Ptiči v snegu.
§neg pokriva polja,  hiše, Okrog oglov veter piše; Veter ima hud obraz, Saj  mu je pa tudi miaz! Rad bi Šinil,  ko bi mogel, Skozi steno, skozi ogel,
V   hišo bi se prišel gret,
Vj hišo gret, za peč sedet. — Pa ga ni  kar  nič potreba: Naj le zunaj sam prezeba! Če bi koga v hišo htel, Ptiči, vas bi rad imel! Oj, vi ptiči siromaki, Hudo vam je v zimi taki! Biti ne bi hotel ptič, Stradati kot vi za nič! Čtnerno v sneg in led strmite,
V  dve gube se mi držite,
V  dve gube, prav kakor jaz, Če tni je na cesti mraz!
Oh,  in  toži \am  kot meni Po krasoti se zeleni, Ko je bil ves svet gorak, Ko je grmič cvetel vsak! Dobro  takrat smo  živeli — Veste li,  kako'smo peli, Da je zvenel velik glas V giri svet, v deveto vas! Kot pravljica to se glasi O nekdanjem zlateiu časi, Pa če Bog nam zdravje da, Že Še pride čas natn ta! . . . Je-li, prazno je v životki? Piče ni za Idjun, sirotki? Stojte,  dosti nimam sam, Kruha pa vam lahko dam, Da ga bode vsem zadosti, Vsem zadosti v trdetn posti! Mraz je hud, pa menj skeli, Če se kaj^za kljun dobi! —
—k.