Dopisi. Iz Maribora. (f G. dr. D u c h a t s c h) je naglo politično smrt storil po samomoru. Čuditi se temu ni, ako pomislimo, da živimo v dobi brezštevilnih samomorov. Zlasti od liberalizaia nadebnenim ali oblizanim Ijudem pristudi se ta svet toliko, da ne morejo pričakati naturne smrti. Zato čujemo skoro vsak dan, kako je se ta ustrelil, drugi zavdal, tretji žile prerezal, četrti v vodo skočil, peti obesil itd. Tudi g. dr. Duchatsch ni hotel cakati na naturni konec svojemu dvojnemu poslanstvu. Razne ,,britkosti tega življenja" žalostne skušnje s političnimi prijatelji, brezuspešen boj z nasprotniki itd. zagrenil mu je politiSno ži^ljenje, katerega je se toliko 7eaelil, ko je hberalna gospoda ae neomejeno, neskaljeno gospodst^o 7 rokah držala. Priaedši toraj domo7 iz deželnega zbora atajerskega i nalete^ši na no^o nezgodo pri milenih 87ojih mladicih se močno užali. rDuha moči" se mu temnijo, politični možgani pa rodijo Srno misel političnega samomora. Vzame toraj pero in papir pod tresočo se roko ter napiae S7oj politični testament, ga prebere in potem litografirati da 7 mnogih iztisib, da ga odpošlje županom s^ojega 7olilnega okiaja. Te8tament izroči sla^nemu poštnemu uradu s koleko^ano prošnjo, naj točno izvrši njego^o poslednjo 70IJ0. Zgodilo je se tako. Župani prejeli so g. dr. Duchatsche^o pismeno položite^ po^erjenega rau poslanat^a. In sedaj mu dojde slednja nra. Še enkiat 7zame kot poslanec pero 7 roko ter napiae pismo do deželnega gla^arja štajerakega in do predaedniat^a dnnajskega drža^nega zbora. V pismu stoji odpo^ed poalanstvu rwegen Fatnilienrucksicbten1' t. j. za^oljo skrbi za lastno rodbino. In sedaj bilo je djano. G. dr. Ducbatsch je položil poslanst7o za deželni pa tudi drža^ni zbor. Maribor ima zopet političnega mrt^eca. Deželni in drža^ni poslanec leži mu na pra^ici. G. dr. Ducbatsch zbran je k 87ojiin političnim očetom: Brandstetterju, Reiterju itd. Dolžni mu smo zarad njego^ib raznih zaslug spiego7oriti tudi 7 ,,Slo7. Gosp." primerno pogrebnico. To storimo brž, ko nam dojde njeg07 teatament, t. j. odpo^edno pismo do župano^. V njem je baje 7eč nedoatojnostij ! Do one dobe naj toraj leži na pra^ici! Iz Celja. Na celjski gimnaziji bilo je koncem ra7no minulega šolskega leta 236 učence7, izmed kterih je šolo končalo: 17 učence^ z odliko, 161 s pr^im, 25 z diugim in 9 s tretjim redom; 24 učence^ sme skuanjo pouavljati. Z ozirom na narodnost je gosp. ra^natelj naatel 119 Nemce7, 112 Slovence7, 3 Lahe, 1 Hrvata in 1 Francoza. 232 gimnazijalce^ bilo je katoličano7, oatali 4 protestanti. — Izmed slo^enskih nalog, ktere so zdelo^ali alo^enski dijaki, omenjam št. 7. na VII. razred: rD7ignite srčno zaklad slo^enakega dlana in uma!" in pa št7. 1. za VIII. razred: ,,Blagor mu, ki se trudi za blagor domo^ine". Goto^o praktične naloge! Eo bi le po^sod tako bilo! Nek dunajski, Slo7eucem aovražni list, piso8 0 neugodnem uspebu letošnjih zrelostnih skuaenj na celjski gimuaziji po^darja poaebno to okoljačino, da 80 propadli vsi alo^enske narodnosti; toda list je zamolčal, da ata pa obadva dijaka, ki sta maturo do^ršila z odliko, tudi Slovenca. — Sicer se res čudimo, da se je Z7iglo toliko Slo7ence.7. Bi morda naai fanti ne napredovali boljae, ako bi se zamogli u8iti 7 svojem mateineui slo7enskem jeziku, kterega goto^o stokrat boljše razume^ajo, kakor ptuji jezik nemški ? Vsaj se inače slo^enske gla^ice h^alijo kot bistre. — Eakšen bi bil pa neki izid skuaenj, če bi se dijaki nemške narodnosti morali učiti 7 slovenskem jeziku?  Eakšen hrup bi pa8 nastal, 8e bi ae takole spo ročilo bralo po listih: nIzmed 14 dijako^ na gimnaziji 7 ... kteri so se pod^rgli zrelostni skušnji, se jih je Z7iglo 6; ti so bili nemške narodnosti. Podučevalo ee je na 07i gimnaziji izključljiv« 7 slo^enskem jeziku". Jelite : tu bi se kri8alo 0 zatiranji nemške narodnoati, tu bi se agitiralo za 7stanovljenje nemške gimnazije itd. itd., a kdo se zmeni zdaj za to, 6e vbogi slovenski dijak ne razume^a nemških profeaorje7, nemakega poduka? Edo se ga usmili, če 8i mora 7 87ojo gla^ico vbijati neznane in nerazumlji^e germanske beaede? Iz Frauheima. (Grozna ne^ihta a to8o) nas je obiskala 7 nedeljo 18. julija. Okolo l/s4. ure popoldne pretrgajo 8e oblaki, ae 7suje to8a, razlije po^odenj, kakoršne uže dolgo ne pomnimo. Nemilo zadete so srenje Fraubeim, Ranče, Loka, Morje, Ješence, Radisel, dalje Eohlberg, g. Polskava, Gabernik, Buko^ec. Večjidel požeta sete7 je 7 zemljo 7bita, čeaar ni 7oda odnesla in blato za8ulo. Tra^a je do korena pobita, pridelki 7 goricah, eadež na dre^esih unieen. Vinogradi so za 7eč let poškodo^ani. Samo v Frauheimaki srenji so škodo na pridelkih cenili na 57.400 fl. Eoliko škode je pa po^odenj napra^ila na stezab, nji^ah, mosteb, mlinih, poslopjih itd. to še dopo^edati ne moremo. Jednemu mlinu je 7 6re7lje7 debeli zid ob jezu odtrgalo. Neare8a je rea 7elika. Ne 7emo, kako bi si pomagali. Slabe letine, 7elike da8e, ninogovrstna plačila so nas itak hudo stiskovala; sedaj je pa še ta neareča nas dobitela! Frauheimaka srenja ima 1700 fl. da^ka predpiaanega in srenjskih doklad je 20%- Mnogo na8 je stalo šolsko poslopje, pri katerem amo še 1500 fl. dolžni. Zidali amo no7o cerke7 in tudi tukaj smo s 5000 fl. na dolgu. Bog se nas usmili! Iz Koroškega. (Razne novosti). Mesto Beljak mora jako zdra^o biti. Akopram živi 7 njem nad 6000 ljudij, 7endar uže 6 tedno7 nihče ni umrl. Tamošnji grobar pa 7zdihuje: moj Bog, 8e nihče ne umerje, mi ni mogoče živeti! — Naš deželni zbor je due 13. jul. S7oje zboro^anje sklenil, naloži^si še prej da^ko^cem 56°/o deželne doklade. Vai deželni potroški znašajo 639.785 fl. Omenimo, da je zbor 7lado prositi sklenil, naj ta odpra^i davko^ske eksekutorje in mudne plaSilce po 2krat na leto opominja, to pa 7 1. in 3. četrtu leta. Čuditi se pa moramo, da so liberalci tretjič vrgli pod klop uas^et, naj se uatano^i za Eoroško deželna za7aro7alnica. G. Einapieler je zahte^al, naj se 7endar deželnemu odboru naloži 7ažno reč pregledo^ati, zlasti iz^rstna pra^ila gornje-a^atrijake za7aro7alnice, ki 7aej deželi na 7eliko korist blizu 70 let deluje. Mnogo denarja ostaja doma, ki bi sicer 7 tuje kraje in roke šlo. V obližji Veliko7skem je treba Dravino strugo popra^iti. V ta namen je deželni zbor do^olil 11145 fl. — Vreme je 7ečjidel lepo in gosto7 piihaja mnogo kopat se 7 našib jezerib. Čaai pribrujejo pa tudi silne ne7ibte, večjidel od južne strani. Izredno 8traho7ita uima pridrla je 7 nedeljo 18. julija. Skoro 7se Celo^sko polje je toča obsula, to pa debela, kakor jabelka. Škoda je neznano 7elika. — Emete po planinah trebiti začelo je Hiittenberško železarijsko drust70. Ede le more, kupi po8est7o, izžene stano^nike, podere poslopja, poaeka pito^no dre^je, in zasadi 786 s smrekami in mecesni. — Celo7ska gimnazija štela je tetos 280 dijako7. V nedeljo 25. jul. obhaja društ^o katoliakih rokodelce7 251etnico 87ojega obstanka mogoče sijajno. Iz Maribora, Gradca, Ljubljane, Dunaja, Innabrucka, Monako^ega in Rima pridejo društ^eni poslanst7eniki. Eonečno omenimo še iepe 14001etnice na rojst7o 87. Benedikta, katero so 68. oo. benediktiui 7 at. Paulu 7 La^antskej dolini obhajali dne 9., 10. in 11. jul. Ob enem bilo je poa^ečenje krasnega no^ega altarja 7 samo8tanskej cerk^i. Delo je res mojstersko. Izdelalo je se 7 Gradci po narisu g. Grausa. Tridne^ne s^ečanosti udeležilo je se mnogo Ijud8t7a in duho7niko7. Eot go7ornika sta se proskmla pri tej priliki graški dominikan 8. o. Denifle in mariborski kanonik 7elecestiti gospod Fr. Eosar!