ŠT. 10. V CELJU, SREDA 5. FEBRUARJA 1919 LETO I. Izhaja vsakosredoin soboto Cena: Za celo leto 24 kron, za pol leta 12 kron, /a četrt leta 6 kron, za 1 mesec 2 kroni. Posamezna fitewilka stane 30 vinarjev. Na pismeiu- naročbe brez pošiljatvt' denarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo narodnino po poštni nakazriici. Reklaniacije glede lista so poštnine proste. Ne- frankirani dopisi se ne sprejemajo Na dopise brez podpisa se neozira Uredni&tvo in upravniAtvo se nahaja v Zvezni tiskarni v Celju, Schillerjeva cesta &tev. 3. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 81 mm širok prostor za enkrat 18 v, za večkrat popust. Mali oglasi stanejo pri enkratni objavi 3 K. — Vprašanjem glede inseratov ,j. dr. je treba priložiti za odgovor aopisnico ali znamko. ~ Rokopisi se ne vračajo. -¦¦ Telefon štev. 65. IZDAJft IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU 0DG0V0RNI URLDNIK JEKOSLAV SPINDLER Vstcd tchmčnih težKoč smo moglt današnjojlUVilHo izdati samo na 4 straneh. (cnjcn« brake bomo V soboto odšHodovali s Urn, da izidc list na 8 strath. Ivan Prekoršek: Politika in izobrazba. Zivimo v dobi največjegt svetovnega pre- obrata. Na razvalinah starih držav vstajajo nove sile, mlade nacion»lne države, katerim določi sve- tovna mirovna konferenca v Parizu njih meje in jim prizna pravico eksistence. Naš troimenski narod si je doma po svojih ntjboljših voditeljih ustvaril edinstveno državo kraljevino SHS, in naŠi odlični odposlanci so danes sodelujoči činitelji pri veliki zfradbi človečanstva. pravice in miru, ki se gradi v Parizu za vse narode in za vso pri- hodnjost narodov. Cel* zgodovina našega naroda je samo velika knjiga ponižanja in tlačanstva, nejednake borbe ali pravilno rečeno slika stoinsto- letnega obupnega odpora proti premoči sile. Naši prvi možje: pesniki, pisatelji, politiki, učenjaki jsaj so bili izpočetka vsi svojemu narodu vse ob- jednem) so gojili globoko," trdno vero v odre- šenje, ki pride Slovencem in Slovanstvu iz vzhoda od velike slovanske Rusije. Potek svetovne vojske je razbil konečno najvišjo oporo slovanstva, nekdaj mogočna Rusija je razpadla ter si v potokih dr- žavljanske krvi ustvarja sedaj nov, zdraveiši temelj. Na ruskih krvavih poljanah pa se je rodila misel samoodločbe narodov, bratstva in miru. Po neodgovornih elernentih boljševiških in zapeljanih masah je ta ideja doživela na Ruskem prvo oskrunjenje. Čssta pa živi v vseh malih narodih dalje, in tako gledamo tudi danes, v dnevih naj- večjih odločitev za naš narod in ves svet mi Slo- venci z velikim zaupanjem na svetovni forum pariški; sveto verujemo v pravico in pravičnost veiikih narodov. Od nas predložena katta je čistt tako na jugu kakor na severu in severoizhodu. In nič manj željno in težko ne pričakiijemo ko- nečne odločitve, kakor smo dolga štiriinpol leta čakali izida svetovne vojne. Kakor pa nismo smeli ta let* mrtvo Čakati in držati rok križem, prtv tako usodepolno bi bilo, ako pustimo te tedne in mesce negotovosti iti mimo nas. ki smo doma, v brezdelju in sa- njavih upih. da pride vse dobro od zunaj. Sedaj je čas dela, da se utrdimo na znotraj, očiščeno in zdravo jedro ima moč, da zaceli rane, ki bi jih eventuelno utrpeli kje na naših mejah. Med voino je vse javno narodnovzgojno in politično delovanje zastalo, malo jih je bilo, ki so mogli in smeli, še manj je bilo onih, ki so si upali dovolj previdno, pa vendar dovolj odkrito hoditi med riarodom. Kako gnjusno je bilo naše časopisje spočetka vojske, kaj smo morali brati v slovenskem jeziku, kako smo slepiili in zape- Ijavali narod; moralo je biti tako, so nam pove- dali tisti, ki so odlocali o usodi in pisavi našega tiska. Bilo je, ker je bilo med nami preveč plahih, prodanih, mrtvih duš. lz tega prihlinjenega spanja je treba vstati, narajali smo se in naveselili svo- bode, sedaj začnimo z delom svobode med svo- bodnim narodom Naša Jugoslovanska demokratska stranka je krepko po.segla na delo, vršijo se shodi in se- stanki vsepovsod, namenjeni so v prvi vrsti pro- pagaciji naše državne edinstvenosti in iztrebljenju posledic tisočletnega hlapčevanja, ki je prešlo na- rodu preveč v kri, da bi moglo samoposebi čez no^ iZRiniti. Je to hvaležna in visoka misija, ki io vrSi JDS v narodu. Vsporedno s tern širšim delom pa ne smemo prezreti organizatorično - strankarskega drobnega dela: zbiranja naroda, njegove moške in ženske mladine v veliko armado narodno in politic™ ¦zrelih sil, ki jih bo vodila jedna skupna ideja od naših severnih in zapadnih gor preko mej nekdanje lirvatske in Srbske. Osvobojena je sola, osvobojen je učitelj, tudi gmotno. No/ du'h bo zavladal v soli, novo življenje zavladaj v vrstah učiteljstva od ljudske do visoke sole. V šoli se polaga te- melj narodovemu življenju in hotenju, učitelji so prvi graditelji nove naše stavbe, ki zraste na starih ruševinah, zavedati se mora tega vsak pravi po- 1 itiVc in vsak pravi učiteli. Naj mi bo dovoljeno posfči od tu še korak dalje. Poznam v podrobnosti skoro vsak najmanjši kotiček naše bivše sloven^ke Štajerske, moj nek- danji poklic mi je to omogočal. Prihaial sem iz štaJerske naše centrale, iz Celja, pa godilo se je mer>i tako kakor> tovariSem, ki so prihajali po Poiitičtiihi poslih, da smo le majhen. majhen del mnoRo večjih načrtov mogli uresničiti Le .nimo- &rede omenjam strankarski boj, ki je šel daleč preko mej dostojnosti in dopustnosti, ki pam bil nikdar in nikjer glavni vzrok neuspehov. Največja ovira vsemu delu je bila ona velika praznota. ki karakterizira življenje po trgih, vaseh in mnogih naših mestih. Kritizira jih veliko, §e več jih toži o razmerah, in štejmo, somišljeniki in somiSljenice, one naše ljudi po naži ožji domovini, ki tudi kr.- tizirajo, ki tudi tožijo, ki pa tudi rekaj d e 1 a j o. Odklanjam uniformo dela, da bi naj bil še danes vsak" vse; zlasti da bi moral biti vsak izrazit j^olitičen delavec. to ne more biti. Neobdelano polje je široko in prostrano do- volj, da najde na njem vsak svoj prostorček dela, za katero se čuti najbolj usposobljenega. Ne upam si odkazovati dela posameznim stanovom, ponav- Ijam pa misel že tolikrat izraženo, da pripade uči- teljstvu v izvenšolskem delovanju prvo mesto dolžnosti in pravic za vzgojo šoli odrasle mladine. Od sole do političnega udejstvovanja, do dneva, ko bota naš mladenič in naša mladenka prvič od- dala glasovmco na volišču, je ona velika važna doba življenja, ki je, enkrat zamujena, izgubljena za vedno. !z tega materijala, ki je zavrgel s 14. letom knjigo in ni segel po časopisu, so lovile stranke z vsemi mogočimi gesli in sr-dstvi svoje slepe volilce, ki so pa vsaki siranki ie v trenutno pomoč, v resnici pa v trajno škodo in odvečen balast. Tu treba velikega očiščcnja, ki mora za- četi že pri mladint, ki je poklicana. da izpolni ono praznoto, o koji sem govoril poprej. Naše delavce in organizatorje na prosvetnem polju Caka še ne izorana ledina, naše časopisje težko pogreša tozadevnih prispevkov, in našim med vojno zamrlim društvom treba žive izobra- ževalne besede, kakor usahli rastlini dolgo pogre- Sanega dožja. Tesno sklenjeno mora v naši stranki živeti delo izobraževalno in delo politično. Politika ni sama sebi cilj, njen cilj niso volitve in njih izid, politika riam bodi šolanje naroda in njega uspo- sabljanje za življenje. Mnopo gorja nam je pri- nesla vojna, učila nas je pa tudi mnogo. V prah so razpadle pred naSimi oČmi tisočletne tvorbe, sezidane na surovi sili in slepi suženjski pokor- ščini, svobodni, prosvitljeni narodi pa se vračajo po končani borbi kot zmagovalci in re^itelji člo- veštva. Dr. Korošec o političnom položaju. Sotrudnik belgrajskega lista »Epoha« je impf razgovor z min. podpredsednikom dr. Korošcem. Vprašal ga je: »Kakšen utis nam prinašate ix Slovenije?« »Slovenci pričakujejo mnogo od srbskih raz- umnikov v skupnem boju-za Istro, Gorico in Trst. Želimo, da bi srbskim razumnikom naša slovenska zemlja bila enako draga kakor Banat in Macedo- nija. Slovenci so hvaležni Srbiji in srbski vojski, ker stori mnogo za obrambo našega ozemlja. V tem pripomaga mnogo tudi dejstvo, da je na čelu srbske vojske vojvoda Mišič, ki je velik pobornik za osvobojo Slovencev.« »Gospod minister, hotel bi slišati vaše miš- ljenie o separatističnih težniah glede naše državne oblike.« »Mi Slovenci ne utegnemo misliti na sepa- ratistične težnje. Naša prva naloga je, rešiti ozem- lje in konsolidirati celo državo. Separatistične iz- iave gotovih strank in listov nam donašajo samo ogromno škodo, ker jih naši nasprotmki izrabljajo kot znnmenje nesloge in notranje slabosti.« »Kako mislite gosp. minister o najnovejšem umiku Italijanov iz Reke?« »Reka ni bila nikdar mednarodno ogrožena. Bila je samo začasno od Italijanov okupirana. V zadnjih dneh se vedno bolj čuti Wilsonov upliv. Danes Vam lahko odkrito povem, da Reka popol- noma gotovo ostane Jugoslaviji. Naša javnost se naj ne bo|i v narodnosttiih vpra^anjih.« »Gotovo so vam, g. m nister, znani poskusi Italijanov, da se približajo Nemcem in tako ogro- žajo Slovenijo?« »Nemška javnost se je že orijentirala v ko- rist približanja Italijanom, osobito v obmejnih krajih (Koroška iu Štajerska), kjer je nemška jav- nost Italijanom prijazna Konštatirano je popolnoma zaupno z nai^e strani, da obstoje ozke zveze med Nemci na Koroškem in Italijani, z namenom, da nam odvzemo naSe dežele.« POLiTIČNE VESTI. ItaMja se drži londonske pogodbe kot klešč. Iz Panza poiočajo, da so ostah doslej brezuspešni vsi poskusi, odvrniti ltalijo od londonske pogodbe. Italijanski delegati se sklicujejo na to, da je Italija le vsled londonske pogodbe sprejela odgovornost za vojno. Italija bi bila prej pripravljena na kon- cesije N^mški Avstriji nego Jugoslaviji in vztraja posebno pri zahtevah po Jadranu. Poljska in Ukrajina. Po proglašenem uje- dinjenju vzhodne Galicije z Ukrajino je poslala ukrajinska vlada v Varšavo ultimat, v katerem zahteva, da se Poljaki nemudoma umaknejo iz ukrajinskega ozemlja, ker bi sicer med Poljsko in Ukrajino nastalo voino stanje. Med čehi in Poljaki je prišlo do spora za- radi tešmskega ozemlja v šleziji. Ozemlje so zadnje dni zasedli Čehi. Spor se reši na mirovni konfe- renci. Danes ali jutri bodo v Parizu zaslišani zt- stopniki obeh narodov. Čehi na Dunaju so za volitev v nemško- avstrijsko kostituanto postavili lastne kandidate. Wilson odpotuje 15. tm. v Ameriko, kjer bo predsedoval kongresu. Ostane tarn tri tedne in se vrne potem v Evropo. Rusija odklanja vstop v zvezo narodov? Iz Pariza poročajo, da je prišlo tja poroČilo, da sovjetska vlada odklanja vstop Rusije v zvezo narodov. NaČrti boljševikov v NemČiji. Ruski bolj- ševik Joffe je izjavil, da nemški boljševiki (špar- takovei) čakajo na to, da boljševiške čete preko- račijo nemško mejo, nakar bodo boljševiki v Nemčiji nadaljevali zapričeto revolucijo. Romunija. l/ Berna poročaio, da romunska vlada zonet mobilizira in sicer letnike 1872 do 1897. V Romuniji je izbruhnil velik kmečki upor. Vrše se Ijuti boji. IZ KOROTANA. Prevalje. lz guštanjskega Jugoslovanskeg;» shoda se je brzojavno odposlala ta le rezolucij»: V!->di Srbov, Hrvatov in Si^venr^v v Belgradu. Več tisoč broje^a množica Koroških Slovencev zbrana dne 26. prosinca 1919 na Jugoslovanskem shodu in zapriseganju jugoslovanskih Koroških vojakov v Guštanju odločno protestira proti silovitostim obmejnih Koro^kih Nemcev terneopra- vičeni zasedbi slovenskega Primorja po italijans- kih četah. Pozdravlja najiskreneje brate Srbe in lirvate združene v nerazrušljivi Jugoslaviji. Ob- IjLibuje večno zvestobo vladi v Belgradu in iskreno pozdravlja svojega regenta Aleksandra ujedinjent države. Andrej Oset, predsednik Narodnega svett v Prevaljah. Franc Grafenauer, bivši državni poslanec Koroških Slovencev. lz Prevalj. Narodni svet v Prevaljah \t ustrege! želji prebivalcev Mežiške doline ter je poslal o priliki imenovanja g. doktorja Gregorj* Žerjava podpredsednikom pokrajinske vlade dn* 18. prosinca 1919 to le brzojavko : Dokior Gregor Žerjav, podpredsednik pokrajinske vlade v Ljub- ljani. Vzradostila nas je vest, da Vas je imenoval regent Aleksander podpredsednikom pokrajinske vlade v Ljubljani. Pošiljamo Vam prisrčne čestitke k temu posrečenemu imenovanju v nadi in s prošnjo, da blagovolite zastaviti Vaš vpliv, da se začrtane koroške meje zasigurajo ter slovensko ozemlje čim preje očisti vdirajočih nemških tolp, da zamoremo pričeti podrobno delo ter se ko- rožkim Slovencem po dolgem zatiranju zasigura prost razvoj. Gnnenje topov odmeva po MeŽiški dolini, usoda slovenskih družin je v negotovosti. Korotan se trdno oprijemlje prve jugoslovanske vlade. Blagoslovljena bodi Vaša znana narodna požrtvovalnost in naj bode tudi v bodoče Vaše delovanje uspešno. ' Narodni svet za Mežiško dolj.no v Prevaljah. Oset, predsednik. Iz nemško-koroškega ujetuištva je doslej pobegnilo 16 mož ljubljanskega pešpolka. Soglasno pripovedujejo o velikih mukah, ki so jih morali pretrpeti v ujetništvu. Ameriška misija na Koroškem je*imela prvotno namen, določiti demarkacijsko črto samo od Podkloštra do Spod. dravograda. Sedaj je dobila navodilo, da spada tudi Ziljska dolina v ozemlje, glede katerega se ima misija izjaviti. MARIBORSKI NOVICAR. Nemci zasedlo Kaplo. Maribor, 4. febr. Dne 1. tm. so čete nemške »Volkswehr« zasedle Kaplo pri Arvežu; kraj je bil smatran doslej za neutralno točko. Kepresalije proti Nemcem v Gradcu. Maribor, 4. febr. Ker so nemški dijaki zabranili slovenskim poset predavanj, se začasno ne pošilja v Gradec za visoke sole premog iz Stran 2, »NOVA DOBA< Štev. 10 našega ozemlja. Samo tehnika ga je dobivala poprej po 2 vagona dnevno. TobaČna glavna trafika v Mariboru (Oo- sposka ul. 32) je razpisana v oddajo potom jav- nega natečaja. Jamščina znaša 700 K, ponudbe je izročiti na predpisani uradni tiskovini najkas- neje do 28. svečana 1919 (ob 10. uri dop.) pred- stojniku fin. okr. ravnateijstva v Mariboru. Natančni podatki so nabiti na uradni deski pri fin. okr. ravnateljstvu pri mestnem magistratu v Mariboru. PTUJSKI NOVIČAR. Shodi v Ptujskem okraju. S prirejanjem shodov se pridno nadaljuje. Predzadnjo nedeljo 26. prosinca so se priredili shodi v Leskovcu (govornika dr. Vek. Visenjak in sodnik dr. Schrei- ner iz Ptuja) pri Št. Janžu na Drp. (govornika dr. Senčar in Ivan Žmahar iz Ptuja) ter pri Sv. Marjeti niže Ptuja, kjer sta govorila dr. Ivan Fermevc in dr. Senčar. Vzlasti na zadnjem shodu se je razvila živahna debata. Z navdušenjem se povsod pozdravlja ujedinjenie SHS v enotno kraljevino in se sprejemajo ogorčeni protesti proti nasilju Italijanov in Nemcev. Zborovalci pri Sv. Marjeti so sklenili enoglasno resolucijo, ki zah- teva, da se takoj ustavi prisilna oddaja živine. Ptujski okraj je, kar se tiče živine, izčrpan, živinoreji preti propad, ako se bo še nadalje siloma pobirala živina. Zahteva se, naj se uvede takoj prosta oddaja, proda nai le oni, kateri ima odveč in ki hoče prodati. Naglašalo se je, da je v sosedni Hrvatski živine dovelj, Hrvatje bi nam radi prodali, bi nam radi prišli na pomoč, samo meje naj se odpro. Naglašalo se je, da prihajajo Hrvatje posebno ponujat svin>e v naš okraj, radi bi uvažali in dopuščali nakup svinj za našo aprovizacijo. Ljudstvo ne more uvideti, zakaj smo zaprti napram Hrvatski, zakaj je uvoz iz Hrvatske prepovedan, ko smo vendar ujedinjeni. Toraj proč z vsako omejitvijo uvoza med Hrvatsko in Slovenijo, ki je v korist le raznim špekulantom. Zborovalci so dalje v veseljem pozdravili obljub- Ijeno razlastitev veleposestev in zahtevali dosledno konfiskacijo vseh neopravičenih vojnih dobičkov. Sprejela se je konečno tudi resolucija, s katero se pozivlja vlada, naj že prične z energično ure- ditvijo cen in naj se preprečijo oderuške cene blagu, kakor jih še vedno zahtevajo posamezni trgovci in obrtniki. CELJSKE NOVICE. Legijonarji v Celju. V soboto in v nedeljo je naše Dramatično društvo igralo „Legijonarje''. Reči moramo, da so nas diletanti, katerih večina je nastopila prvič na našem odru, v splošnem zelo zadovoljili. G. Salmič je imel kot Jež po splošni sodbi izredno srečen nastop. Lavra. kakor tudi Basaj, sta nam posebno v zadnjih dejanjih prav ugajala. Rak je premalo uveljavil, da je, če tudi le mestni pisar, mož akademične nao- brazbe, ki ga legijonarji-akademiki štejejo nekako za svojega, in ki ga je le alkoholizem pokvaril. Medved bi se pač bil moral nekoliko bolj vglobiti v svojo ulogo, ker bi bil tako njegov nastop jotovo sigurnejši. Bernjač, strastnl intrigant, je z igro zadovöljil; naj bi se v bodoče le izogibal pretiranju v naravrrosti igranja. Legijonarji so nastopill prav srečno. Le njihov prvi nastop ob poslavljanju Tončka od matere je bil nekoliko premrtev. Zelo srečno je nastopila Lavrina se- strična, enako tudi Ježova ženka Barba. Upamo, da bomo v doglednem času imeli tudi popolnoma svojo godbo. - Naznanjajo se nam „Rokovnjači". Želimo jih kmalu videti. Gledališče je bilo pri obeh predstavah natlačeno polno. S tiralico zasledujejo bivšega poročnika 87. pehotnega polka Viljema Krausa, doma iz Wartenberga na Češkem, ker je poneveril pri polku 43.027 K Koniisiji za oskrbo stanovanj v Celju v vednost. Pri bivšem 87. pešpolku je služil stabni narednik Urch. Prevzet je bil tudi od naše armade SHS, dokler ga niso zaradi raznih nerednosti za- prli. Izpuščen je« odšel v Nem.ško Avstrijo, kjer je sedaj v vojni službi. To je seveda prav, zakaj elementov kot Urch ne rabimo. Zanima nas pa, če ima ta gospod v Celju še vedno stanovanje v Gosposki ulici ; njegova žena je še tu in je pridno na potovanju iz Celja v Gradec in nazaj. Take ljudi treba za stalno odstraniti iz našega ozemlja, zakaj na korist nam gotovo niso. 'Poneverba pri mestni aprovizaciji v Celju. Pri razprodaji krulia je bil zaposlen dolgo časa zajrizeni nemškutar Schmied. Te dni je možakar zginil v Nemško Avstrijo, z njim pa tudi 7000 K, t. j. izkupiček za kruh od 3 dni. Schmieda je baje držal njegov osebni prijatelj pek Janič, vkljub temu, da je imel že davno naročilo, Schmieda namestiti z drugo tnočjo. Sokrivec pa je na vsak način tudi trgovec Putan. ki ima na- logo, izkupičke v aprovizaciji vsak večer inkasi- rati, pa se je pustil skozi tri dni od ScHmieda farbati, češ da ni bilo kruha. Vüdstvo poslov okrajnega zastopa v Celju je poverjeno okr. komisarju dr. Lud. Pinkavi v Celju. Aretirali so v Celju v noči od 3. na 4. tm. Petra Šestiča iz Omarske pri Zagrebu. V družbi z dvema drugima tatovoma je hotel oro- pati poštni voz. ko slučajno nikogar ni bilo tarn. Sprevodnik Ivan Kopič je to opazil, skočil z re- volverjem v voz in posrečilo mu je, Šestiča are- tirati. Druga dva sta utekla. Šestič je bil oddan sodišču. Premeščenje. G. major Saboti celj. orožniškega poveljstva je bil vpoklican v službovanje v Maribor. Za narodni davek je izročil g dr. E. Kalan v neki poravnavni zadevi 100 K. Težek udarec je zadel celjskega slovenskega trgovca g. Kocuvana. V soboto je dobil obvestilo, da je po nesrečnem slučaju nmrl njegov 161/2~letni sin Hipko, ki je obiskoval obrtno šolo v Ljubljani. Njegov tovariš je v stanovanju v Ljubljani pre- gledoval puško ki se ie izprožila in zadela Hinka v glavo. Iskreno sožalje rodbini! IZ JUGOSLOV. DEMOKRATSKE STRANKE. V Št. Janžu pri Zibiki se vrši shod JDS v nedeljo 9. tm. ob dveh popoldne pri Tojnku. Pre- bivalce od Sv. Štefana in iz Zibike vabimo k udeležbi. V Loki pri Žusmu se vrši shod JDS v ne- deljo dne 23. tm. ob treh popoldne pri Gajšeku. Opozarjamo tamošnje prebivalstvo že danes na ta shod. > |*.:-; V Veliki Pirešici se vrši shod JDS v ne- deljo dne 10. tm. ob 3 uri pop. pri Vervegi. DNEVNE NOVICE. V Belgrad odpotujeta danes ali jutri pred- sednik dež. vlade dr. Brejc in podpreds. dr. Žerjav. Nov denar dobimo v doglednem času. Re- šeno še ni vprašanje, ali se bo imenoval dinar ali krona. Izobešanje izzivajočih zastav ter raba takih znakov je vsled vladne naredbe državi ne- varno demonstrativno dejanie. Nova italijariska nasilja. Vsa županstva v logaškem okraju so dobila od italijanskih okupacijskih oblasti pozive, da si rnorajo nabaviti občinske pečate v italijanskem jeziku. Hindenburg nabira baje prostovoljce za vzhodno mejo (proti Poljakom). Poštni promet z ententnimi državami je od 1. tm. zopet odprt, Vojnim dobičkarjem se, kakor je sklenila deželna vlada v Ljubljani, predujnoma predpišejo gotove svote na račun davka na vojne dobičke. Podravska divizija. Drugo vojno okrožje v Ljubljani je razpuščeno. Intendanca posluje naprej, vsi drugi posli pa so prečli due 1. tm. na zapo- vedništvo podravske divizije, katere poveljstvo je v rokah jugoslovanskega generala Krste Smilja- niča, ki ima sedež v Ljubljani. V Sevnici irnajo francoski frožek, ki je jako dobro obiskan in lepo napreduje. Dva dni rabi vsaka številka »Nove Dobe«, da priroma iz Celja v Teharje. Prosimo poštno upravo, da njeno potovanje pospeši. Italijani nam hočejo določati meje napram Neinški Avstrijl. Veliki italijanski iist »Corriere della Sera« prinaša očividno iz službenih krogov inspiriran članek, v katerem pravi, da mora meja med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo iti vzhodno od Beljaka čez Karavanke, od Karavank severno do Drave, ob Dravi naprej do Maribora. Vedno botj jasno je, da Lahi in Nemci igrajo „pod eno odejo". Drugo češko vseučiližče se ustanovi v Brnu. lmenovaio se bo Masarykovo vseučilišče. »ZvaniČne (-službene) Novine kraljevine SHS« se imenuje uradni list naše skupne vlade v Beogradu. V smi-lu vladne naredbe so vse podrejene oblasti dolžne. naročiti si po en iztis. Ujedinjenie vsega jugoslovanskega Sokcil- stva se prog'lasi slovesno due 28. jun. 1919 (na Vidov dan) v Beogradu. Glasilo zveze bo „Sokol- ski jlasnik Srbov, Hrvatov in Slovencev". Nemška šparkasa v Vojniku je stopila v likvidacijo. Državna komisija za prispevke za preživ- ljanje se je ustanovila v Ljubliani. I/kaznice za moko in kruh se bodo odslej dajale vsakokrat za dva tedna. DOPISI. Laški trg. V gerentski sosvet za občino Laški trg so imenovani .gg. dr. Fr. Kruljc, dekau, Milan Pleskovič, davčni vii^ji upravitelj, Ivan Cetina nadučitelj, Karl Geisselreiter, višji pivovaritelj Blaž Zupanc, brivec, Franc Šipek, žel. čuvaj. — V sosvet okr. zastopa so pa imenovani: trgovec Ivan Kramer v Trbovljah, vodja del. kons. društva Ignac Sitter v Trbovljah, Karl Geiselreiter, Rudolf Dergan, trgovec v Laškem trgu, Vek. Smid, po- sestnik v Jurkloštru, Luka Kačič, župan v Stnncu. Slov. Bistrica. V nedeljo dne 9. svečana bo ob 3. uri popoldne predaval v Narodnem Domu o pisatelju Ivanu Cankarju pesnik Fran Albrecht iz Ljubljane. Predavanje je namenjeno predvsem inteligenci slovenjebistriškega okraja; naj torej nihče ne zamudi tega izrednega umetniškega užitka. Predavanja, ki bo pri mizah, se bo udeležilo polnoštevilno tudi učiteljstvo, ki ima prej istega dne glavno zborovanje. Tudi za petje je poskrbljeno. Zadnja poročila. Madžarski škof prestavlja slovenske duhovnike. Ljutomer, 4. febr. Ogrski škof Mikeš v Sombatelju je prestavil vse narodue delavne duhovnike s slovenskih župnij v čisto madžars- ke kraje. Na proteste prebivalstva je odgovoril, da je storil to v interesu cerkve. Jugoslavia protestira proti Italiji Zagreb, 3. febr. (Lj. k. u.) Iz vseh krajev Ju- goslavije prihajajo poročila o protestnih skupšči- nah, ki so se vršile v nedeljo proti italijanskim nasilnostim in italijanskemu imperijalizmu. Povsod so govorniki povdarjali, da bi bil s pogoji, kakor jih hoče Italija, za Jugoslavijo nesprejemljiv. Protiitalijanska skupščina v Beogradu. Beograd, 3. febr. (Lj. k. u.) Včerajšnja pro- testna skupščina se je razvila v impozantno ma- nifestacijo srbskega plemena jugoslovanskega na- roda proti italijanskemu i-nperijalizmu. Sklicala jo je vseučiliščna omladina, predsedoval ie vseučiliški profesor, predsednik srbske akademije znanosti, bivši min. preds., Ljuba Stojanovč. Govorili so Stojanovič, narodni zastopnik Ivan Lupis-Vukic, v imenu Slovencev urednik Vrtovec in dr. Vlad. Orel. Na podlaui statistike so govorniki dokazali. da pripada cela Dalmacija in Primorje z otoki vred, Istra, Trst in GoriSka tudi s slovenskim ozemljem na desnem bregu Soče pod kraljevino SHS. Londonski dogovor je menica. a neveljavna, ker je nista podpisala glavna kontrahenta Wilson in Srbija. Ostro so vsi protestirali proti laSkim nasilstvom napram jugoslovanskemu prebivalstvu v okupiranem ozemlju. Sprejeta je bila resolucija, v hateri belgrajska prestolnica kraljevine SMS pro- testira proti italijanskemu imperializmu in okupa- ciji Goriške, Trsta, lstre, Reke in Dalmacije, naj- odločnejše obsoja italijanska nasilja nad našimi rojaki, zahteva, da pridejo kraljevini SHS vsi jugo- slovanski kraji od najmanjžega sela na Gorižkem in v Istri do zadnjega • dalmatinskega otoka, ž njimi Trst in Reka. Resolucija se je poslala Wü- sonu, mirovni konferenci in delegatom kraljevine SHS v Parizu. Socijalni demokratje v Beogradu proti vladi. Beograd, 4. febr. (Lj. k. u.) V nedeljo popol- dne se je vršil tu shod srbske soc. dem. stranke; jovoril je strankin vodja dr. Topalovič, ki je po- vdarjal. da ima jugoslovanska vlada mnogo pre- malo smisla za kričeča socijalna vprašanja- seda- njosti. Ako se v najkrajšem času ne spomni svojih \ nalou.. mora to upropasliti ne le njo, ampak po- stane velika nevarnost za novo domovino sploh. Minister PribiČevič o napadih »Slovenca«. Beograd, 4. febr. Minister za notranie za- deve, Svetozar Pribičevič, priobčuje po jugoslov. dop. uradu sledečo izjavo: Ljubljanski »Slovenec« me je napadel zaradi razdelitve mandatov v na- rodno predstavništvo. Strinjam se z načelom, da mora vsak kraj in vsak del narod.a imeti v istem primerno zastopstvo. V svojem intervivu nisem nastopil proti temn načelu, ampak sem obrazložil, katerega načela se ie držal ministerski svet, ko je razdeljeval mandate. Enake razloge je navedel tudi min. predsednik v svojem odgovoru na protest g. dr. Paveliča in tovarišev. Neprayilno je, ako se zvrača krivda na enega člana kabineta za sklep, ki ga je storil celotni ministerski svet in za ka- terega je odgovoren vsak clan min. sveta enako. Jaz sem v svojem intervivu hotel le povedati, da politično ne smatram za oportuno, ako se v se- dajnem momentu, ko naze meje še nis"o določene, dela afera iz tega, da mandati niso i matematično natančnostjo razdeljeni. V ostalem je nova razde- litev mandatov v precejšnjo Skodo mojih politič- nih prijateliev v Dalmaciji, Bosni in drugod, pa je že zato izključeno, da bi se bil jaz eksponiral za ta ključ, ako bi tudi ne imel drugih va/.nejših razlogov. Vojni stroški Italije. Rim, 3. febr. (Lj. k. u.) Vojni stroški Italije od začetka vojne do konca novembra 1918 zna- šajo: Vojna 39.090 milijonov, mornarica 2,762 milijonov, vzdrževalnine 6..631 milijonov, skupaj 48.483 milijonov lir. Italijanske zahteve po nemškem ozemlju Tirolske odklonjene. Berlin, 3. febr. (Lj. k. u.) Glasom vesti »Acht- Uhr-Abendblatta«. so nekatere zahteve Italije po nemški južni Tirolski zadele na odločen odpor pri Wilsonu in Angliji. Orlando se je vrnil od zadnjega razgovora z Wilsonom zelo potrt. Bivši bolgarski car aretiran. Sibinj, 3. febr. (Lj. k.u.) Češkoslovaški tisk. urad poroča iz Sofije: Bivšega carja Ferdinanda so aretirali in ga bodo postavili pred mednarodno sodišče. Hlapec 14—17 let star se sprejme na posestvu Gorica. Vpraša si- v trgovini R. Stermecki v Celju. Učiteli za italijanščino in citre se išče. — Poizve se v upravništvu. Obvestilo. Prodata se 2 voza, eden pokrit, drugi me- sarski voz in nekaj desk. Poizve se pri gostilničarju v Narodnem domu. Štev. 10 »NOVA I) 0 \i A« Stran 3. Proda se motorno kolo »Puch«, 2 '/, konjskih sil. Vpraša se: Gostilna Ložner, Tmovlje 82. Karbidne svetilke s klobukom ali brez klobuka, najboljše vrste, kakor tudi karbid, priporoča tvrdka Konrad Potzner, kleparstvo,' Celje, vrtna ul. 16. Meblovana soba se išče. Ponudbe na upravništvo. Gospodična, stara 25 let, z enim otrokom »deklico«, ista stara 2 leti, išče službe za gospodinjo, najrajc na deželo: vešča dornačega in poljskega dela ter tudi ku- hinje. Nastop takoj. Cenj. ponudbe na upravništvo lista. ŽeliBti kiipiti kavarno, z vsem modernim konfortom, trgovino v lepo zidani hist aii lepo posestVO, v mestu ali bližini mesta. Ponudbe prosim direktno na moj naslov Adam Kind, veletrgovec, Št. Jur ob j. žel. m/|{x{ podgane, stenice in ITl.l.SJLf sčurki ter ves tnrčes mora poginiti, če se vporabljajo moja preizkušeno naj- boljša in povsod hvaljena sredstva. kakor: Za poljske miši 5 K, za podgane in miši 5 K, za ščurke 5 K, tinktura za stenice 2 K, posebno močna tinktura za stenice 5 K, uničevalec moljev 2 K, prašek proti mrčesom 2 in 4 K, tinktura proti ušem pri ljudeh 3 K, mazilo za uši pri živlni 2 K, prašek za uši v obleki in perilu 2 K, tinktura za bolhe pri pseh K 150, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničevalec nstlin) 3 K. — Pošilja po povzetju Zavod za eksporl M. Junker, Zagreb 37, «PelrlnjsKa ulica 3. Gostilna „BRAN IBOR" priporoča cenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas toplo in mrzlo kuhinjo. Za obilni obisk se priporoča A. Robek. Horol iioibncr. CeEJe priporoča Specerijslio blago ter osahovrstjie bopuE za oblehe, s haterimi si lahho vsahdo bopoa vsakoQFstno bla- go sam. RESTAVRACIJA NARODNI DOM priporoča svojo izvrstno toplo in mrzlo kuhinjo vsaki čas in najboljša domača vina. Lasina mesarija. Restavrater Fl*aflC PavliflC Kupi se hiša v Celju, Gaberju ali na Bregu. Želi se poleg malo gospodarsko poslopje. Ponudbe na upravo. Išče se za dijakinjo stanovanje s hrano. Ponudbe na upravniStvo lista. Iščefn izurjenega čevljarskega pomočnika za uro" zavanje in za druga dela. Vstop takoj. Naslov v upravi. Now akumulator za razsvetljavo 6 celic, 120 voltov se ceno proda. — Ponudbe na Janko Bovha, Celje, Mi- klavški hrib. Naprodaj je mlada nemšKa ovčarska psica in en doberman. Vpraša se: Stark, Sp. Hudinja 23._________ Pliicii., 2Ala wrestaYraciji(prcj Waldhaus) I ICnlld WUIcl ZaČetek v nedeljo. ^. febr. ob 3. uri pop. Pristop imajo prejšnji učenci plesne sole v Narodnem domu in drugi od njih vpeljani. Priporočata se Oorenšek in Rančan, vodji.__________________ V Celju ali okolici se vzame v najem, pozneje kupi gostilna, trgtvina z nekaj zemljišča ali tudi lokali za trgovino in st&novanje. Ponudbe na I. S. poštno ležeČe Store ali na upravništvo. Proda se par ponošenih čevljev (Ooiserer) dolgost 29 cm. Zavodna 66, 1. nadstr. Fotografien! aparat 13X18 z vsemi potrebščinami se proda. lzve se pri M»riji Mirnik, gostilna Krušič, Lava št. 16. Proda se hiea, 5 minut od postaje. tik ceste. V nisi je električna luč in tobakarna. Dovoljeno je točiti vino in pivo. Zraven hiše je svinjski h:ev, velika njiva, sa- donosnik in vrt. Vprašati je pri Valentinu Jančič, Spod. Poljčage 58. Štev. 1155/1919. Razglas Dne 8. februarja sc bode potum javne licitacije oddal y.A leto 1919 gnoj mestne klavnice, Dražba se prične na ta dan ob 9. uri dopoldne pri klavnici. Mestni urad celjski, dne 3. febr. 1919. Za vladnega komisarja: Poljanec, s. r. Neizmeme žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš ljublj. sin oz. brat, g. HINfiO KOCUVAN dijak viije obrtne 6o;e y Ljubljani nepričakovano vsled neprevidnega slnčaja dne Lsvečana izdihnil svojo blago na- rodno du5o. — Blag mn spomin! CKLJfi-LJUBLJANA, I. sveč. 1919. Anton in Franja Kocuvan, Irgovca v Celju, stariši. Fani, Milk», Poidika, Ferdo, Danica, Julček, bratjL' in sestre. Isnjeni ebvIju po novih cenali v vseli obli- kah in velikostih se zopot dobijo pri Mirenski čevljarski zadrugi v Vrbovcu pri Mo^irju Prüourstni trpežni paradižnik lastnega izdelka, gosto vknhan, vsako količioo za oddati ponuja tvrdka Bratje R. de Pauii & dr., touarna konseru, Eggenberg pri Qradcu, fllie Poststrasse 122. Tel. 1184. HOTEL z dobro gostilno, mesarijo, velike kleti, hlevi, ledenica, ribnik, razna gospodarska poslopja >n 44 oralov polja, travnikov in gozda, tik večjega kolodvora se z žlvim in mrtvim inven- tarjem za 480 000 K takoj proda. Informacije daje iz prijaznosti R. Sienmecki w Celju. I66e se gostiina v najrni ali na lačuti. Naslov v upravništvu lista. Prodam hi^o v Wlariboru le resnim kupcem. — Pavle Dostal, posestnik in gostilničar Ptuj. Ako rabite vrtna ali poljska semena, pisste po cenovnik. Trgoviua s semeni Sever & komp., Ljubljana. Zanesljiwega hlapca h konjem za takojSnji nastop sprejme proti popolni oskrbi v hisi in dobri piači vele- trgovina Franc Oset, Vransko pri Celju, kamor se je v svrho dogovora osebno predstaviti. KINO GÄBER JE Sreda 5. in četrtek 6. Na razpotju Velika družabna drama v 4 dejanjih. Petek 7., sobota 8. in nedelja 9. Deček pri liftu Veseloigra v 4 dejanjih. 2~W ___ ___ ___ ^M^ krepke postave, s primerno šolsko izobrazbo (2 razreda gimnazije ali 3 razredi meščanske sole) sprejme takoj Zvezna tiskarna v Celju. Prvovrstna sol se zamenja za špch, bclo rnoho ali tudi vino in žganje. Ponudbe na upravništvo tega lista. Ijjv I^ÄiSiii P1' ^raiu niesta ali v HlSDllLEIJll^r^r kupi Fohodelec. Naslov pove uprava lista. Dešeiee za parket veliko skladišee se priporoea. ScIiquzbp in Plevčok, šf. Peter c Sot. doi. Štev. 839,19. Razglas. Ker dosedanje pristojbine zx odvažanje fe- kalij ne zadostujejb za pokritje voznine in vzdr- ževanja konj, se je od 1. januarja 1919 zvišala ta pristojbina od K 4' na'K 8'— za 1000 kg. Mestni urad celjski, dne 28. jan. 1919. Sedlarska in tapetarska delavnica JVan Strclec %%li%9 Samostanska ul. I6. Najstarejša in edina sSov. pekarna it Celju Franc E. YosnalüüJÜ™ v lastni hiši Gra&ka ce^ta št. 14 se priporoča cenj. občinstvu. Prodaja se tudi leeks in sladko^čki. ČEVLJARSKA DELAVNICA Rudolf Zontič Bolniška (Špitalska) ulica štev 2. (blizu kolodvora) izdeluje čevlje po najnižji ceni in solidni izgotovitvi. Stran A. »NOVA D O B A« Štev. 10 Karol Vanic* CelJe ffotovska ulica št. IS Zaloga tu-in inozemskega manufakturnega blaga ::: Warna in gostilna Gozdna restavracija (poprcj Waldhaus) bo zopet odprta od 2. svečana t. I. naprej. Krasen izlet v zimi in poletju; priporoča svoja vcdno na razpolago stoječa topla in mrzla jedila poleg dobre vinske kapljice, kakor tudi neopojne pijače. Za obilen obisk se JffpÄ VeHosIaVa Florjančič, gostilničarKa. Štev. 648. Razglas« Po naročilu poverjeništva za jayna dda in ©brt v Ljubljani bo oddajalo in razpečavalo oskrb- ništvo državne cinkarne SliS v Celju neposredno svoje izdelke. Prodajale se bodo: cinkove pločevine raz- JJčnih debelosti, Čisti cinek in cinkov prah. Vsi dopisi in naročila. katera se bodo reše- vala z obratno pošto, naj se pošiljajo plavžarskemu •skrbništvu SHS v Celju. Naročila se bodo izvr^evala točno in solidno po stalnih cenah proti predplačilu. Zaboji se bodo zaračnnjevali po dobavni ceni. Plavžarsko oskrbnistvo SHS v Celju dne 25. januarja 1Q19. Malo posestvo tričetrt urc oddaljeno od Celja, •bstoječr \z lepe hiše, 3l4 orala zemlje in 6 oralov naseja- nega najemniškega posestva se z živino in krmo ali ftidi brez iste po najnižji ceni proda. Naslov posestnika v upravništvu lista. Stfluhena in galanterijsha kleparska ohrt A. Jošta nam. Fronjo Dolžan Celje, Graska c. 8 (nasproti „belega vola") Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Po- strežba točna in solidna. Xnpuiitn_i_rVa bukova in hrasiova, najmanj poliuha. naložena v vagon za takojšnjo oddajo. Ponudbo s skrajno cerio in množino je poslati tvrdki VinHo Vabic" • Žalec pn c«ij«. Ivan Raunihar - Celje priporoča špecerijsko blago, barvo, vsako- vrstno mineralno vodo in deželne pridelke. Hotel ¦ rest an raciia ¦ Balkan Otvoritev v soboto, dne 8. svečana 1919 Kosilo za abonirane K 4-50. Juha, meso, 2 prikuhi in močnata jcd. Razprodaja barak* V sredo dne I2. in cetrtek J3. t. m. vši se razprodaja barak v Mariboru na javni dražbi. V poštev pridejo sledeče barake: 1. Hlevi pri konjeniški vojašnici, 2. osamljevalna baraka (Isolierbarake) na tržaški cesti, 3. opazovalne barake na tržaški cesti, , 4. artilerijska delavnica, 5. pijonirske barake, 6. barake za transene v Tegetthoffovi ulici in 7. barake za ruske ujetnike v Pobrežju. Pod cenilno ceno se ne proda nobena baraka Kupnino položi dražitelj takoj v gotovini Pričetek v sredo I2 t. m. ob 8. u i dop. pri hlevih konjeniške vojašnice Topniško poveljstvo SHS v Celju. Za slabokrvne in prefoolele & se priporoča posebno črno staro «g dalmatinsho vino „PLAVAC" ki se dobi edinole v zalogi dalmafinsklll Vin IVAN MATKOVIČ Glavni trg 8 : Celje : Glavni trg 8 KNJIGARNA UMKTNINK MUZIKALIJB (roričar & Leskovšek, Celje GRAŠKA CESTA ST. 7 ® R0T0VŠKA ULICA ST. 2 Največja zaloga papirja. pisalnih in risalnih po- trcbščin. ©ti Zaloifa tiskovin. šolskih zvezkov itd. POSOJILNICA U CELJU usfANov. L. 1880 NARODNI DOM RES F0ND 500000K 5PREJEMA hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge do dne vzdiga DAJE posojila na vknjižbe in na menice. OTVARJA trgovske in obrtne kredite. STANJE HRANILNIH VLOG NAD 16,000.000 KR0N