možnost, da bodo te svoje sposobnosti pokazali tudi v drobnem gospodarstvu. J. SIMČIČ NAGRADA NA JESENICE Žreb je iziped reševalcev 34. nagradne križanke izbral CIRILA LAU-RIČA z Jesenic. Za nagrado mu je podelil knjigo Marinke Fritz-Kunc Pusti čakati jutri, ki jo je letos izdala Mladinska knjiga. Roman predstavlja slikarko, ki pogreša razumevanje v družini in pravo ljubezen. Zgodba glavne junakinje je tako blizu marsikateri vsakdanji človeški stiski, zato bo verjetno knjiga tako uspešna, kot je bil avtoričin prvenec, ki so ga celo ponatisnili. Upamo, da bo nagrajenec roman prebral z zadovoljstvom. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 26. septembra na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 36. REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 34 Pravilna rešitev predzadnje križanke, brana v vodoravnih vrsticah, je taka: TVOR, MSTA, PREKINITEV, IST, AGATA, ELAND, VAL, IRAN, IRAK, V, RAŠ, MELASA, OREH, TOBAK, IB, JUS, IVO, LIANA, NIT, POLNILNIK, ENEAS, IOS, ECU, ARKA, TET, TAS. rrnsLu Če nismo pripravljeni problemov postaviti na mizo v vsej njihovi goloti, slečenih vsega leporečja, iz krize izhoda ne bo. F. BUČAR Keramika za vsako vročino Seveda so jo izumili Japonci — Staremu dobremu sljudnemu steklu se slabo piše Japonska družba Inax je dala na trg novo vrsto keramike, ki se da strojno obdelovati. Temelji na naravnem materialu — volasto-nitu. Doslej je bila keramika za strojno obdelovanje narejena iz kristalnega sljudnega stekla, ki pa je izredno drago in ne najbolj odporno proti visokim temperaturam. Nova keramika je cenejša in tudi toplotno izredno žilava, vsebuje kristale beta volastonita in se pridobiva s sintranjem naravne rude pod običajnim pritiskom kisika pri temperaturi 1.300° C. Beta volastonit ima iglične kristale, pomešane brez posebnega reda, kar je temeljni pogoj, da je mogoče material izvrstno rezati, brusiti in vrtati. Nov material dobavljajo v obliki plošč ter oglatih in okroglih palic. Kilogram snovi stane 2000 jenov, kar je veliko ceneje od zdajšnje keramike iz kristalnega sljudnega stekla. Strokovnjaki se zdaj trudijo, da bi volastonit tako izpopolnili, da bi ta keramika prenesla praktično vsako temperaturo, ki jo dosegajo sodobni tehnološki procesi. NAGRADNA KRIŽANKA 36 ".................... •• rn Mm ii 'N MORSKA RIBA STIMU- LATIVNA PUAČA SIR IZ KISLEGA MLEKA BURMANSKI OPOZICIJSKI POLITIK RAZBOJNIK PREKLET- STVO TOP LAPONSKO JEZERO/ MEHK0- NEBNI JEZIČEK PESEM/ KEM. SIMBOL ZA DUS1K VRSTA IGRE NA SREC0 ZNAČILNA OBLIKA/ VDOLBINA V ZIDU URŠKA PESEM (6 KITIC PO 6 VRSTICI POMEMBNA ČILSKA LUKA/ OUVER TWIST UTERARNA P001AGAZA FILM/RIM. POZDRAV PROTIN IZPARE- VANJE DERIVAT AMONIAKA/ NEPRIJETEN OBČUTEK OZE SESTAVIL J. UOIR GOVEJE MESO/ NOVOMEŠKI ZUPAN FRANCE ČERNE ZAZIGALNA VRVICA/ DOMAČE IME' ZA JANUAR , FIŽOLOVKA SVIC. ZIMSKO- ŠPORTNO SREDISCE M. IME/ SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI BRINOVEC/ PTICA ROPARICA OCE/ POVRS. MERA P00KLADA ZA VALJENJE S000V AVT. OZNAKA RUEKE/ NEKO. KOŠARKAR TVROIC SOKRATOV T02ILEC VNETJE SARENICE EKSPLO- ZIVNO POLNENJE KU Proti raku tudi z vitamini? Kemik Linus Pauling meni, da bi morali vitamine C, A in E zauživati v bistveno večjih odmerkih, kot priporoča klasična medicina — Tudi telo ima svoje posode za smeti — Nevarnost po imenu radikal_____________ Pred dnevi se je v Zagrebu kot gost mudil Linus Pauling, 87-letni kemik svetovnega ugleda, ki mu pravijo tudi »apostol vitamina C«. V veliki dvorani Ine je predaval na temo »Vitamini in zdravje«. Pauling je tako zelo prepričan v nadvse zdravilni učinek vitamina C, da je moral kemik Szet-Gyorgy, ki je ta vitamin dejansko odkril, izjaviti, da je bil vitamin C odkrit pravzaprav dvakrat. Enkrat ga je odkrila njegova malenkost, še enkrat pa kolega Pauling. V svetu se množe dokazi, da imajo Pauling in njegovi pristaši, vsi prisegajo na neznansko zdravilno moč vitaminov, vse bolj prav. Kaže namreč, da bi preventivno jemanje megadoz nekaterih vitaminov (A, C in E) lahko na pol zmanjšalo število žrtev raka, poleg tega pa povečalo odpornost organizma in upočasnilo proces staranja oziroma podaljšalo aktivno obdobje človekovega življenja za 10 do 20 let. Že manjši uspeh, recimo desetodstotno zmanjšanje števila rakastih obolenj, bi se ob neznanskem obsegu te bolezni izkazal kot 10 milijonov ljudi, ki jim ni treba umreti. Kantonalna bolnišnica v Baselu je nedavno objavila rezultate sedemletne študije. Zdravniki so spremljali zdravje 3000 ljudi, zaposlenih v krajevni kemijski industriji. Med sedemletnim zbiranjem podatkov je umrlo 1102 od raka. 1 268 ljudi, od tega 1 . Pros- tovoljci so dovolili redno kontroliranje količine vitaminov v krvni plazmi, zdravniki pa so spremljali tudi način prehrane. Za ljudi, ki so umrli od raka, so lahko znanstveniki dokazali, daje bil njihov organizem ves čas slabo oskrbljen s provitaminom A in drugimi vitamini, ki imajo antioksi-dantni učinek (C in E). Še posebej nizke vrednosti vitaminov v krvni plazmi so imele poskusne osebe, ki so umrle od raka na želodcu. Baselska ekipa je objavila sklep, ki bi ga lahko strnili v stavek: manjša vsebnost provitamina A (beta karotina) in vitaminov C in E v krvni plazmi občutno povečuje možnost raka. In seveda obratno, veliko omenjenih vitamnov v krvi zmanjšuje nevarnost, da bo srečni lastnik te krvi zbolel za rakom. - 4— Baselska študija kljub zanimivim in ohrabrujočim rezultatom nima moči dokončnega argumenta. Kaže pa, da bi se za tem znalo skrivati nekaj velikega. Seveda so tudi ostali znanstveniki in zdravniki prepričani, da so vitamini koristna zadeva, to navsezadnje kot papagaji ponavljajo že otroci v vrtcih. Razlike so samo v količinah. Zdravniška klasika nam predlaga 30 do 150 miligramov vitamina C na dan, Linus Pauling in njegovi učenci pa menijo, da bi morali vitamine uživati v gramih in ne v miligramih. Sam Pauling zaužije vsak dan 12 gramov vitamina C (pri 87 ie- suet u steuilkah OGROŽENOST EUROPSKIH GOZDOU odst 60, 40 201 0 - m i & iitjjji xx ':X: M •x': x< P XX ;i i x* . pij i i m m ■$3 <><. ■ES: x> XV :/:x XX 8* i M :eX' u V- i i >" xx i x< :& ii H m O J W m v> (J ►J S o « ►3 N A V VSAK NAJ KUPI PRIPONKO Organizator, skupina zanesenjakov in članov sklada za drage medicinske instrumente pri občinskem odboru Rdečega križa, želi, da bi čimveč ljudi po Dolenjski, Beli krajini in Posavju kupilo priponke in tako darovalo za mamograf, aparat za zgodnje odkrivanje raka na dojki. Pripravili so kar 15.000 priponk in jih razdelili krajevnim organizacijam Rdečega križa, v delovne organizacije, kupiti pa jih je moč tudi v nekaterih novomeških trgovinah. Doslej so se pri nakupu priponk še posebej izkazali zdravstveni delavci. V zdravstvenem domu, kjer je 320 zaposlenih, so prodali že 400 priponk, v lekarni je 60 delavcev za mamograf darovalo 500.000 din, dobro pa teče tudi prodaja priponk v novomeški bolnišnici. Priponka velja kot vstopnica za prireditev na Glavnem trgu, zato jo bo mogoče kupiti tudi ob prihodu na trg na vseh vpadnicah. Organizator pripravlja presenečenje za obsikovalca, ki bo na svojem oprsju imel največ priponk, takšnih brez priponke pa naj bi ta dan ne bilo na trgu. POKROVITELJI PRIREDITVE Generalni pokrovitelj: IMV Pokrovitelji programa A: GIP Pionir, Komunala Novo mesto, Krka, Novoles, Labod, Novoteks, Beti Pokrovitelji programa B: Iskra Semič, Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto, Dana Mirna, Elektro Novo mesto, Rudnik Kanižarica, Črkoslikarstvo Gvido Hren. Pokrovitelj nastopa vseh narodnozabavnih ansamblov je ansambel Lojzeta Slaka. DARUJMO ZASE dobrodelna prireditev na Dolenjskem za mamograf, aparat za zgodnje odkrivanje raka na dojki NOVO MESTO - Glavni trg, sobota, 17. september 1988, od 12. do 24. ure NASTOPAMO, DA POMAGAMO ob 12. uri — rock in pop ansambli: PETA AVENIJA, PROTEUS, OBZIDJE, FRAKCIJA, METRO ob 14. uri — narodno-zabavni ansambli: RUBIN, IVAN PUGELJ, FRANC FLERE, AKORDI, BRODNIKI, AROMA, ISKRA, SLAVČEK in PLESNA SKUPINA STOPIČE Povezujeta Zvonka in Jože Falkner ob 16. uri — zabavna glasba z ansambli in pevci: KORG, DRUŽINSKI TRIO NOVINA, SANDRA IN NASTJA DIMNIK, LEA ŠOBER ob 17. uri — ljudski godci in pevci: DOLENJSKI OKTET, ZAGORIŠKI FANTJE, citraš JURE MARJETIČ, POPOLNOČNE KOČIJE, TONČEK in SLAVKO PLUT iz Semiča, SLAVKO ŽNIDARŠIČ, folklorna skupina KRES in humorist TONI GAŠPERIČ ob 18. uri —■ pisan program za vse: NOVI ODMEVI, GOTLIB, LA GRANDE BRITANYA, PLESNA ŠOLA NOVO MESTO, čarovnik ŽARKO RENATO, ZDENE BOŠNJAK -KOCKAR, igralec FRANC PLUT, plesalka MOJCA HOČEVAR ob 20. uri — večerni program: HENČEK, TONI VERDERBER, SPOMIN, DREVORED, ŽUPANOVA TORTA, COF, ORIONI, TATJANA GROS, MAJDA ARH, SILVESTER MIHELČIČ, JANEZ VRANIČAR - LUIGI, DUŠAN PAVLENIČ, NACE JUNKAR, MODRA KRONIKA STUDIA D, BALETNA SKUPINA Glasbene šole iz Novega mesta, MODNA REVIJA Z DOLENJSKIMI MANEKENI DARUJMO ZASE DARUJMO ZASE DARUJMI J J J sozd Mercator -Kmetijstvo Industrija Trgovina n. suh. o. Ljubljana Mercator — Kopitarna Sevnica, p.o. Sevnica, Prvomajska 8 DELAVSKI SVET razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJA PROIZVODNEGA SEKTORJA Poleg splošnih pogojev po zakonu, statutu in drugih internih aktih delovne organizacije morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka izobrazba lesnoindustrijske ali strojne smeri in tri leta prakse na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v lesni industriji ali — popolna srednja izobrazba lesnoindustrijske ali strojne smeri in osem let prakse na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v lesni industriji — ter da imajo ustrezne moralno politične vrline Kandidat bo izbran za štiri leta. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni od dneva objave razpisa. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in z opisom dosedanjih zaposlitev naj kandidti pošljejo na naslov: MERCATOR KOPITARNA SEVNICA, Prvomajska 8, 68290 SEVNICA. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. 462/37 Q\ GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO Delavski svet delovne organizacije Gozdno gospodarstvo Novo mesto razpisuje po členu 72. statuta delovne organizacije dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: — individualnega poslovodnega organa (direktorja) Poleg zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo visoko strokovno izobrazbo — da imajo najmanj 7 let delovnih izkušenj na odgovornih položajih v gospodarstvu — da imajo strokovne in organizacijske sposobnosti — da so družbenopolitično aktivni Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev z življenjepisom in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Gozdno gospodarstvo, Novo mesto, Gubčeva 15, s pripisom — za razpisno komisijo. Kandidate bomo o izidu obvestili v 8 dneh po sklepu o izbiri. 459/37 Delavski svet Zdravstvenega doma Krško razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODJE SPLOŠNE MEDICINE 2. VODJE DISPANZERSKIH SLUŽB 3. VODJE SLUŽBE MEDICINE DELA, PROMETA IN ŠPORTA 4. VODJE ZOBOZDRAVSTVENE SLUŽBE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: Pod 1: — končana medicinska fakulteta, opravljen strokovni izpit, najmanj 5 let delovnih izkušenj ali specialist splošne medicine s 5 leti delovnih izkušenj Pod 2: — specialist ene od dispanzerskih dejavnosti z najmanj 5 leti delovnih izkušenj Pod 3: — specialist medicine dela, prometa in športa z najmanj 5 leti delovnih izkušenj Pod 4: — končana medicinska fakulteta stomatološke smeri, opravljen strokovni izpit, najmanj 5 let delovnih izkušenj Kandidati bodo imenovani za 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici v 8 dneh po objavi, kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 20 dneh po izteku roka za"sprejemanje prijav. 452/37 n.sol.o., Ijubljana KOMISIJA ZA KADRE IN MDR SCT TOZD KOVINAR ČRNOMELJ Objavlja prosta dela in naloge 1. VODENJE OPERATIVNE PRIPRAVE DELA 2. VODILNI PROJEKTANT KOMERCIALE Pogoji: Pod točko 1: visoka izobrazba strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih in nalogah Pod točko 2: visoka izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih in nalogah Kandidati za razpisana dela in naloge naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh na naslov: SCT-TOZD KOVINAR, ČRNOMELJ, Belokranjska 34. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri. 453/37 KOMUNALA TREBNJE GOLIEV TRG 9, TREBNJE 68210 NA PODLAGI SKLEPA DELAVSKEGA SVETA DO KOMUNALA TREBNJE Z DNE 31. 5. 88 OBJAVLJAMO JAVNO LICITACIJO ZA ODPRODAJO RABLJENIH OSNOVNIH SREDSTEV Zap. St. Naziv osn. osredstva Koliiina Začetna cena din/kos 1. IMV R4, letnik 1982 — vozen 1 2. ZASTAVA FIAT 1300, letnik 1978 nevozna 1 3. ZASTAVA 850 AK, letnik 1983 - vozna 1 4. IMV 200D, letnik 1979 — (prodaja se samo motor) — generalno obnovljen 1 5. IMV 2200D, letnik 1979 (delno obnovljen — vozen) 1 6. TAM 6500 IL, letnik 1975 (obnovljen) — vozen 1 7. IMT 560, letnik 1981 — vozen 1 8. TOV. PRIKOLICA LJUTOMER TP 5/13, letnik 1970 — vozna 1 9. PRIKOLICA FAGRAM 705, letnik 1972 — vozna 1 10. BIVALNA BARAKA »JELOVICA« letnik 1980, velikost 9x16 1 11. STOLPNO DVIGALO SKIP, letnik 1963, nosilnost 500 kg, 1 12. STOLPNO DVIGALO SKIP, letnik 1978, nosilnost 200—800 kg 1 13. CISTERN A ZA VODO, 5000 I 1 14. KRIŽNA ŽAGA-CIRKULAR Z ELEKTROMOTORJEM 1 15. KROŽNA ŽAGA - CIRKULAR Z ELEKTROMOTORJEM 2 16. BETONSKI MEŠALEC (1001) 1 17. SKREPER - v okvari 3 18. BOMAG VALJAR BW 75 - v okvari 1 19. ELEKTROMOTOR SEVER lll-FAZNI 1.1 KW 1410 0/min 1 20. ELEKTROMOTOR SEVER lll-FAZNI 2.2 KW 1410 0/min 3 21. ELEKTROMOTOR SEVER lll-FAZNI 2.2 KW 935 0/min — s prirobnico 1 2.800.000 700.000 2.500.000 1.500.000 2.000.000 4.000.000 11.000.000 250.000 5.500.000 10.000.000 1.200.000 2.000.000 180.000 130.000 150.000 40.000 150.000 2.000.000 50.000 70.000 70.000 Javna dražba bo v soboto, 17. septembra, ob 8. uri v Kolodvorski 1. Ogled osnovnih sredstev je eno uro pred licitacijo. Zainteresirani morajo pred pričetkom licitacije vplačati varščino v višini 10% začetne cene, ki jo bomo neuspelim kupcem vrnili po končani licitaciji. Predstavniki družbenopolitičnih oseb morajo predložiti pooblastilo in peti izvod virmana o vplačilu varščine. Prometni davek ni vračunan v izklicno ceno in ga plača kupec. Kupec mora kupnino plačati takoj oziroma najkasneje v 4 dneh po nakupu, sicer varščina zapade. Nakup osnovnih sredstev je po sistemu videno-kupljeno, kasnejših reklamacij ne upoštevamo. Dodatne informacije lahko dobite dva dni pred licitacijo po tel. (068) 44-003 pri tov. Florjančiču. KOM PAS JUGOSLAVIJA Hertz Komisija za delovna razmerja TOZD Kompas Hertz Rent a Car, Ljubljana, Celovška 206 objavlja prosta dela in naloge v POSLOVNI ENOTI KRŠKO: REFERENTA RAC - TURIZEM IV. (1 delavca za nedoločen čas in 1 za določen čas šest mesecev) Pogoji: srednješolska izobrazba ekonomske, komercialne ali splošne smeri aktivno znanje enega tujega vozniško dovoljenje B kategorije 2-mesečno poskusno delo za nedoločen čas Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Komisija za delovna razmerja TOZD Kompas Hertz Rent a Car, 61000 Ljubljana, Celovška 206. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. 455/37 SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA GRM NOVO MESTO Srednja kmetijska šola Grm v Novem mestu bo v šolskem letu 1988/98 poleg rednega izobraževanja organizirala izobraževanja ob delu: — Oddelek po skrajšanem programu za odrasle v Krškem, Brežicah in Metliki — Črnomlju kot dislocirane oddelke šole. V to izobraževanje se lahko vključijo vsi tisti, ki si želijo pridobiti znanje iz kmetijstva, pa tudi tisti, ki imajo končano kakšno drugo šolo. šolanje traja dve leti, je v popoldanskem času, in sicer trikrat na teden. Prijavite se pri kmetijskih organizacijah na vašem področju! — Oddelek srednjega programa V. stopnje zahtevnosti, smer kmetijski tehnik. Izobraževanje poteka po programu šole. Organizirane so konzultacije in program izpitov. — Krojilno-šiviljski tečaji (začetniški in nadaljevalni) priče-no z delom v začetku oktobra. Sestanek bo 26. septembra 1988 ob 16. uri v osnovni šoli GRM v Novem mestu. Prijave sprejemamo v tajništvu SKŠ Grm. — Traktorski tečaj za pridobitev vozniškega dovoljenja za traktor bo pričel z delom v mesecu oktobru. Prav tako tečaj za varno delo s traktorji in traktorskimi priključki. Vabimo h kmetijskemu izobraževanju. Prijave sprejemamo na Srednji kmetijski šoli Grm, Novo mesto. 0] ;novoles; TRADICIONALNA POLETNA RAZPRODAJA novolesovih PROIZVODNIH PROGRAMOV Od 12.do 22. 9. 1988 vsak dan od 8. do 19. ure, v nedeljo od 9. do 14. ure v salonu pohištva v Novem mestu PRODAJNI POGOJI 1. popust do 35% za izdelke v drugi kvaliteti 2. popus t do 60% za k uhin jsk e pomivalnik e k olpa k er 3. do 6 obrokov brezobrestni kredit, plačilo prvega obroka ob nakupu 4. popust 20—30% za plačilo v gotovini 5. pri nakupu nad 1.000.000 din brezplačen prevoz do 100 km Q novoles m kolpo-sori mmi\ m Nagradno žrebanje za kupce novolesovih proizvodov 1. nagrada: čoln kanu 2. nagrada: kopalna kad kolpa-san Pag 3. — 10. nagrada: kuhinjski pomivalnikikolpa-ker Bicolore novoles DOLENJSKI LIST ' ŠtjB/ (2039) 15. septembra 1988 Vesela novica. lii 'lilij :!::!• |i • 1 Krkina steklena volna NOVOTERM je v zadostnih količinah spet na tržišču. V Krki so morali, zaradi velikega povpraševanja po NOVO-TERMU, povečati proizvodne zmogljivosti. Nekaj je res: z NOVOTERMOM lahko prihranite energijo in prispevate k zmanjšanju onesnaževanja okolja. Vam povem, ni ga čez dobro izolacijo... ZA TOPLOTO VAŠEGA DOMA Informacije: KRKA, TOZD Izolacije, 68000 Novo mesto, Bršljin 62 Telefon: 068 25-877, Telex: 35813 krkaiz yu j KRKA M m 11 j** • GHID GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE NOVO MESTO * ^ \ VIO OSNOVNA ŠOLA NOVO MESTO objavlja VPIS ŠOLSKIH NOVINCEV ZA ŠOLSKO LETO 1989/90 in sicer za: Osnovno šolo 15. divizije (GRM) Osnovno šolo Katja Rupena Osnovno šolo Milka Šobar Nataša (Šmihel) Osnovno šolo XII. SNOUB (Bršljin) dne 19. septembra (začetna črka priimka od A do K), dne 20. septembra 1988 (začetna črka priimka od L do Ž), sbakrat od 8. do 18. ure ter 21. septembra od 8. do 14. ure Osnovno šolo Janez Trdina (Stopiče) dne 19. septembra 1988 od 8. do 17. ure in dne 20. septembra 1988 od 8. do 14. ure Podružnice: Birčna vas — četrtek, 22. septembra, od 10. do 16. ure Mali Slatnik — četrtek, 22. septembra, od 10. do 16. ure Podgrad — četrtek, 22. septembra, od 12. do 16. ure Dolž — sredo, 21. septembra, od 12. do 16. ure Vpisovali bomo otroke, rojene letal 982 ter januarja in februarja 1983, pogojno pa tudi tiste, ki so rojeni od marca do vključno avgusta 1983. K vpisu pripeljite otroka! Starši morajo vpisati otroke v svojih šolskih okoliših. Slovenija Moja dežela. PRODAJA V RIBNICI NASLEDNJE POSLOVNE IN STANOVANJSKE PROSTORE: 1. OBJEKT CESTA NA UGAR pritličje: poslovni prostor 150 m2 ali trije poslovni prostori po 50 m2 (trgovina ali obrtna dejavnost) nadstropje: enosobno stanovanje s kabinetom in teraso, skupaj 55 m2 dvosobno stanovanje s kabinetom in bivalno kuhinjo ter teraso, skupaj 84 m2 podstrešje: trisobno stanovanje s teraso, skupaj 109 m2 2. OBJEKT ŠEŠKOVA 27 pritličje: poslovni prostor 90 m2, s pripadajočo kletjo 42 m2 (trgovina ali obrtna dejavnost) nadstropje: trisobno stanovanje 90 m2 3. OBJEKT ŠEŠKOVA 64 - JOHANOVA HIŠA pritličje: poslovni prostor 47 mm2 poslovni prostor 15 m2 poslovni prostor Um2 (trgovina ali obrtna dejavnost) nadstropje: dve dvosobni stanovanji po 60 m2 mansarde: dvosobno stanovanje 63 m2 trisobno stanovanje 67 m2 4. GALLUSOVO NABREŽJE poslovni prostor 60 m2 (picerija, hot-dog, jedi na žaru; tovrstnega lokala v Ribnici še ni) poslovni prostor 30 m2 (trgovina ali obrtna dejavnost) Vsi objekti bodo zgrajeni v zadnjem četrtletju 1989. Pravico nakupa imajo pravne in fizične osebe. Kupci imajo možnost sklenitve predkupne pogodbe z deponiranjem sredstev, ki se obrestujejo v interni banki GIP Pionir. Interesenti za zasebne trgovine lahko zaprosijo za dovoljenje na občini Ribnica. Informacije: GIP PIONIR, TOZD TKI, Kettejev drevored 37, Novo mesto, telefon (068) 21-826, 23-686 , * - © urcniuB stilles SLOVENI J ALES-STILLES Tovarna stilnega pohištva in notranje opreme SEVNICA Razpisna komisija ponovno razpisuje prosta dela in naloge: VODENJE DELOVNE ORGANIZACIJE Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: — VII. (visoka) ali VI. (višja) stopnja ustrezne smeri — nad 5 let delovnih izkušenj pri delih in nalogah s posebnimi pooblastili v stroki — program dela Kandidati se morajo zavzemati za družbenopolitične cilje in usmeritve, določene z družbenim dogovorom o kadrovski politiki. Kandidati bodo imenovani za 4 leta, delovno razmerje pa velja za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in programom dela naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na zgoraj navedeni naslov z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 457/37 ZDRAVSTVENI CENTER BREŽICE razpisna komisija razpisuje v skladu s 65. členom statuta DO Zdravstveni center Brežice, 39., 44., 50. in 57. člena statuta DSSS Zdravstvenega centra Brežice prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za 4-letm mandat, in sicer: 1. pomočnika direktorja zdravstvenega centra za strokovne zadeve za največ do 1/3 delovnega časa 2. vodje delovne skupnosti skupnih služb in splošno kadrovske službe 3. vodje finančno-računovodske službe Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1: — da je zdravnik specialist ali stomatolog specialist — da ima najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj — da ima vodstvene in organizacijske sposobnosti — da ima ustvarjalen odnos do samoupravljanja in odgovoren odnos do sodelavcev in gospodarjenja z družbenimi sredstvi Pod 2: — da ima visoko izobrazbo družboslovne smer in 3 leta delovnih izkušenj — da ima višjo izobrazbo družbenoslovne smeri in 5 let delovnih izkušenj — družbenopolitična aktivnost, ustvarjalen odnos do samoupravljanja in organizacijske sposobnosti Pod 3: — da ima visoko izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj — da ima višjo izobrazbo ekonomske smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj — da ima vodstvene in organizacijske sposobnosti Kandidati naj pisne vloge z dokazili o zahtevanih pogojih pošljejo v 15 dneh po objavi na Zdravstveni center Brežice, za razpisno komisijo. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 454/37 ŽIVILSKI KOMBINAT ŽITO LJUBLJANA, n. sol. o. TOZD PEKARNA IN SLAŠČIČARNA NOVO MESTO, LOČNA 21 DELAVSKI SVET TOZD PEKARNA IN SLAŠČIČARNA NOVO MESTO, LOČNA 21 razpisuje prosta dela in naloge 1. 2. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD za dobo 4 let VODJA DE PEKARNE ČRNOMELJ za dobo 4 let (relekcija) Poleg pogojev, ki jih določata ZZD in družbeni dogovor o kadrovski politiki; morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1: — da imajo višjo izobrazbo s petletnimi delovnimi izkušnjami ali visoko izobrazbo s triletnimi delovnimi izkušnjami živilske, kemijske ali druge smeri — da imajo organizacijske in samoupravne sposobnosti vodenja, koordiniranja dela v temeljni in delovni organizaciji Pod 2: — da imajo visoko izobrazbo s triletnimi delovnimi izkušnjami ali višjo izobrazbo s petletnimi delovnimi izkušnjami živilske, kemijske ali druge smeri — da imajo organizacijske in samoupravne sposobnosti vodenja in koordiniranja v temeljni in delovni organizaciji Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in opisom dosedanjih del in nalog sprejema razpisna komisija 15 ............................ ' v:ZKZI--------------------- azpisn dni po objavi razpisa na naslov: ZK ZITO-TOZD PEKARNA IN SLAŠČIČARNA DOLENJSKA, NOVO MESTO, LOČNA 21, v zaprti ovojnici: za razpisno komisijo za izbiro IPO TOZD oz. za vodjo DE Pekarne Črnomelj. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 449/37 11 TCM TCnMII lfAG 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR — KINO — SLUŽBO loCE — SLUŽBO DOBI — STANOVANJA — MOTORNA VOZILA — KMETIJSKI STROJI — V lem I LUIMU VAo Z.AIMIIVIA PRODAM — KUPIM — POSEST — ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE___________________________ tedenski koledar Četrtek, 15. septembra — Melita Petek, 16. septembra — Ljudmila Sobota, 17. septembra — Robert Nedelja, 18. setpembra — Irena Ponedeljek, 19. septembra — Svetlana Torek, 20. septembra — Suzana Sreda, 21. septembra — Mateja LUNINE MENE 19. septembra ob 4.18 — prvi krajec •*kino BREŽICE: 16. in 17. 9. (ob 20. uri) ameriški glasbeni film Moderna dekleta. 18. (ob 18. in 20. uri) in 19. 9. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Išče se živ ali mrtev. 20. in 21.9. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Krvavi viski. ČRNOMELJ: 15. in 16. 9. (ob 20. uri) ameriški film Ponoreli vlak. 18. 9. (ob 18. uri) ameriški film Gunis I; ter (ob 20. uri) francoski film Betty Blue — ljubezen na 37,2. 20. 9. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Slabi fantje. KRŠKO: 15.9. (ob 18. uri) ameriški film Super Ninja. 16. 9. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Madridska zveza. službo dobi ZAPOSLIM v novi gostilni v Podbočju pri Kostanjevici kuharico, natakarico in snažilko. Podbočje 5, 68312 PODBOČJE, tel. (068) 60-199. (4529-SD-37) HONORARNO zaposlitev nudim vsem komunikativnim osebam. Plačilo 200 SM. Lasten prevoz in obvezni vikendi. Vsak petek ob 17. uri v Ločni 8/a. (4577-SD-37) ZAČASNO zaposlimo mladega fanta na plastiki. Kličite po 18. uri na telefon 42-035. (4586-SD-37) PRILOŽNOST! Če želite dobro zaslužiti in imate proste vikende in prevoz, se oglasite na 84-968! (4602-SD-37) stanovanja ' NOVO MESTO! Prodam enosobno stanovanje (44 m2) — telefon, centralna — ali zamenjam za podobno v Ljubljani. Informacije na telefon (068) 23-862 ali (061)554-500. (P37-76MO) GARSONJERO, opremljeno, ogrevano, na Ragovski oddam predplačniku s 1. oktobrom. Ponudbe pod šifro: NAVEDITE NAJEMNINO. (4614-ST-38) GARSONJERO s posebnim vhodom in garažo v centru Novega mesta zamenjam za garsonjero v Ljubljani. Telefon (068) 60-199. (4529-ST-37) STANOVANJE v Krškem ali Brežicah išče mlad zakonski par. Kličite na telefon 71-733 int. 27 v dopoldanskem času. (P37-2MO) motorna vozila PRODAM Opel Rekord 1700, letnik 73. Tel.J5-136. GOLF DIESEL, letnik 1983, prevoženih 46.000 km, prodam ali zamenjam za novejši tip. Tel. (068) 69-651. (P37-87MO) Z 101, letnik XII/80, in zamrzovalno pmaro prodam. Jevšek, Glavni trg 2, Novo mesto. (P37-79MO) ZASTAVO 750 prodam za 1,000.000 din, prva registracija 1977, registrirano do aprila 1989. Plantan, Slavka Gruma 10, Novo mesto. (4576-MV-37) ZASTAVO 128, letnik 1987, prodam za 9,5 milijona. Prodam tudi kolo Rog ju-nior (5 prestav). Tel. 21-398, Jerebova 20, Novo mesto. (4583-MV-37) ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano do 6. 9. 1989, prodam za 240 SM. Raka 84 (Vinji vrh). (4584-MV-37) R 4 GTL, letnik 1982, ohranjen, prodam za 540 M. Tel. 28-247. (4609-MV-37) Z 101, letnik 1977, prodam. Jože Mirtič, Dol. Ajdovec 10, popoldan. (4585-MV-37) KARAMBOLIRANO LADO SAMA- 20. in 21.9. (ob 22. uri) ameriška erotika Detektivka iz Beverly Hillsa. 20. 9. (ob 20. uri) ameriški film Petek, 13.— VI. del. 21.9. (ob 18. uri) hongkonški akcijski film Ko udarja Taekvvondo. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 15.9. (ob 18. in 20. uri) filmsko gledališče — francoski film Živalski vrt ponoči. 16.9. (ob 18. uri) francoska risanka Asterix proti Cezarju. 16. (ob 20. uri) in 17.9. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Šefova žena (dolby stereo). 18. in 19. (ob 18. in 20.15 uri) ter 20.9. (ob 20. uri) ameriški fant. komedija Čarovnice iz Eastwicka. 20. in 21. 9. (ob 18. uri) Dirka Canonball — I. del. 21. 9. (ob 20. uri) italijanski erotični film Caligona in Mesalina. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 16. do 18.9. ameriški akcijski film Človek na muhi. Od 19. do 21.9. ameriški avanturistični film Dekle iz Računalnika. SEVNICA: 15. in 16.9. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Živeti in umreti v Los Angelesu. 17. in 18. 9. (ob 20. uri) jugoslovanska komedija Ljubimo se. TREBNJE: 17. in 18. 9. ameriški znan. fant. film Robocop. RO prodam za 7 M. Tomažin, Podulce 21. Raka. (4589-MV-37) ETZ 250, letnik 1983, prodam. Škufca, Petane, tel. 86-203. (4590-MV-37) Z 128, letnik 1985, in Z 126 P, letnik 1978, prodam. Tel. 24-120. (4592-MV-37) GOLF, letnik J 982, črne barve, dobro ohranjen, prodam. Tel.: (068) 22-402. Z 101 GTL 55, modro siva, letnik 1986, prodam. Tel. 20-492. (P37-51MO) Z 101, letnik 1980, confort, dobro ohranjena, prodam. Franc Gregorič, Groblje 53, Šentjernej. (P37-55MO) ALFO ROMEO 2000 berlila, letnik 1973, registrirana do junija 1989, prodam. Tel. 25-369. (P37-58MO) GOLF DIESEL, november 1984, prodam. Tel. 44-665. (P37-59MO) TOMOS APN 7 prodam. Tel. 24-416. (P37-61MO) JUGO 45, letnik november 1984, in golf, letnik 1979, prodam. Cujnik, Groblje 53, Šentjernej. (P37-78MO) AUDI 100 GL in skoraj nov pralni stroj za posodo, prodam. Tel. 21-912. (4604-MV-37) R 4 GTL, letnik 1983, registriran do marca 1989, prodam. Tel. (068) 85-047. (P37-63MO) R 18 TL, november 1983,32.000 km, kovinsko modre barve, in 126 P, november 1985,14.000 km, prodam. Florjančič, Muhaber 17 A, Novo mesto, tel. 24-513. (4593-MV-37) IMV KOMBI 220 D, letnik 1978, obnovljena karoserija, ugodno prodam. Ivan Slopšek, Brežina 57, Brežice. (4596-V-37) ZASTAVO 750, letnik 1977, v zelo dobrem stanju, prodam. Drago Lunder, Radovlja 36, Šmarješke Toplice. (4597-MV-37) ZASTAVO 128, letnik 1986, registrirana do januarja 1989, prodam. Tel. 67-183. (4608-MV-37) LADO KARAVAN, letnik 1985, dobro ohranjeno, prodam. Tel. 20-272. (4610-MV-37) OPEL MANTO, starejši letnik, dobro ohranjeno, prodam. Tel. (068) 67-684. (P37-83MO) GOLF JGL, bencinar, letnik 1981, registriran do 21.5.1989, bele barve, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel. (068) 72-884. (P37-85MO) GOLF, letnik 1978, odlično ohranjen, ugodno prodam. Tel. (068) 82-770, ob delavnikih popoldan. (P37-80MO) ZASTAVO 850, letnik 1982, dobro ohranjeno, prodam. Janez Rolih, Petelin-jek 55, tel. 27-406. (4615-MV-37) GOLF, letnik 1982, registriran do avgusta 1989, prodam. Jože Vovko, Smo-lenja vas 68, Novo mesto, tel. 20-323. (P37-65MO) Z 101 in Z 750 prodam. Tel. 88-878, popoldne. (P37-66MO) DOLENJSKI LIST Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, KršKp, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace štamcar. ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik: Anton štefanič. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Bauer ( Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, kelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran. . TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 800 din, naročnina za 2. polletje 18.000 din; za delovne in družbene organizacije 56.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolar|ev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 13.000 din, na prvi ali zadnji strani 26.000 din; za razpise, licitacije ipd. 14.000 din. Mali oglasi do deset besed 8.000 din, vsaka nadaljnja beseda 800 din. NAŠLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200 in 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IŠ skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. R18, letnik 1983, in jugo 45, nov, prodam. Tel. 27-107. (P37-68MO) OPEL ASCONA diesel prodam. Tel. 25-800. (P37-69MO) LADO 1300 S, letnik 1985, prodam. Tel. (068) 72-767, do 14. ure. (P37-70MO) GOLF diesel, letnik 1985, dobro ohranjen, prodam. Tel. 22-278, popoldne. (P37-71MO) Z 101, letnik 1984, in barvni TV Gorenje prodam. Mežnarčič, Gor. Polje 23, Straža. (P37-74MO) DIANO, letnik 1979, dobro ohranjeno, registrirano do maja 1989, prodam. Rudi Skupek, Dol. Suhadol 25, 68321 Brusnice, tel. 26-060, dopoldne. (4603-MV-37) Z101, letnik 1984, prodam. Informacije na telefon 43-803. (4601-MV-37) FIAT 132, letnik 1975, neregistriran,-vozen, prodam. Cena 120 SM. Jože Brine, Griblje 48,68332 Gradac. (4598-MV-37) Z 750 letnik 1979, prodam. Milan Prah, Jelše 29, Leskovec. (4547-MV-37) Z 750, letnik 1984, prodam. Franc Mirtek, Mačkovec 15, Novo mesto. (4550-MV-37) DIANO 6, letnik 1977, registrirano do januarja, vozno, prodam za 130 SM. Tel. 82-458. (P37-20MO) GOLF diesel, letnik 1984, prodam. Tel. 65-725. (P37-16MO) ZASTAVO 750 ugodno prodam. Franc Hrastar, Dol. Kronovo, tel. 84-926. (4553-MV-37) 126 P, letnik 1980, registriran do avgusta 1989, in avtomobilsko prikolico prodam. Špehar, Mali Slatnik 12, Novo mesto. (P37-25MO) Z 101 lux prodam. Rodič, Sela 4, Šmarješke Toplice. (4556-MV-37) 126 P, letnik 1978, poceni prodam. Jakše, Uršna sela 78. (4557-MV-37) GOLF JXD, letnik 1986/9, bel, ga-ražiran, nujno prodam. Tel. 22-989. (4561-MV-37) GOLF diesel, letnik 1987, prodam. Vidmar, Škrjanče 7, tel. 28-030. (4559-MV-37) KOMBI IMV 1600-kasonar (opravljen tehnični pregled) prodam. Informacije na tel. 77-125. (4562-MV-37) APN 6 S, star 2 meseca, prodam za 160 SM. Tel. 25-633. (4566-MV-37) Z 101 GT 55, letnik 1983, prodam. Tel. 22-907. (4526-MV-37) VW 1300, letnik 1971, motor generalno obnovljen, novo lakiran, neregistriran, prodam. Badovinac, Kuljaji 5, Radato-viči. (4535-MV-37) GOLF, letnik 1982, prevoženih 57.000 km, prodam. Tel. (068) 71-407. (P37-6MO) FIAT 126 P, letnik 1979, prodam. Tel. (068) 25-129, popoldne. (P37-7MO) 128 CL,letnik 1986, garažiran, ugodno prodam. Tel. 26-632. (4536-MV-37) GOLF DIESEL, letnik 1978, prodam. Tel. 25-788. (4538-MV-37) Z 750, letnik 1979, prodam za 85 SM. Papež, Jablan 17, Mirna peč. (4539-MV-37) R 4 (prva registracija 1977) prodam. Cena 120SM. Damir Sebijan, Ul. III. bataljona VDV 52, 68233 Mirna. (4571 -MV-37) R 4 TL, letnik 1981, prodam. Tel. 47-169. (P37-32MO) GOLF JGL, letnik 1982, prodam. Tel. 24-588. (P37-31MO) JUGO 45, letnik 1985, karamboliran, prodam. Janez Guštin, Dr 'šiči 41,68330 Metlika. (4569-MV-37) R 18, letnik 1982, ugodno prodam ali menjam za manjši avto. Obradovič, Kočarija 15,68311 Kostanjevica. (4544-MV-37) APN 6, letnik 1987/10, odlično ohranjen, prodam. Tel. 24-457. (4545-MV-37) 126 P GL, star 12 mesecev, ugodno prodam. P6všič, Češnjice 11, Trebelno. (4546-MV-37) prodam * HARMONIKO Weltmeistcr, 80-bas-no, prodam. Tel. (068) 28-721. (4560-PR-37) MLIN za grozdje, nov, in nove gajbice za krompir prodam. Tel. 65-522. (4558-PR-37) ZAMRZOVALNO SKRINJO (210 litrov), staro dve leti, prodam. Vladimir Bajt, Ratež 10, Brunice. (P37-26MO) TELEVIZOR Iskra-Jasna, črno-beli, star 3 leta, prodam za 35 M. Tel. 26-955. (4548-PR-37) KAVČ (raztegljiv), fotelje in stolček ugodno prodam. Tel. 51-449. (P37-17MO) KOBILI, stari dve oz. štiri leta, obe pripuščeni, prodam. Tel. 23-708, popoldne. (P37-I4MO) PSICI — nemški ovčarki, z rodovnikom, prodam. Gubčeva 3, Novo mesto, tel. 21-857. (P37-29MO) HARMONIKO Melodija, 120-basno, novo, prodam. Tel. 44-680. (P37-35MO) SOD 500 I ugodno prodam. Tel. 25-626. (4551-PR-37) PRODAM cisterno (37001), motorno žago Huscjarna in pokrov motorja za golf. Informacije na telefon 65-406. (4564-PR-37) MOTORNO ŽAGO Sasch-Dolmar, moč 5,8 KM, dolžina sablje 60 cm, malo rabljeno, prodam. Informacije na tel. 77-125. (4563-PR-37) PRALNI STROJ Gorenje, star sedem let, prodam. Informacije po telefonu 26-603, popoldne. (P37-34MO) KORUZO in oves prodam. Klobčar, Boričevo 7, tel. 27-175. (4559-PR-37) PRODAM peč za centralno kurjavo (30 kalorij) ter kavč, dobro ohranjen, po ugodni ceni. Boris Grubar, Gotna vas 24, Novo mesto. (461 l-PR-37) BALKONSKA VRATA, nova, 220 x 100, prodam za 330.000 din. Jože Zupančič, Birčna vas 35, popoldne. (P37-82MO) POCENI prodam nov avtomatik s smerokazi in litimi platišči ter glasbeni stolp. Tel. 22-356, dopoldne, Malnar. (P37-64MO) KAVČ in dva fotelja ugodno prodam. Vojko Pedišič, Jerebova 8 b, Novo mesto. (4575-PR-37) TRAJNO ŽAREČI štedilnik za etažno centralno ogrevanje Kombiterm 14 KW, nov, in rabljeno trajno žarečo peč Plamen prodam. Tel. 61-622, od 20. do 22. ure. (P37-48MO) BAGER PDH 600, z garantiranim delom, ugodno prodam. Alojz Hribar, Podbočje 36. (P37-50MO) TV GRUNDING, barvni, ekran 56 cm, daljinsko upravljanje, v brezhibnem stanju, prodam. Tel. 43-749. (4581-PR-37) POČENI prodam moško športno kolo maraton (10 prestav) ter strojeno konjsko kožo. Tel. 23-964. (4578-PR-37) PRODAM 10 m suhih bukovih in ga-brovih drv in malo rabljeno kolo personal. Tel. 22-783. (ček-PR-37) NOV PRALNI STROJ Gorenje prodam. Tel. 27-597. (4541-PR-37) ŠPORTNO KOLO Maraton na 10 prestav, z dresom, prodam. Mohar, Potov vrh 1 a, Novo mesto. (4524-PR-37) ITALIJANSKO DIRKALNO KOLO Battaglin, št. 56, 14 prestav, prodam. Škrbec, Ratež 29 A, Brusnice. (4525-PR-37) SPALNICO, rabljeno, ugodno prodam zaradi selitve. Naslov v upravi lista. (4527-PR-37) OTROŠKO KOLO, malo voženo, srebrne metalik barve, prodam. Tel. 25-986, popoldne. (P37-8MO) BUKOVA DRVA (metre), 500 kg koruze in 500 kg ovsa prodam. Badovinac Kuljaji 5, Radatoviči. (4535-PR-37) ŠTEDILNIK GORENJE (4 plin, 2 elektrika) ter sedežno garnituro (usnje), vse novo, prodam. Tel. 25-788. (4538-PR-37) KRAVO, brejo 6 mesecev, prodam. Marn, Dol. Dobrava 13, Trebnje. (4567-PR-37) PRODAM kotel za žganjekuho (801), nov, in avto Zaporožec, letnik 1982, Tel. (068) 58-475, po 20. uri. (4565-PR-37) PRODAM 500-litrski hrastov sod in kad. Tel. (068) 22-197. (459l-PR-37) PRODAM vozno kobilo, traktorsko kosilnico ter razna rabljena zastekljena okna. Lukšič, Novomeška 52, Straža. (P37-52MO) DOLGODLAKO rodovniško mucko prodam. Tel. (061) 343-017. (P37-56MO) TV Gorenje 107, črno-beli, star tri leta, prodam za 30 mil. Tel. 27-515. (4572-PR-37) PRODAM 1000 kg belega in 800 kg črnega grozdja ter 300 kg šentlovrenke. Tel. 26-885. (P37-53MO) BUKOVA in HRASTOVA DRVA, večjo količino, prodam. Slavko Drago-van, Svržaki 9, Metlika. (P37-77MO) HLADILNO omaro (120 1) ugodno prodam. Branko Bojanič, Nad mlini 24, Novo mesto. (P37-72MO) PRODAM dvodelno in enodelno garderobno omaro in omaro z vitrino, primerno za garsonjero. Tel. (068) 26-727. (4408-PR-35) IZOLACIJE če vam skrinja ali hi. omara ne dela, slabo hladi, ob strani ledeni, spodaj curi,. pokličite 24-314 POCENI prodam razna otroška malo rabljena oblačila (jesen-zima) za starost 6 do 10 let. Naslov v upravi lista. (P37-88MO) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše najdražje mame, stare mame in prababice HELENE JAKŠA roj. Grzin se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje in pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala Poldetu Grahku, zdravnikom in zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka novomeške bolnišnice, ki ste ji lajšali zadnje ure življenja. Zahvaljujemo se pevkam za lepo petje in gospodu kaplanu za opravljeni obred. Vsi njeni! kupim PIANINO ali klavir vzamem v najem za eno leto ali kupim. Peter Simič, tel. 22-347. (P37-86MO) posest Dančulovič Gl. trg 4 Novo mesto POSESTVO (hiša — 90 m2, travnik — 89 arov, njive — 126 arov, gozd — 4 ha) v Sloveniji, v okolici Sevnice, prodam. Tel. (041) 155-205. (P36-6MO) NJIVE, travnike in gozdove v Birčni vasi prodam. Tel. (061) 263-993. (P37-54MO) VINOGRAD (12 a) na Trški gori prodam. Tel. 24-251, od 20. do 21.30 ure. (P37-60MO) VIKEND v Soteski z 10 ari zemlje in videorekorder Goldstar nujno in poceni prodam. Tel. 28-160, med 10. in 17. uro. (P37-62MO) NJIVO (30 arov) pod vasjo Korenitka pri Pluski, primerno za strojno obdelavo, prodam. Informacije na tel. 56-304, zvečer. (4532-PO-37) DOMAČIJO na Velikem Dolu pri Koprivnici prodam. Tel. 71 -010, int. 513, dopoldne. (P37-5MO) ZEMLJIŠČE z gradbenim dovoljenjem v Dobovi prodam. Vprašajte na tel. (068)67-466. (P37-12MO) GOZD v izmeri 2,5 ha v Gorjancih prodam. Ostalo po dogovoru. Tel. (061) 557-069. (4543-PO-37) NA BIZELJSKEM (Sv. Vid) prodam vinograd (36 a) z brunarico, vodo, elektriko v bližini, 500 m od asfaltne ceste. Tel. 71-81 l.(P37-15MO) obvestila IZOLACIJE, SERVIS ZAMRZOVALNIKOV — Ob večletni praksi na hladilni tehniki in s preizkušeno garancijo vam obnovim staro izolacijo na zamrzovalniku, če toči, rosi, od zunaj ledeni, deluje neprekinjeno. Za več naročil v vasi pridem takoj. Telefon (062) 305-150 ali 413-606. Še priporočam! Viktor PAJEK. (4435-OB-36) ANSAMBEL Tonija Verderberja igra na vinski trgatvi v gostilni Rogelj na Rdečem Kalu v nedeljo, 18. septembra 1988! (4554-OB-37) AKVIZITERJI, pozor! Končno je izšla GUIENESSOVA KNJIGA rekordov. Javite se! Tel. (062) 36-281. (P37-24MO) ZAHVALA V 71. letu starosti nas je po težki bolezni prezgodaj zapustila naša draga MILENA SATTLER otroška negovalka v pokoju Iskreno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto ter sosedom in ostalim. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 54. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil oče in zet FRANC BORŠTNAR iz Vidošič pri Metliki Iskreno se zahvaljujemo sosedom in vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih. Hvala vam, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo tov. Plescu za poslovilni govor pred hišo, gospodu župniku, kolektivu M-KZ Metlika za cvetje in izrečeno sožalje ter tov. Gačniku za lep govor ob odprtem grobu. Vsi njegovi Kje si, ljubi ata, kje Tvoj mili je obraz, kje so Tvoje pridne roke, ki skrbele so za nas? ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta IGNACIJA ROGLJA iz Podturna 62 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, darovali cvetje ter pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo osebju pljučnega oddelka bolnice v Novem mestu za zdravljenje in nego. Iskrena hvala vsem delovnim organizacijam, Gasilskemu društvu v Podturnu ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena Malka, sin Tone, hčerki Anica in Marjeta z družinami Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, tiha nema je gomila, kjer počivaš mimo ti. ZAHVALA V 29. letu nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi DOMINIK ŠTRAVS iz Srednjega Lipovca Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali pokojniku vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo tozdu Gozdarstvo Straža, GD Ajdovec, pevcem, dr. Kocutarjevi ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mama; oče, brat z družino ter ostalo sorodstvo kmetijski stroji TRAKTOR Zetor 5011 v dobrem stanju prodam. Tel. (068) 89-256. (P37-10MO) ZETOR 5545 in mešalec Hevblic ugodno prodam. Telefon 47-390. (4555-KS-37) KOSILNICO BCS, skoraj novo, prodam za 650 SM. Jože Miklič, Rdeči Kal 20, Dobrnič pri Trebnjem. (P37-21MO) TRAKTOR IMT 539 (150 delovnih ur, kompresor in kabina) prodam. Strugar, Ločka 7, Črnomelj. (P37-19MO) GUMI VOZ (15 col) in plug za TV prodam. Pešelj, Grič pri Črnomlju. TRAKTOR TV (18 KS) prodam. Tel. 84-388. (P37-13MO) TRAKTOR IMT 539 de lux (nov) ugodno prodam. Tel. 61-372. (P37-28MO) SILOKOMBAJN SK 80, v dobrem stanju, prodam. Judež, Cikava, Novo mesto, tel. 23-484. (4570-KS-37) SAMONAKLADALNO prikolico SIP, mlin kladivar in vprežni voz (15 col) prodam. Peter Malenšek, Maline 17. Semič, tel. 56-022. (P37-49MO) TRAKTOR IMT 533, letnik 1972, generalno obnovljen, prodam. Tel. 75-786. (P37-30MO) MOTORNO kosilnico BCS diesel prodam. Slavo Jaklič, Križevska vas 13, Metlika. (4533-KS-37) TRAKTOR Ursus (35 KM), star 5 let, dobro ohranjen, prodam. Franc Žam, Cerklje ob Krki 8. (P37-57MO) KOSILNICO Gorenje z mešalcem, hladilno skrinjo in pralni stroj v okvari prodam. Saje, Ribjek 6, Mokronog, tel. 49-270. (P37-67MO) KOSILNICO BCS 127, grablje za kosilnico in cirkular, vse v dobrem stanju, prodam. Busič, Bojanci 28, Vinica, tel. 55-383. (P37-75MO) TRAKTOR IMT 533, letnik 1980, s kabino in kompresorjem, 1400 delovnih ur, prodam. Cena po dogovoru. Kazimir Moravec, Učakovci 5, Vinica. (4599-KS-37) SAMONAKLADALKO, novo, še nerabljeno, 20-kubično, prodam za 15% ceneje. Tel. 51-366. (4600-RS-37) ŽITNI KOMBAJN Fahr M88, delovna širina 2,70 m, ugodno prodam. Škocjan 54. (4594-KS-37) razno ODDAJAMO suhe smrekove odpadke in žagovino. Pokličite na tel. 28-135! (4531-RA-37) DVE GARAŽI v centru Novega mesta (poleg ribje restavracije) oddam v najem. Tel. 21-345, popoldne. (P37-33MO) DELO na dom sprejmem. Tel. (068) 45-149. (P37-37MO) GARAŽO na Mestnjih njivah prodam za 600 SM. Telefon 24-205, zvečer. (P37-36MO) ŽE TRI TEDNE pogrešamo psa. Kdor ga pomaga najti, dobi nagrado. Koker španjel — odsekan rep, zelo dolgi uhlji, rahlo skodrana dlaka, zlato rjave barve. Telefon 23-138 popoldne, sobota, nedelja ves dan. (ček-RA-37) KAKRŠNOKOLI DELO (lahko tudi na domu) v popoldanskem času iščem. Tel. 27-841. (4605-RA-37) čestitke Dragi mami in stari mami ZORI MURN iz Koč. Poljan pri Dol. Toplicah, za njen osebni praznik želijo veliko sreče in zdravja Drago z družino in vsi, ki jo imajo radi. (P37-89MO) Dragi mami MARIJI HOČEVAR iz' Dobruške vasi pri Škocjanu vse najlepše, veliko zdravja in še veliko dobre volje ob njenem 88. rojstnem dnevu želi sin Viktor. Sestri Veri in nečakinji Dragici pa lep pozdrav! (P37-1MO) Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. zahvala V 89. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša ljuba mama, babica, prababica, sestra in teta FRANČIŠKA BUCIK iz Mihelje vasi 10 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji v najtežjih trenutkih stali ob strani, vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji podarili toliko cvetja in sočustvovali z nami. Hvala vam! Vsi njeni Trpljenje si prestala in sedaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA V 96. letu starosti je za vedno zaspala naša ljubljena mama, stara mama in prababica KAROLINA KAVŠEK Golobova mama iz Vel. Podljubna 18 Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo vsem sosedom, posebno Flakonotovim in Angeli Drenik, vaščanom, prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje, izrekli sožalje ter našo drago mamo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pogrebnikom in gospodu župniku za prisrčno opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerki Karolina, Danica z možem, vnuki Irena, Franci, Mari in Helena z družinama Te tihe, ime žametne oči mi s svojim temnim bleskom in milino poljubljajo to sivo bolečino, ki mojo dušo vsak dan bolj duši (S. Kosovel) Z A II V A L A Ob boleči, nenadomestljivi in mnogo prerani izgubi naše drage mame in stare mame ALOJZIJE TRŠINAR roj. Mlakar iz Tržišča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam lajšali bolečino in nudili pomoč. Še posebej se zahvaljujemo družinam Kovač, Bevc in Gorenc za podarjeno lepo cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku za občuteno pripravl-jen pogrebni obred, pevcem iz Mokronoga in tov. Marjanu Jamšku za poslovilne besede. , Žalujoči: vsi njeni Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, tiha, nema je gomila, kjer počivaš mimo ti. V SPOMIN 21. septembra bodo minila tri žalostna leta, kar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče FRANC SAŠEK iz Dolnjega Suhadola pri Brusnicah Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njegov zadnji dom, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 58. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat, stric in zet FRANC ŠKRBEC z Rateža 43 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo Tovarni obutve, TP Gorjanci, Novoteksu tozd Konfekcija I in IGD Novoteks za podarjene vence, pevcem za zapete žalostinke, župniku za opravljeni obred ter vsem, ki ste ga pospremili v prerani grob. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube žene, mame, stare mame, sestre, tete in svakinje ANICE KLOBČAR *£ roj. Počrvina iz Kristanove 35, Novo mesto se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od pokojne, ji darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Moreli za ves trud ter osebju internega in kirurškega oddelka za skrb in nego. Lepa hvala duhovniku za lepo opravljeni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se kolektivom GG Novo mesto. Zdravstveni dom Novo mesto, Novoteksu in upokojenim sodelavkam pokojne. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Ivan, hčerki Vladka in Andreja združinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ALOJZA ŠENICE iz Suhorja pri Dolenjskih Toplicah Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ustno in pisno izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom za pomoč, govorniku GG Novo mesto za lepe poslovilne besede, OOS Novoles, ŽB, društvu upokojencev, pevcem, godbi in gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi OSMRTNICA Nepričakovano je umrl naš sodelavec DOMINIK ŠTRAVS Od njega smo se poslovili v nedeljo, 11. septembra 1988, na pokopališču Sela pri Ajdovcu. Vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. DELAVCI TOZD GOZDARSTVO STRAŽA Preže in štori v hosti prazni so, kar tebe na njih sedeti ne bo. Lovski rog in puške pok te ne zbude. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, dobrega očeta in starega očeta JOŽETA DOLARJA iz Kočevja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in vence. Posebej hvala za poslovilne besede tov. Prelesniku, tov. Majerletu, pevskemu zboru Svoboda, delavski godbi, GG tozd Rog in LD Predgrad, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Nevenka, sin Jože, vnuka Tadej in Suzana z mamico in ostalo sorodstvo Črni dan je moral priti, bridkosti dan, oj dan solzan. Težka bila je ločitev, ves jok, vse sohe so bile zaman. ZAHVALA V 34. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oči, sin, brat, stric in zet TONE PENCA Mali Slatnik 20 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, posebno pa kolektivu Novotehne, Krki, tovarni zdravil — tozd Zdravila, za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Prisrčna hvala duhovniku za lepo opravljeni obred, pevcem za občuteno zapeto žalostinko ter govorniku iz KS Mali Slatnik in trgovskega podjetja Novotehna. Vsem ponovno iskrena hvala! Žalujoči: žena Zdenka, hčerka Bojana, sin Peter, mama, brat Lojz z družino, sestre Joži in Fani z družinami, teta Neža in ostalo sorodstvo Kakor hitro spolzi solza mila, tako naglo te smrt je od nas zvabila, da ni bilo časa niti za slovo in zahvalo, s katero bi se oddolžili za tvojo skrb in dobroto. ZAHVALA V 53. letuje za vedno in tiho odšel od nas skrbni in nepozabni mož, stari ati, brat, stric in zet MARJAN PLUT iz Kloštra 14 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, civilni zaščiti Gradac, tozdu MO Bclt iz Črnomlja, Konfekciji Beti Metlika, tozdu Elektronski kondenzatorji Semič za podarjeno cvetje in denarno pomoč, govorniku Lojzetu Ramuta za lepe poslovilne besede pri odprtem grobu, pevkam iz fare Podzemelj, gospodu župniku za lepo opravljeni obred ter Ivanu Kapušinu za lepo zaigrano Tišinom, ki mu jo je zaigral iz njegovega preljubljenega gozda. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njegovi, ki so ga imeli radi J nnap N 5 KATICA Tovornjak podrl streho Kriv je neznanec, ki je preusmeril promet tako, da je smerokaz za Kočevje kazal proti Otavicam Kaj z domom kot spomenikom? Šeškov dom kot kulturnozgodovinski spomenik je treba prenoviti, da bo kot leta 1943 % * % % * % % s s % a % % % * * * * % * K * 5 s * * * % s * s * s % To šolsko leto, ki se je pred kratkim začelo, je za metliško učiteljico Katico Pirkovič že petintrideseto, zadnje v njeni učiteljski službi in hkrati trideseto v prvem razredu. Svojo pokojnino si bo zaslužila tako rekoč v prvem razredu, in to v metliški osnovni šoli, kjer uči od prvega dne svojega učiteljskega poklica. Pirkovičeva je od sedanjih zaposlenih najdlje na tej šoli in med učitelji je nemalo takih, kijih je Pirkovičeva naučila brati in pisati Med njenimi učenci v zadnjih letih pa je precej otrok njenih učencev iz prvih let njenega učiteljevanja V Metliko je mlado učiteljico Katico Gšironič, skpr Vmičanko, pripeljala pravzaprav ljubezen do telovadbe. Takrat, leta 1954 so učitelje po šolah nameščali z dekretom. Ko je Katica končala učiteljišče v Novem mestu, so v Beli krajini potrebovali učiteljico še na Božakovem, Sinjem vrhu in Bojancih. Katica je bila na učiteljišču tudi dobra telovadka in možak, ki je odločal o njenem prvem delovnem mestu, ji je reke L »Ti, deklica, ki tako rada telovadiš, boš šla pa v Metliko, kjer imajo TVD Partizan.« Na šoli so je bili veseli, saj je poleg pouka v razredu učila še telovadbo, v metliškem Partizanu pa tudi in je v tem društvu zagnano in uspešno delala celih 15 let Na zletu Partizana v Beogradu je bila skupina metliških deklet, ki jih je pripravljala Pirkovičeva, najboljša od vseh slovenskih skupin. Kot rečeno, je Pirkovičeva večino svojega delovnega časa preživela kot učiteljica v prvem razredu. »Vseskozi zelo rada učim še posebej v prvem razredu. Otroci so tako željni znanja, odkritosrčni, a tudi zelo občutljivi Učitelj mora imeti, če hoče biti uspešen, zanje veliko posluha in občutka zlasti je pomembno, da jih pogosto pohvali in spodbuja« pravi o svojih dolgoletnih izkušnjah Pirkovičeva Sama na svoje prvo šolsko leto žal nima tako lepih spomino v. »Pa ne zaradi učiteljice tovarišice Kavčičeve, ki še danes pri 86 letih živi v Vinici in se še spominja, da me je učila v prvem razreda V šolo sem začela hoditi med vojno. Stavba je bila porušena pa še tifus je takrat razsajal in tudi jaz sem zbolela« Je pa Katica vedno rada hodila v šolo. K šolanju so vseh pet Ostro-ničevih otrok spodbujali njihovi dobri kmečki starši. Oče je bil zelo razgledan in bister človek, vendar mu ni bilo dano, da bi se lahko šolal, čeprav je učitelj nagovarjal njegove starše, naj ga dajo naprej v šolo. »Mi ne potrebujemo študenta, ampak delavca,« je bil odgovor. »Vseh pet otrok sta oče in mati izšolala, in to z veliko truda in odpovedovanja. Pri nas je bila za otroke vedno prva šola. Ko smo prišli iz šole, nam je mama pustila listek: ,Sem na njivi, ko boste naredili naloge in se naučili, mi pridite pOKSgal ‘ Jaz sem v Novem mesut, kjer sem hodila na učiteljišče, stanovala v internatu, štipendije nisem imela, vse je bilo v breme staršev.« Ko bo šla Pirkovičeva na začetku prihodnjega šolskega leta v pokoj, bo imela kaj pokazati Okoli 1000 učencev je šlo skozi njene razrede, od tega jih je blizu 900 naučila brati in pisati Kakšna pa bo njena pokojnina za polno delovno dobo, raje ne pomisli » Vsakič, ko dobimo plačo, bi morala na šoli viseti črna zastava. Danes je tudi zaradi tega težje biti učitelj, žal ljudje poklic vrednotijo in človeka spoštujejo tudi po tem, koliko s svojim delom zasluži,« pravi Da pa Pirkovičevi v pokoju ne bo dolgčas, bodo poskrbeli tudi njeni trije vnučki; naj-stareši bo šel takrat, ko bo šla babica v pokoj, v prvi razred A. BARTEU 4 4 \ 4 4 \ 4 4 4 4 4 4 4 i 4 4 4 4 4 4 \ 4 4 1 I S! 4 *4 4 4 Cepljenje proti tetanusu Natančen razpored cepljenja bo objavljen kasneje KRŠKO — Tetanus ali mrtvični krč je težka nalezljiva bolezen, ki jo povzroča paličasta bakterija clostridium te-tanL Ta ima v neugodnih okoliščinah za rast obliko trosa. Trosov pa je največ na tleh, kamor prihajajo s hlevskim gnojem. Pri zunanjih poSkodbah ljudi in živali preide tros v rano, se v rani ob slabi preskrbi s kisikom spremeni v pa-Hčasto bakterijo, ki izloča strup. Strup potuje potem po živčnih končinah in krvi do centralnega živčnega sistema in tam draži motorične celice ter povzroči krče progastih mišic. Od poškodbe do očitnega bolezenskega stanja lahko poteče najmanj dva dni ali več tednov in celo mesecev. Končna posledica zastrupitve je krč dihalnih mišic in grla ter smrt. Ta bolezen je bila znana že v stari Grčiji, njenega povz- 2. Straška jesen Ta kultumo-turistična prireditev bo v nedeljo, 18. septembra, pri gasil-kem domu v Straži STRAŽA — Kulturno, turistično in druga društva v tej krajevni skupnosti spet pripravljajo kulturno-turistično zabavno prireditev »Straška jesen«. Začela se bo že v petek, 16. septembra, ko bodo zakurili oglarsko kopo in prikazali »kuhanje« oglja. Glavno dogajanje pa bo v nedeljo, 18. septembra, ob 13. uri, ko bo Novolesov pihalni orkester naznanil začetek sprevoda furmanskih voz, narodnih noš in drugih sodelujočih. Povorka se bo ustavila pri gasilskem domu, kjer bo nastopila folk-. lorna skupina iz Vinice v Beli krajini, na prireditvenem oziroma zabaviščnem prostoru za domom pa bo razstava domače obrti in kulinaričnih izdelkov (kruh in potico ter druge sladke priboljške bodo pekle gospodinje iz vseh vasi v krajevni skupnosti). Ena najzanimivejših točk Straške je-»ni bo tekmovanje v domačih, kmečkih opravilih. Kakor lani, ko so Straško jesen prvič pripravili, se bo tudi letošnja prireditev iztekla v družabno srečanje z. glasbo, plesom, jedačami in pijačami. RIBNICA — Običajno potekajo razne večje slovenske in včasih jugoslovanske vojaške vaje po ozemlju ribniške občine. Zares jih vzamejo tudi otroci, ki takrat sprašujejo »tršice«, ali je že prišel čas, ko je treba »luknjati gume in snemati kolesa«. Seveda k taki dejavnosti sodi tudi premeščanje kažipotov, da kažejo v napačno smer.. Nekateri pa dejavnost okoli premikanja smerokazov goje tudi v »mirnem« času. Te dni, ko počasi in preudarno preurejajo glavno ribniško ulico, je promet preusmerjen po obvozu, in sicer po Partizanski cesti in naprej proti Hrovači in nato spet na magistralko. Kdor cesto pozna, med vožnjo sploh ne gleda na kažipote in pelje prav. Zapleta pa se voznikom iz bolj oddaljenih krajev in drugih republik. Tako je te dni neki karlovški šofer peljal s težkim tovornjakom proti Kočevju. Znašel seje na ozki in skoraj »slepi« cesti v Otavi-cah, tam zadel streho neke nove niše in je del podrl. Lastnik hiše se je seveda razburjal. Šofer mu je razlagal, da pač tam pelje cesta proti Kočevju. Kmalu pa se je zadeva razjasnila: šofer je upošteval kažipot ob cesti, ta pa je kazal, da se v Kočevje pride po tej cesti. Neki »šaljivec« je namreč kažipot za Kočevje preusmeril proti Otavicam (kot da seje že začela vojna ali najmanj kakšen ma-neverček). Nekateri se razburjajo, daje to nov dokaz prometne nekulture, saj SO v to smer peljali še mnogi tujci. Seveda pa velja upoštevati tudi misel: česar Janezka naučič za vojni čas, bo počel tudi v miru. M. GLAVONJIČ Četrta kaseta zastonj Od 1. septembra odprt nov Videostudio PRO NOVO MESTO — Dolenjkina komisijska in konsignacijska prodajalna na Kidričevem trgu v Novem mestu je prve septembrske dni pripravila novost, kije v mnogočem zanimiva. Ne le, da je v prostorih trgovine pričel s 1. sep- ročitelja so odkrili leta 1884, štirideset kasneje pa so odkrili učinkovito cepivo. Seveda je najboljša zaščita pred to boleznijo, kjer je smrtnost 50 odst., preventivno cepljenje, ki smo ga v Sloveniji uvedli že leta 1950 predvsem za otroke in mladino do 19. leta starosti. Danes ugotavljajo, da se je število bolezenskih primerov pri mlajših ljudeh zmanjšalo, zato pa je več te bolezni pri ljudeh, starejših od 50 let. Zato je svetovna zdravstvena organizacija izdala priporočilo za obvezno cepljenje teh ljudi. Pri nas smo to priporočilo uzakonili in v Sloveniji v preteklih letih tudi že začeli izvajati. Akcijo so ponavadi izvajali zavodi za socialno medicino in higieno. »V naši občini je v soglasju z novomeškim zavodom za socialno medicino in higieno to nalogo prevzel naš zdravstveni dom,« je povedal dr. Rudolf Ladika, namestnik direktorja Zdravstvenega doma Krško. »Za čim boljšo izvedbo akcije smo zaprosili za pomoč aktiviste SZDL po krajevnih organizacijah. Želimo si, da bi se cepljenja udeležili vsi občani starejši nad 40 let, kdaj bomo začeli s cepljenjem, pa bomo pravočasno objavili skupaj z razporedom po krajih.« • Socialne razlike so postale že kapitalistično velike. • Iz ljubezni do bližnjega je dobil AIDS. • Ne potrebujemo večpartijske-ga sistema. Že eno partijo težko igramo. (Ljubo Raičevič) • To ljudstvo je rogato, ker ga vara vlada (Peter Jovanovič) • Poznam nekaj tovarišev, ki so se zredili od mastnih laži • Danes je resnično težko gledati ljudem v oči, ker se jih toliko plazi • Vse tiste v družbeni nadstavbi prosim, naj nas končno obiščejo v kleti (Matija Logar) ANA LllZAR, lastnica novega Vi-deostudia PRO v Dolenjkini komisijski in konsignacijski prodajalni. tembrom delovati Videostudio PRO, pač pa je to po svoje izredno nazoren primer sodelovanja med obrtnikom in združenim delom. Dolenjka je za izpo- TONI SOTOŠEK ZMAGOVALEC ZLATE HARMONIKE LJUBEČNA — Mladi harmonikar Toni Sološek iz Koprivnice je zmagovalec letošnjega tekmovanja za zlato harmoniko Ljubečne, na katerem je sodelovalo 265 godcev iz Italije, Avstrije, Madžarske in Slovenije. Plaketo Avgusta Stanka sije na nedeljski prireditvi v Ljubečni priigral Zoran Zorko iz Laškega, nagrado občinstva pa Toni Rajk iz Metlike. VESELICA KUD ŽUMBERAK NOVO MESTO — Da veselice ne bi bile samo posebnost gasilcev in lovcev, so se za tovrstno družabno srečanje odločili tudi člani KUD Žumberak. Prireditev bo v nedeljo, 18. septembra, in sicer že dopoldne, obiskovalcem se bo predstavil društveni tamburaški orkester, ob srečelovu in narodnozabavnih melodijah za ples pa bo poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo. KNJIŽNIČARJI SE IZOBRAŽUJEJO LJUBLJANA — Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je pred kratkim občinske matične knjižnice obvestila, da bodo letos v Sloveniji namesto ustaljenega knjižničarskega tečaja ponovili tečaj za pripravo na strokovne izpite. Slednji poteka prav ta mesec, od 3. do 7. oktobra pa bodo prvič izvedli seminar za delavce matičnih knjižničnih služb. Strokovni izpiti iz bibliotekarske stroke bodo v prvi polovici novembra. Bohor vabi Planinska koča PD Bohor Senovo je spet __________odprta_____________ BOHOR — Planinska koča planinska društva Bohor-Senovo na Bohorju je že od nekdaj priljubljena izletniška točka posavskih planincev. Doslej pa seje večkrat dogajalo, daje bila planinska koča zaprta. Odkar je oskrbnica koče na bo-horju Katica Marc, so v tej koči lepo sprejeti planinci, turisti, gozdarji in tudi domačini. Koča, ki je sicer skromna in nič ne kaže, da jo bodo planinci lahko obnovili, premore prijetno gostinsko sobo. Oskrbnica Katica, ki ji ob koncu tedna pomaga tudi mož Ivan, pa postreže z jetrnimi klobasami, pečenicami, enolončnicami pa tudi s kotlovino, pečenimi kračami v smetanovi omaki z gobicami in celo z žabjimi kraki. Na Bohor je sicer najlepše prisopihati peš s Senovega, do koder vozijo redne avtobusne proge, z delavsko progo pa je mogoče priti celo do Plašivca, od koder je do koče le še 20 minut hoje. Koča je odprta vsak dan razen v ponedeljek, večje skupine pa se lahko najavijo tudi na telefonsko številko 068/81-637. A .MAHOVNE sojo video kaset namenila prostor in osebje, za vse ostalo skrbi Ana Luzar. »Dolgo smo se pripravljali na ta korak in otvoritev videoteke pričakovali povsem pripravljeni. Lastnikom videorekorderjev lahko danes ponudimo kar preko 400 kaset s 450 filmi vsakovrstnega žanra, najsi gre za akcijske, romantične, otroške filme ali srhljivke. Poleg tega vsakotedensko izbiro obogatimo z vsaj desetimi novimi filmi, tako da vseskozi držimo korak z najbolj gledano filmsko produkcijo. Ob teh imamo na policah še razne športne filme, tudi poučne, na primer šolo tenisa, tako da v našem Videostudiu PRO resnično vsakdo najde kaj zase. T udi izpo-sojevalnina je dostopna vsem: enodnevna izposoja kasete velja 2.500 din, prav toliko pa vikend paket čez soboto in nedeljo. In ob tem še ena zanimivost: za tiste, ki si bodo izposodili več kaset, je vsaka četrta zastonj,« razlaga nosilka obrti Ana Luzar. Seveda izposoja kaset ni edina dejavnost videostudia, tu so še presnemavanja kaset, snemanja in vse, kar sodi zraven, naročila za tovrstne usluge pa prav tako sprejema Dolenjkina prodajalna na Kidričevem trgu, telefon 22-395. Dodajmo za konec, da je delovni čas Videostudia PRO enak delovnemu času prodajalne, torej vsak dan od 8. do 15.30 ter ob sobotah od 8. do 12. ure. Za izjemna naročila lahko interesenti zavrte tudi telefonsko številko 26-629. B. B. KOČEVJE — Šeškov dom v Kočevju (bivši Sokolski dom) je edina ohranjena stavba, v kateri so med NOB potekali dogodki, pomembni za slovensko državnost. Stavbi v Črnomlju in Ajdovščini nista več v takratni obliki, zato je Šeškov dom razglašen za slovenski kulturni spomenik. Pravi kulturni spomenik pa Šeškov dom bo, ko bo dvorana preurejena po načrtih iz leta 1937 v tako stanje, kot je bila 1943, ko je v njej od 1. do 3. oktobra zasedal Zbor odposlancev slovenskega naroda. Po' tej zamisli bi bilo potrebno v dvorani spet urediti ravna tla (zdaj so nagnjena proti odru), namestiti nepritrjene sedeže, skrajšati oder v globino, spremeniti videz balkona in še kaj, hkrati pa opraviti ostala nujna vzdrževalna dela (ogrevanje, izolacija, elektrika, streha in še kaj). Nujno je potrebno hitro pripraviti idejni načrt preureditve, da bo Kulturna skupnost Slovenije vnesla to v svoj plan za obdobje 1990—1995 (morda celo v plan za prihodnje leto). Po sedanji zamisli naj bi bila prenova dokončana do leta 1993, ko naj bi bila v Šeškovem domu osrednja republiška proslava ob 50-letnici Kočevskega zbora. O vsem tem so razpravljali na zadnji seji predsedstva OK SZDL Kočevje. Ob tej priložnosti je bilo zastavljenih več vprašanj, danih pa tudi nekaj odgovorov in predlogov. Tako je prevladalo mišljenje, da bi morali večino stroškov te prenove in tudi morebitno gradnjo novega doma financirati iz republiških virov. Vendar je doslej prišlo do republike bolj malo obljub o plačilu, več pa tako imenovane moralne podpore. Nova dvorana za kulturne potrebe bi bila namreč potrebna Kočevju zato, ker bi bile v sedanji razstavljene muzejske zbirke o dogajanjih med NOB in o Kočevskem zboru odposlancev. Nekateri pa so menili, da dvorane ne bi kazalo spreminjati v stanje iz leta 1943, ker bi bilo to drago. Spet drugi pa so poudarili, da bi se moral denar najti tudi za uresničitev teh načrtov, če ga že najdemo za vse drugo. J. P. Kabelska TV tik pred zdajci V Krškem bodo za dan republike priključili prve naročnike na sistem KATV Izgradnja krške KATV se približuje h koncu, saj bodo še v tem mesecu opravili preizkus delovanja kabelskega razdelilnega sistema na levem bregu Krškega. Prihodnje leto junija pa naj bi bil celoten sistem do kraja dograjen. Seveda imajo vsi, ki bi se še želeli vključiti v sistem KATV, še možnost, da se prijavijo in plačajo vse potrebne prispevke. Čeprav so nekateri že izgubili upanje, da bodo lahko spremljali program prek kabelske televizije, je vendarle res, da se akcija približuje h koncu. Nekaj malega zastojev je bilo zaradi tega, ker so morali člani odbora za izgradnjo pridobiti vsa potrebna dovoljenja, opraviti meritve, nakupiti material, pridobiti izvajalce itd. Za osvežitev spomina pa naj le navedem, da je prvi del primarnega kabla v dolžini 2400 m že v zemlji na relaciji Grmada — Sremiška cesta. Zdaj pabomo nadaljevali s polaganjem kabla, saj je celotna trasa že označena. Povsem razumljivo je, da bodo na kabelski razdelilni sistem najprej priključena področja, ki so najbližje oddajniku. Ker je ta na Sremiču, bodo TV in radijske signale prvi dobili po kabelskem omrežju prebivalci Sremiča, Poišče, Vidma in Stare vasi, skratka levega brega. Načrtujemo, da se bo to zgodilo za dan republike. Gradnja pa se bo nadaljevala tudi pozimi in zlasti spomladi, ko naj bi bili 30. junija na omrežje priključeni vsi naročniki. Do konca septembra je zadnji čas za poravnavo plačila, sicer pa sprejemamo tudi nove prijave. Za tiste, ki se junija letos niso mogli odločiti za priključek, je cena milijon dinarjev, za obrtnike poldrugi milijon, za gostinske lokale pa dva in pol milijona. Celotno plačilo je seveda nujni in obvezni pogoj za izvedbo priključka. Hkrati vse predplačnike KATV prosimo za razumevanje, ker bodo izvajalci kopali jarke od sekundarnega kabla do priključne omarice pri hiši po najkrajši poti, tudi čez vrtove in zelenice, v kar pa nas sili cena kabla. IVAN MIRT Plečnik zdaj še v Milanu Razstava o tem velikem slovenskem arhitektu bo odprta od 12. septembra do 23. oktobra MILANO — Razstavo, ki predstavlja ustvarjalnost slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika (1872 — 1957) in jo je pripravil slovenski zamejski arhitekt Boris Podrecca s sodelavci, bodo v ponedeljek, 12. septembra, odprli v palači Permanente v Milanu. Razstava, ki je bila predtem že v Parizu, kjer je Plečnikova ustvarjalnost pomenila pravo odkritje, je povezana s tremi mesti Plečnikove dejavnosti: z Dunajem, kjer je bil Plečnik učenec Otta Wagnerja in kjer je med drugim postavil znamenito Zacherlovo hišo; Prago, kjer je preuredil grad z vrtovi, in Ljubljano, njegovim rojstnim krajem, kateremu je dal novo urbanistično podobo, ob tem pa ohranil tradicionalni umetnostni izraz tega mesta. št'*'CA «0^ i' ' I MtaiiUN studio Žreb je izmed pošiljateljev predlogov za lestvico ta teden izbral BERNARDO JEVŠEK iz Novega mesta in ji za nagrado dodelil kaseto z zabavno glasbo. Lestvica je ta teden taka: 1. Tommorow people — ZIGGY MARLEY 2. Tum back the clock — JOHNNY HATES JAZZ 3.1 don’t wanrto live without you, — FOREIGNER A Paradise ■ SADE 5’ Brcakfast in bend — UB 40 & CHRISSIE HYNDE 6. Most of ali — JODY WATLEY 7. Galbi — OFRA HAZA 8. Airhead — THOMAS DOLBY 9. One heartbeat — SMOKEY ROBINSON 10. The valley road — BRUCE HORNSBY & THE RANGE Predlog Studia D za prihodnjo novost: Roli with it, Steve Winwood. Predloge za lestvico pošiljajte na naslov: Studio D, p. p. 103, 68000 Novo mesto. Lestvico lahko poslušate na valovih Studia D in jo preberete vsak četrtek v Dolenjskem listu. •kozerija ... ............. ODPOVEDAL SE J — Sle slišali? Tovariš Funkcič se je odpovedal službenemu avtomobilu in šoferju. — Hvalevredno, ni kaj. Sploh je v Repičevi Dragi preveč takšnih, ki se vozičkajo naokoli z družbenimi avtomobili — Takšen je tovariš Župan. Takšen je tovariš Izvršnik, tovariš Rdečnik, tovariš Sezedelejevič, tovariš Sindikalič, tovariš Puškič, tovariš Mladič. Pa še direktor Hitrot-kala, Hitrošiva, Hitrozida, direktor banke, osnovne šole. zdravstvenega doma, doma počitka, predsednica Rdečega križa, repiški inšpektor in še jih je. — Preveč jih je. Veste, kakšni stroški so to! — Nekdo je izračunal da je v Repičevini toliko šoferjev službenih avtomobilov, kot je aktivnih starešin v vsej ljudski armadi. — Če bi se vozili samo po službenih opravkih, bi že šlo. Tako pa: izleti, nakupi v Celovcu, Trstu, Gorici in še kje. — Pa še družinska potovanja po Dubrovniku, Splitu, Ohridu. Celo mule in mulci, da, cele družine izkoriščajo ta privilegij. — Ste slišali za škandal, ki ga je napravil direktor Hitrošiva? — Je to tisti ki je prevažal v družbenem avtomobilu z družbenim bencinom in šoferjem nago tajnico po Repičevini? — Prav ta. — In kako se je zadeva končala? — Šofer vozi zdaj kamion pri zasebniku. — Pa tajnica? — Tajnici pa so povišali plačo za dva ranga — In kaj je pičilo tovariša Funkciča? — Hoče biti za zgled. V Zapoznelem glasu je izjavil, da se bo vozil v službo in iz nje z javnimi prevoznimi sredstvi — Če bi prišel do njega, bi mu stisnil roko. Torej se je le pričelo premikati na boljše. — Končno. Ko so jemali tovarišu Funkciču mero za doprsni spomenik, ki naj bi mu ga v kratkem postavili v enem od repiških parkov v znak spoštovanja do njegove odločitve, da se odpo veduje službenemu a vtomobilu in šoferju za prevoz v služo in nazaj, je Jožič Repič, neposrednik, izmeril razdaljo od Funkcičeve hiše do stavbe, v kateri je uradoval tovariš Funkcič. Repič je trdil da razdalja ni daljša od sto dvainpetdeset metrov in šest centimetrov. TONI GAŠPER1Č