STRATEGIJI
SLOVENSKEGA
KMETIJSTVA NA ROB
Slovenski kmetijci v teh dneh nemanjajo veliko pozornost razpravam o strategiji kmetijskega razvoja. Ta strateški kmelijski dokument je s pomočjo stopetintridesetih strokovnjakov iz različnih strok, pripravilo ministrstvo za kmetijstvo Slovenije.
V  Čankarjevem domu v Ljub-ljani je razvojni program sloven-skega   kmetijstva  prejšnji   mesec uradno   razgrnil   kmetijski   mini-ster, mag. Jože Protner. Strategija z naslovom: »Okolju prijazno in učinkovito kmetijstvo«, je po nje-govem mnenju osnova za obliko-vanje  agrarne politike.  Nadaljni razvoj kmetijstva v Sloveniji, ki ga obravnava  dokument, je  podat-kovno bogat in razmeroma obse-žen. Po vsebini obsega pet osnov-nih tem. Podrobneje razkriva po-membnost analize stanja v kmetij-stvu, govori o položaju v živilski industriji, stanju in tendencah raz-voja  kmetijstva v Evropi  in ob koncu podrobneje analizira raz-vojne   možnosti   in   cilje   našega kmetijstva.
V analizi razvojnih možnosti na-šega kmetijstva obstaja tudi več scenarijev.
Prvi predpostavlja rabo vse raz-položljive kmetijske zemlje. Z ukrepi prostorske, demografske in kmetijsko-cenovne politike naj bi zagotovil, da bi bila obdelana vsa zemlja. ob tem pa podobno kot doslej, država ne bi pomemb-neje vplivala na proizvodno struk-turo in ne bi omejevala intenziv-nosti pridelave.
Drugi scenarij predpostavlja li-beralno-tržni koncept razvoja kmetijstva, pri čemer bi država iti-tervenirala na ravni protidampin-ške zaščite.
Tretji scenarij predvideva zmerno intenzivno pridelavo, ki bi zagotavljala dokaj uravnoteženo prehransko bilanco ob poseljeno-sti in obdelovanju vse kmetijske zemlje. To bi bil tako imenovani ekosocialni model, ki se po ceni hrane nikakor ne bi mogel primer-jati s tržnim konceptom, vsekakor pa bi bil cenejši od prvega kon-cepta, pri katerem bi se morali ukvarjati z ogromnimi presežki hrane.
Kot že rečeno, o tem strateškem kmetijskem dokumentu potekajo številne kritične razprave. Vanje se vključujejo kmetje neposredno oziroma prek svojih zadrug ter v okviru Zadružne zveze Slove-nije, predstavniki Slovenske kmečke zveze, Zeleni Slovenije. Slovensko krščansko gibanje, ob-čine in številni drugi.
Predstavniki kmetov in ministr-stva za kmetijstvo se zavzemajo za ekosocialni raodel kmetovanja. Dr. Dušan Plut je že med razpravo v Cankarjevem domu povedal, da naše geografske razmere omogo-čajo le tovrstni način kmetovanja. Po njegovem mnenju bi morali najprej pripraviti globalno raz-vojno strategijo za vso Slovenijo, v katero bi se logično vključevala
tudi kmetijska strategija. Država bi morala biti po Plutoveirf mne-nju zainteresirana pomagati kme-tijstvu. Za to pa potrebuje ekolo-ško in demografsko zasnovane subvencije, ki bi spodbujale in na-grajevale vse, ki ohranjajo kul-turao krajino. Dr. Plut bi v strate-giji poudaril tudi nedotakljivost prvovrstnih kmetijskih zemljišč. Tako bi bilo treba oceniti tudi do-sedanje hidromelioracije. saj se pri njih pojavlja temeljni problem, kako doseči ravnovesje med inten-zivno pridelavo in ohranitvijo či-stega okolja.
V strategiji je treba upoštevati tudi slabo posestno strukturo, ki pesti naše kmetijstvo, saj ima pov-prečna slovenska kmetija manj kot 6 hektarjev skupne zemlje.
Dr. Janez Hribar iz Biotehniške fakultete pa opozarja na slabo izo-braženost v našetn kmetijstvu, saj ima, kot je zapisano v strategiji, le 3 odstotke ktnetov kmetijsko izo-brazbo, 6 do 8 odstotkov pa je šolanih gospodarjev, medtem ko se te številke v Avstriji in na Nizo-zemskem gibljejo med 60 in 80 odstotki.
Rešitev našega kmetijstva je v pravilni kombinaciji delovanja trga in usmerjenih interventnih. normativnih ter fiskalnih ukrepov drave, boljši izobrazbi in večji osveščenosti tako piidelovalcev kot porabnikov hrane. Le tak kon-cept delovanja kmetijske politike omogoča uresničitev razvojnih ci-ljev, ki so v strategiji opredeljeni kot:
-  stabilna pridelava kakovostne in čim cenejše hrane ter zagotav-ljanje prehranske varnosti Slove-nije,
-  ohranitev poseljenosti in kul-turne krajine. ohranitev kmetijske zemlje (in s tem proizvodnega po-tenciala za čas motene oskrbe), varstvo kmetijskih zemljišč, voda in gozdov pred onesnaženjem in nesmotrno rabo,
-  trajno   povečevanje   konku-renčne sposobnosti kmetijstva in
-  zagotavljanje paritetnega do-hodka   nadpovprečno  produktiv-nim pridelovalcem.
Sprejem strategije terja naci-onalni konsenz in pomeni za-vestno odločitev, da vloga kmetij-stva ne bo le v pridelavi hrane, pač pa tudi (ali predvsem) pri varova-nju prijaznega okolja za vse Slo-vence in razvoju drugih dejavnosti na podeželju. Zavedati se je treba, da hrana, pridelana v takih razme-rah, ne bo poceni. Dražjo hrano pa moramo razumeti kot ceno za opravljene neproizvodne »stori-tve« v prostoru.
MILAN SKLEDAR