N
aš kraj
letnik X, št. 4
Vstop v Evropsko unijo s prireditvijo "SKUPAJ V MAJ"
Proslava ob vstopu v Evropsko unijo bo tudi v naši občini. Organizirala jo bosta občina in Kulturno društvo Dobrepolje.
Stran 2,3
V postopku je sprejem Programa
•	-m • • ^ ^	-m
opremljanja zemljišč za območje zazidalnega in dela ureditvenega načrta za stanovanjsko območje Predstruge
Program, ki je bil pripravljen na osnovi že sprejetega zazidalnega in ureditvenega načrta, so člani občinskega sveta obravnavali na aprilski seji. V njem so prikazani stroški izgradnje komunalnega opremljanja zemljišč, določitev terminskega plana izgradnje komunalnih naprav ter izračun komunalnega prispevka za območje zazidalnega in dela ureditvenega načrta za stanovanjsko območje Predstruge.
stran 4
april 2004
Želimo vam lepo praznovanje prvomajskih praznikov. Uredništvo
V novih prostorih ŠD Dobrepolje tudi ponudba fitnesa
Na občnem zboru so bili simbolično odprti novi prostori ŠD v Jakličevem domu, kjer je se je že nekaj časa možno ukvarjati s fitnesom.
""stran 27
Iz vsebine
^ Vračamo se v Evropo ^ Iz občnih zborov ^ Praznovanje
materinskega dne ^ Sejem na Zdenski rebri ^ V spomin na pokojnega
Ivana Žužka ^ 90 let Marije Šuštar ^ Od naših stalnih dopisnikov
Naslednja številka Našega kraja bo izšla 28. maja. Prispevke sprejemamo do 12. maja.
2
C
Županova stran
april 2004
Vračamo se v Evropo
1. maj bo, izgleda, dobil nov pomen. Spet bo to velik praznik, kot je že nekoč bil. 1. maj je namreč dan vstopa Slovenije v Evropsko unijo.
Želeli smo si tega. Tako smo se množično odločili na referendumu in zdaj smo tik pred vrati. Prvi od vseh bivših Jugoslovanskih republik se vračamo v Evropo, od koder smo leta 1918, zelo okleščeni in razdeljeni v štiri države, odšli. Naj vas samo na kratko spomnim, da se je naš slavni rojak Fran Jaklič, skupaj s takratnim vodilnim možem SLS Šuštar-šičem zavzemal za trializem znotraj tedanje Avstroogrske monarhije, ki je bila v tistih časih pravzaprav neka EU v malem. Vsi ti možje so bili zelo zavedni Slovenci, vendar so vizionarsko videli, da povezava z Balkanom za nas ni prava perspektiva. Menili so, da se moramo za svoje pravice boriti znotraj Avstroogrske. Jaklič je v tistih časih nekje zapisal." Samo pomislite, kam bi prišli, če se združimo s Srbi." Niso ga razumeli. Tudi Dobrepoljci ne in moral je zapustiti svoj rodni kraj, ker so ga napadali in gledali postrani. Po 85 letih se vračamo prostovoljno, kot samostojen narod, evropski narod. Pridobili smo si v teh 85 letih nekaj balkanskih navad in vse to prilagajanje Evropskemu pravnemu redu je pravzaprav v tem, da se jih ponovno znebimo. Zavestna trdna pot ali čudno naključje, kdo bi vedel. Kdo bi tudi resnično vedel, kako in kaj bo po vstopu v EU. Vsi računamo na bolje zato smo se tudi odločili, da gremo v EU.
Vsekakor vstopamo v svet najrazvitejših narodov sveta. Tu je najrazvitejše gospodarstvo, tehnologija urejeni družbeni sistemi in še bi lahko naštevali. Prav gotovo je ta skupnost dosegla soglasje med mnogimi narodi, kot še nikoli v dosedanji zgodovini. Toda šele sedaj resnično prestopamo iz socializma v kapitalizem. V kapitalizmu pa vlada denar. Denar pred človekom. Ali ni to nekam čudno, ob vseh deklaracijah o človekovih pravicah in natančno določenih predpisih obnašanja. V socializmu je bila ideja pred človekom, v kapitalizmu pa denar pred človekom. Tako je na tem svetu, težko si na vrhu. Tudi Babiloncem so se zmešali jeziki, ko so hoteli zgraditi stolp do neba. Umirimo in izpolnimo svojega duha šele
po dokončanju svojega zemeljskega teka. In vendar je človek nekaj enkratnega in ustvarjen po božji volji, zato mu tudi noben družbeni sistem in nobena skupnost ne more dati dokončnega odgovora. Sv. Avguštin pravi: "Nemirno je naše srce, dokler se ne spočije v tebi o Bog." Vse te družbe se sicer na vse kriplje trudijo in prizadevajo dokazati, da je človek v središču, praksa kaže da ni res. Če bi bilo to res, bi bilo to razumljivo samo od sebe in ne bi bilo potrebno zapisati toliko deklaracij o človekovih pravicah. Vendar lahko rečemo, da vsa ta napisana pravila pripomorejo k bolj urejenim medsebojnim odnosom. Evropska skupnost ima ta pravila dobro zapisana in urejena in s tem nekoliko omili vsemogočno moč denarja. Rekel sem že, da ne vemo točno, kako izgleda živeti v EU, nekaj pa nam bo verjetno postalo kmalu jasno, nič nam ne bo dala ta skupnost, kar tako, samo zato, ker bom v njej. Sami si bomo morali postaviti svoje mesto.
Če na naš vstop pogledamo z gospodarskega vidika, bomo postali sestavni del velikega evropskega trga s prek 450 milijoni prebivalcev. Vsi naši tržni viški so v tem trgu kot kaplja v morje. Dober tržen artikel se bo lahko brez težav tržil po vsej Evropi, po drugi strani nas bodo pa tudi drugi zasipali s svojimi tržnimi viški. Tudi pravo znanje se bo lahko prodalo po vsej Evropi, toda tudi drugi bodo prihajali k nam in ponujali svoje znanje in svoje storitve. Preživel bo najsposobnejši. Včasih se mi zdi (vesel bom, če se motim), da še vedno čakamo, da bo nekdo drug rešil naše probleme, naše ekonomsko stanje, mojo slabo službo ali mojo brezposelnost, moje slabo razpoloženje, mojo stanovanjsko stisko, če se bomo jezili na vse okoli sebe, samo na sebe ne. Z vstopom v EU bomo dokončno spoznali, da nihče pravzaprav ne skrbi za nas, za vsakega posameznika, razen sam za sebe in tudi predvsem vsak sam je odgovoren za svoje stanje. Evropska unija si več ali manj prizadeva za to, da bomo imeli vsi enake pogoje dela in živ-
ljenja in trženja svojih artiklov, nihče pa namesto nas ne bo ničesar naredil. Prehod sam bo verjetno nekoliko šokanten, vsaj za nekatere skupine naših ljudi, zato so bila potrebna tako dolgotrajna pogajanja. Naši pogajalci so se pogajali dobro, tako pravijo. Kako dobro so se pogajali naši pogajalci bomo videli, ko bomo ta prehod občutili na lastni koži.
Nekaj dobrega se bo zgodilo tudi za slovenski narod kot celoto. V okviru EU bomo spet združeni vsi deli narodovega telesa, ki smo bili do sedaj razdeljeni med štiri države. Mej ne bo in vsi Slovenci bomo lahko delovali v enotnem prostoru. Po drugi strani pa bodo tudi veliki pritiski na naše narodno telo. Svobodni pretok kapitala, in ljudi, bo tudi k nam pripeljal ljudi od vsepovsod. Premajhna rodnost in izpraznjeno podeželje so pri tem velik problem. Dva milijona ljudi v tej množici velikih narodov se lahko zelo hitro stopi, če ne bomo dali več na našo narodno zavest, na svoj jezik, svojo kulturo in pa seveda, če ne bomo poskrbeli za svojo nataliteto. Ta bojazen se mi zdi bolj upravičena, kot pa samo ekonomska. Slovenci smo vendarle znani kot pridni in iznajdljivi in prepričan sem, da se bomo znašli tudi v EU. Pod Avstrogrsko smo preživeli več kot tisoč let, pa se nismo stalili z drugimi narodi, predvsem zato, ker smo skrbeli za svojo rodnost, za svoj jezik, za svojo kulturo. Prav to pa bo ključnega pomena za naš obstoj tudi po vstopu v EU. Ne glede na naše število moramo biti velik narod.
Vračamo se torej v Evropo, vstopamo v Evropsko unijo, kot suveren in samostojen narod. Ob vseh dilemah, ki se nam pojavljajo, je to vendarle velik prelomni trenutek, lahko rečemo tudi velik uspeh naše mlade države. In zelo hiter, saj smo bili še pred trinajstimi leti sestavni del socialistične Jugoslavije in v ušesih mi še brnijo letala Jugoslovanske vojske, ki so preletavala nočno nebo tistega 25. junija, ko smo tudi v Dobrepolju slavili svojo samostojnost. Tudi ta prehod bomo proslavili skupaj na prireditvi, ki jo organizirata občina Dobrepolje in Kulturno društvo Dobrepolje, 1. maja zvečer. Na svidenje torej na tej prireditvi. Naslednji občinski časopis bo natisnjen že v EU.
Vaš župan Anton Jakopič
april 2004
Uvodnik; iz občine
3
Beseda urednice
Pred nami je vstop v Evropsko unijo, le dober mesec za tem so evropske, jeseni še državnozbor-ske volitve. Smo v dinamičnem letu intenzivnega političnega dogajanja, ki ga po trinajstletnih izkušnjah življenja v novi državi v marsičem lahko vnaprej predvidimo.
Na političnem odru se bo odvijala napeta in v mnogočem tudi umazana igra. Spet se bodo na ogled postavili ljudje vseh političnih barv. Med njimi bodo taki, ki bodo pragmatično iskali vse možnosti, da bodo prišli zraven, četudi bi bilo treba zavreči lastno prepričanje (te najdemo v vseh strankah). Taki, ki bodo s poceni parolami, prirejenimi aktualni situaciji, pridobivali volivce. Taki, ki se bodo z retoričnimi sposobnostmi dobrikali volivcem in si ob tem mislili, saj nič ne razumejo. Taki, ki se bodo predstavljali, da so nenadomestljivi, da je v njihovih glavah skoncen-trirana vsa pamet tega sveta in bi se brez njih vse zrušilo. Taki, ki si bodo ob razvrednotenju drugih krepili lastni pomembnost. Taki, ki bodo polni sami sebe in bodo zviška očitali svojim nasprotnikom nestrpnost ter slo po oblasti. Nekaj pa bo zagotovo tudi takih, ki bodo videli kaj več od lastnih koristi in koristi stranke.
Odvijala se bo že večkrat odigrana zgodba. Prav bodo prišla vsa sredstva, presojalo se bo z dvojnimi merili. Spet bodo nekateri prisegali na ustavno sodišče, če bo to razglasilo, kaj takega, kar je v skladu z njihovimi pogledi ali pa ga obsojali, če bo nasprotno. Kot da volivci nimajo prav nič zgodovinskega spomina. Nekateri bodo govorili tekoče, prepričljivo, prijetno za uho, pa bolj malo konkretnega povedali, drugi bodo v svojih stališčih jasni in odločni, četudi bodo s tem tvegali, da bodo ljudje nagradili prve.
Pokazala se bo vsa privlačnost in beda politike ter z njo vsa slabost človeških značajev. Pa ne pritrjujem tistim, ki pravijo, da so vsi enaki. Tako kot smo različni ljudje, so različni tudi politiki. Če vprašate mene, imam raje tiste, ki so v svojih stališčih sicer umirjeni, vendar načelni, jasni in odločni. Tudi v vsakdanjem življenju mi niso blizu omahljivi, mlačni in nenačelni ljudje. A to je že druga zgodba, tista o človeških značajih in medsebojnih odnosih, o kateri kdaj drugič.
KD DOBREPOLJE in OBČINA DOBREPOLJE
organizirata
ob vstopu v EU
prireditev
SKVPAJ V ^AJ
v soboto, 1. maja, ob 20. uri v dvorani Jakličevega doma
S prireditvijo skušamo na simbolen način prikazati združenje vseh Slovencev, zato smo k
sodelovanju povabili tudi skupine iz zamejstva. V kulturnem programu bodo sodelovali:
OKTET "ODMEVI" IZ PROSEKA PRI TRSTU PEVSKA SKUPINA IZ SLOVENJ PLAJBERKA
VOKALNA SKUPINA MAVRICA MOŠKI ZBOR RAFKO FABIANI MEŠANI PEVSKI ZBOR ŠKRJANČEK GODBA DOBREPOLJE
VABLJENI!
4
C
Delo OS
april 2004
Aprilska seja Občinskega sveta občine Dobrepolje
15. redna seja OS občine Dobrepolje je bila 13. aprila, obsegala je deset točk
dnevnega reda.
Sprejem programa opremljanja zemljišč za območje Predstruge
Občina je po sprejemu zazidalnega in ureditvenega načrta naročila še pripravo programa opremljanja zemljišč, ki je pogoj za komunalno ureditev zazidalnega zemljišča. Program, ki ga je pripravilo po naročilu občine podjetje Parcela d.o.o. iz Ljubljane, vsebuje ugotovitve stroškov komunalnega opremljanja, določitev terminskega plana izgradnje komunalnih naprav ter izračun komunalnega prispevka. Občina bo morala zgraditi komunalne naprave, ki bodo omogočale priključitev načrtovanih objektov zazidalnega in ureditvenega načrta na omrežje javne infrastrukture. Ocena vrednosti komunalnih naprav je 807.963.164 tolarjev po stalnih cenah za februar. Program je na seji predstavila predstavnica pripravljavca Meta Žiberna, nato pa se je razvila daljša razprava, ki se je nanašala na predvideno ceno komunalnega prispevka. Ta je po mnenju svetnikov previsoka, vendar bi jo bilo po mnenju pripravljavca težko znižati. Občina nima za ureditev komunalnih naprav še nobenih sredstev, pridobila jih bo šele z vplačili prvih komunalnih prispevkov. V razpravi je bilo poudarjeno, da bi morali biti prvi investitorji seznanjeni z dejstvom, da bo infrastruktura urejena šele po dveh ali treh letih od začetka gradnje. Ob koncu razprave je bilo sklenjeno, da pripravljavec odpravi napake v programu, ki so bile izpostavljene na seji, svetniki pa imajo možnost, da v enem tednu posredujejo dodatne pripombe. Program se bo ponovno obravnaval na naslednji seji.
Soglasje k aktu o ustanovitvi skupnega organa v jkp grosuplje
Občinski svet je sprejel sklep o soglasju k aktu o ustanovitvi skupnega
organa v JKP Grosuplje. Sklep je bil sprejet na osnovi Zakona o lokalni samoupravi, ki določa, da dvoje ali več občin hkrati zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb lahko ustanovijo javno podjetje. Glede na to so občinski svetniki vseh treh občin sprejeli na svojih seja sklep o ustanovitvi skupnega organa, ki ga sestavljajo vsakokratni župani. Prav tako je bil sprejet tudi akt o ustanovitvi skupnega organa. Ta naj bi opravljal naloge ustanovitelja družbe in tudi vse naloge, ki so sicer po Zakonu o gospodarskih družbah prepuščeni skupščini družbe. V zvezi s tem je OS sprejel tudi sklep o soglasju k pogodbi o izvajanju gospodarske javne službe in upravljanju z infrastrukturo. Sklep o soglasju je bil sprejet na podlagi Zakona o gospodarskih javnih službah, po katerem so infrastrukturni objekti in naprave v letu 1995 postali last lokalnih skupnosti. Te pa so dolžne ta sredstva prenesti v upravljanje izvajalcu gospodarske javne službe.
Soglasje k povečanju cene socialnovarstvene storitve osebne pomoči
Spremembe Zakona o socialnem varstvu prenašajo pristojnosti za plačilo socialnovarstvenih storitev osebne pomoči z občin na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, vendar šele s 1. avgustom 2004, do takrat stroške storitev še vedno krijejo občine. Po obrazložitvi direktorja CSD Grosuplje, po katerem je zaradi spremenjene kadrovske zasedbe in napredovanj strokovnih delavcev, ki morajo dobiti plače po kolektivni pogodbi, so občinski svetniki soglašali s povečanjem cene osebne pomoči v letu 2004. Tako je cena storitev za leto 2004 v primerjavi z letom 2003 višja za 10,57 %.
Poročilo o aktivnostih v občini
Investicija vodovod Tisovec je prijavljena na razpis za zbiranje vlog za dodelitev nepovratnih sredstev in program SAPARD. Na osnovi veljavnih predpisov je bil izveden 30-dnevni črpalni poskus in široka analiza vode. Iz poročila je razvidno, da je količina vode zadostna za potrebe vodovodnega sistema, predpisom pa ustreza tudi kvaliteta.
Z občino Grosuplje potekajo razgovori o višini sofinanciranja izgradnje vodovoda na trasi med črpališčem v Rač-ni in Ilovo Goro, kjer naj bi se izvedel priključek vodovoda za vas Hočevje.
Izveden je ogled lani zgrajenih odsekov kanalizacije Videm - Bruhanja vas s strani Ministrstva za okolje in prostor. Glede priključitve naselja Ponikve pa je bilo na sestanku dogovorjeno, da se naselje Ponikve priključi na čistilno napravo Ponikve s tem, da občina Do-brepolje sofinancira izgradnjo čistilne naprave v sorazmernem delu.
V času od prejšnje seje OS je bilo izvedenih nekaj razpisov za izbiro najugodnejšega izvajalca, nekateri so bili že izbrani.
Največ pripomb med razpravo se je nanašalo na odpravljanje napak na objektu Jakličev dom. Občinska uprava, ki bi morala že do tokratne seje pripraviti pisni seznam vseh napak, ki še niso bile odpravljene, bo le-te pripravila do naslednje seje.
Usmerjevalni panoji in oglasna mesta bodo postavljeni še v letošnjem letu
Občinski svet je izmed več predlogov sprejel eno od variant usmerjevalnih panojev in oglasnih mest. Sprejet je bil še sklep o odprodaji ene od parcel v Pa-ki. Predlagano je bilo, da bi OS hkrati sprejel tudi odlok o plakatiranju.
Občinski svetniki so posredovali še nekaj vprašanj in pobud, o katerih vas bomo seznanili v naslednji številki.
M. Steklasa
april 2004
Razpis
5
Na podlagi Odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2004 (Uradni list RS, št. 15/2004), na podlagi Odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2003 in 2004 (Uradni list RS, št. 26/03, 101/03 in 14/04), na podlagi Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2004 (Uradni list RS, št. 17/2004), Občine Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica skupaj s pooblaščeno finančno organizacijo objavljajo
XI. JAVNI RAZPIS
za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica.
I.	PREDMET RAZPISA
Občine Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica s pooblaščeno finančno organizacijo razpisujejo posojilo za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica v skupnem znesku 141.000.000,00 tolarjev oz. 592.536 EUR.
Namen posojil:
-	odpiranje novih delovnih mest,
-	nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov,
-	nakup, graditev ali adaptacija poslovnih prostorov,
-	nakup nove opreme ali njena obnova.
II.	MERILA IN POGOJI
Na razpis za dodelitev posojila se lahko prijavijo:
-	samostojni podjetniki posamezniki,
-	podjetja v zasebni in mešani lasti.
Sedež in dejavnost samostojnega podjetnika ali podjetja mora biti na območju sodelujočih občin.
Posojila se prednostno dodeljujejo dejavnostim:
-	ki zagotavljajo delovna mesta,
-	ki so izvozno usmerjene,
-	ki omogočajo razvoj turizma,
-	ki dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva,
-	z visoko stopnjo inovativnosti,
-	ki uvajajo sodobne tehnologije.
V okviru razpisa se dodeljujejo devizna posojila pod naslednjimi pogoji:
-	za dobo do 5 let,
-	obrestna mera 3m Euribor+1,50% p.a.
-	stroški odobritve 0,5 % oz. minimalno 30.000,00 SIT - (enkratno),
-	stroški spremljave 0,15 % oz. minimalno 10.000,00 SIT(izračunava se od neodplačane glavnice in sicer enkrat letno-od drugega leta naprej).
III.	VSEBINA VLOGE
Gospodarske družbe morajo za pridobitev kredita predložiti:
1.	vlogo za dobritev kredita na obrazcu banke,
2.	opis komitenta na obrazcu banke,
3.	organizacijsko strukturo družbe,
4.	GCC deklaracijo na obrazcu banke,
5.	Kopijo ustanovitvenega akta in ali kopijo družbene pogodbe,
6.	Kopijo statuta družbe (obvezno za delniške družbe),
7.	Izpolnjen IPO obrazec,
8.	fotokopija sklepa sodišča o registraciji podjetja in fotokopija vseh sprememb. Kopije navedenih dokumentov ne smejo biti starejše od 18 mesecev,
9.	karton deponiranih podpisov,
10.	kopije osebnih dokumentov in davčnih številk pooblaščenih oseb,
11.	kopija davčne številke družbe,
12.	obvestilo Zavoda RS za statistiko o in-dentifikaciji razvrstitvi po dejavnostih,
13.	letna in revizijska poročila za zadnja 3 leta,
14.	podatke o poslovanju v tekočem letu,
15.	podatke o stanju na računu in blokaci-jah izdane s strani banke, pri kateri je odprt transakcijski račun,
16.	poslovni načrt oz. investicijski program za dobo kreditiranja,
17.	dokazilo o namenu porabe sredstev:
pri nakupu poslovnega prostora
-	overjeno kupoprodajno pogodbo oz. prodajno pogodbo
pri gradnji poslovnih prostorov
-	gradbeno dovoljenje,
-	zemljiškonjižni izpisek oz. dokazila o lastništvu,
-	predračunsko vrednost investicijskih del z gradbeno dokumentacijo
pri adaptaciji poslovnih prostorov
-	soglasje za adaptacijo del, ki se mora glasiti na prosilca za posojilo,
-	predračunsko vrednost adaptacijskih del,
-	pogodbo o najemu in soglasje lastnika za izvajanje adaptacijskih del, če bo adaptacijo izvajal najemnik
pri nakupu osnovnih sredstev
-	predračun oz. račun osnovnega sredstva,
18.	zavarovanje kredita (zemljiškoknjižni izpisek in cenitev nepremičnin, dokumenti o vrednosti premičnin, podatki o poroku -enaki kot za kreditojemalca),
19.	druga dokumentacija po dogovoru.
20.	Kreditojemalec mora pred črpanjem kredita pri banki odpreti transakcijski račun in preko tega računa v času trajanja kredita opravljati domači in plačilni promet s tujino najmanj v višini deleža odobrenega kredita v celotnih kreditnih obveznostih kreditojemalca.
Samostojni podjetniki posamezniki morajo za pridobitev kredita predložiti:
1.	vlogo za odobritev kredita na obrazcu banke,
2.	predstavitev dejavnosti na obrazcu banke,
3.	IPO obrazec,
4.	Fotokopije osebnih dokumentov in davčnih številk pooblaščenih oseb,
5.	obrtno dovoljenje oz. dovoljenje za opravljanje dejavnosti,
6.	priglasitveni list samostojnega podjetnika.
7.	kopijo davčne številke,
8.	potrdilo o plačanih davkih in prispevkih,
9.	potrdilo o prometu na transakcijskem računu računu,
10.	podatke o tekočem poslovanju,
11.	davčna napoved z bilanco stanja in izkazom uspeha za zadnja tri leta, potrjene s strani Davčne uprave,
12.	potrdilo o stanju in (ne) blokadi transak-cijskega računa izdanega s strani banke, pri kateri je račun odprt,
13.	poslovni načrt oz. investicijski program za dobo kreditiranja,
14.	dokazilo o namenu porabe sredstev:
pri nakupu poslovnega prostora
-	overjeno kupoprodajno pogodbo oz. prodajno pogodbo
pri gradnji poslovnih prostorov
-	gradbeno dovoljenje,
-	zemljiškonjižni izpisek oz. dokazilo o lastništvu,
-	predračunsko vrednost investicijskih del z gradbeno dokumentacijo
pri adaptaciji poslovnih prostorov
-	soglasje za adaptacijo del, ki se mora glasiti za prosilca za posojilo,
-	predračunsko vrednost adaptacijskih del,
-	pogodbo o najemu in soglasje lastnika za izvajanje adaptacijskih del, če bo adaptacijo izvajal najemnik
pri nakupu osnovnih sredstev
-	predračun oz. račun osnovnega sredstva,
15.	zavarovanje kredita (zemljiškoknjižni izpisek in cenitev nepremičnin, dokumenti o vrednosti premičnin, podatki o poroku),
16.	druga dokumentacija po dogovoru.
17.	Kreditojemalec mora pred črpanjem kredita pri banki odpreti transakcijski račun in preko tega računa v času trajanja kredita opravljati domači in plačilni promet s tujino najmanj v višini deleža odobrenega kredita v celotnih kreditnih obveznostih kreditojemalca
IV. ROK ZA PRIJAVO
Vloge za dodelitev posojila pošljite na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica. Rok za prijave je do 31.05.2004 oz. do porabe namenskih sredstev.
Če vloga ne bo vsebovala zahtevane dokumentacije, se zavrne.
Medobčinski odbor za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica bo najpozneje v 30 dneh po roku za prijavo odločal o dodelitvi posojil.
Vse potrebne informacije dobite na sedežu Občine Ivančna Gorica pri ga. Božič na tel.: 7878-384, 7878-385.
OBČINA DOBREPOLJE Župan Anton Jakopič l.r.
OBČINA GROSUPLJE Župan Janez Lesjak l.r.
OBČINA IVANČNA GORICA Župan Jernej Lampret l.r.
I Iz Upravne enote; kultura
REPUBLIKA SLOVENIJA
UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE
Oddelek za upravno notranje zadeve
Kolodvorska 2, 1290 GROSUPLJE
Tel.: 01 7810 900 / Fax: 01 7810 919
Datum: 1. 4. 2004
Obvestilo občanom Upravne enote Grosuplje
Upravna enota Grosuplje obvešča občane, da bo po podatkih, ki izhajajo iz računalniške evidence, v letu 2004 potekla veljavnost vozniških dovoljenj večini tistih imetnikov vozniških dovoljenj, ki so bila izdana v Republiki Sloveniji v prvih treh letih po njeni osamosvojitvi.
V izogib prevelikim čakalnim vrstam na upravni enoti v mesecih, ko večini imetnikom vozniških dovoljenj poteče veljavnost, omogočamo strankam podaljševanje veljavnosti vozniških dovoljenj že pred rokom, ko poteče v njih vpisana veljavnost.
Vlogo za podaljšanje vozniškega dovoljenja se lahko odda na sedežu Upravne enote Grosuplje, Kolodvorska cesta 2, v času uradnih ur.
Vlogi za podaljšanje vozniškega dovoljenja je potrebno priložiti vozniško dovoljenje, plačati upravno takso v višini 2.210 tolarjev in obrazec 10 tolarjev. V primeru, če stranka želi vozniško dovoljenje zamenjati zaradi vpisa kategorije A-50 km/h, priloži fotografijo in plača obrazec vozniškega dovoljenja v višini 272 tolarjev. Če je za podaljšanje vozniškega dovoljenja potrebno opraviti zdravstveni pregled na Medicini dela, prometa in športa, je potrebno predložiti pozitivno zdravstveno spričevalo.
Uradne ure do 1. 5. 2004: v ponedeljek	od 8.00 do 11.30 ure in
od 12. do 15. ure v sredo	od 8.00 do 16.30 ure
v petek	od 8.00 do 13. ure.
Uradne ure od 1. 5. 2004:
v ponedeljek v sredo v petek
od 8.00 do 12. ure in od 13. do 15. ure od 8.00 do 12. ure in od 15. do 17. ure od 8.00 do 13. ure.
Občanom predlagamo, da preverijo veljavnost svojih vozniških dovoljenj in pravočasno poskrbijo za podaljšanje.
Pripravila: Marija Vidrih Nevenka Dolgan, univ.dipl.prav.
NAČELNICA
Vodja JSKD OI Ivančna Gorica Tatjana Lampret izroča priznanje umetniški vodji skupine Mavrica Vesni Fabjan. V ozadju pevke Mavrice.

«■i

Območno srečanje malih vokalnih skupin
Pod geslom "Evropa brez meja" se je 3. aprila v Jakličevem
domu na Vidmu odvijalo območno srečanje malih vokalnih skupin. Prireditev, ki je sovpadla s časom našega vključevanja v Evropsko unijo in stoletnico rojstva pesnika
Srečka Kosovela, je bila posvečena obema dogodkoma.
Kultura v vseh svojih pojavnih oblikah ohranja identiteto naroda in hkrati s svojo univerzalno umetniško izpovedjo in vrednotami druži narode. Tokratni kulturni večer je združevalo petje. Zbralo se je kar devet malih vokalnih skupin iz občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, kar je dovolj velik dokaz, da ljubiteljev petja v našem okolju ne manjka.
Med vokalnimi skupinami sta bili kar dve iz naše občine, in sicer Vokalna skupina Mavrica pod umetniškim vodstvom Vesne Fabjan in na novo nastali dekliški vokalni Sekstet komplet pod umetniškim vodstvom Ane Erčulj. Za pevke skupine Mavrice je bil to poseben večer, saj so pevke po uspelem nastopu dobile Gallusove značke. Damjana Palčar in Anita Ahačevčič sta prejeli zlati znački, Šte&a Adamič, Martina Šuštar, Vesna
iék
Â
Drugi nastop na odru Jakličevega doma skupine Sekstet komplet, ki jo vodi Ana Erčulj.
Fabjan in Darja Sever srebrne ter Milena Klinc, Helena Erčulj in Milena Hegler bronaste značke.
Na reviji so sodelovale nekatere nove skupine in nekaj takih, ki nastopajo že dalj časa in smo si jih zapomnili po njihovem kvalitetnem petju že na prejšnjih revijah. Večina skupin je izbrala zahtevnejše priredbe ljudskih in drugih pesmi. Najbolj kvalitetne izvedbe so poslušalci nagradili z dolgimi aplavzi, revijo pa je spremljal in ocenjeval tudi strokovni sodelavec Mitja Gobec.
Revijo je organizirala JSKD OI Ivančna Gorica, ki z vsakoletnimi revijami različnih glasbenih sestavov vzdržuje bogato pevsko tradicijo treh občin.
M. Steklasa
Ena od stojnic z okusnimi domačimi dobrotami.
Sejem na Zdenski rebri na tiho nedeljo
Tiha nedelja je privabila k sv. Antonu veliko število ljudi,
ki so se po maši v tamkajšnji cerkvi v lepem in toplem vremenu sprehodili ob stojnicah DPŽ Dobrepolje - Struge, si ogledali lepe izdelke in tudi kaj kupili.
Ponudba velikonočnih butaric. Prodajalci so bili fantje iz Zdenske
vasi.
Težko se je bilo namreč upreti številnim domačim velikonočnim dobrotam in raznim domiselnim uporabnim ter dekorativnim izdelkom, ki simbolizirajo veliko noč. Precej je bilo vezenin, velikonočnih butaric, domačega peciva, potic in drugih jedi ter še marsikaj, kar je nastalo v spretnih rokah članic društva podeželskih žena. Za bogatejšo ponudbo je poskrbelo tudi nekaj drugih prodajalcev.
Društvu podeželskih žena je priskočilo na pomoč tudi PGD Zdenska vas. Pripravili so stojnice in z gostinsko ponudbo poskrbeli za še boljše vzdušje na Zdenski rebri.
M. Steklasa
Bogata ponudba prtov članic DPŽ iz Strug
Turistično društvo PODGORA organizira
PRVOMAJSKO KRESOVANJE
v petek, 30. aprila 2004, od 20. ure dalje, pri Koritu.
Za jedačo, pijačo in dobro razpoloženje bo poskrbljeno!
Iz društev
Občni zbor Turističnega društva
Podgora
27. marca so se v koči Pri koritu zbrali člani TD Podgora na rednem letnem občnem zboru. Leto 2003je bilo zanje uspešno, saj so organizirali vse tradicionalne prireditve, dejavni pa so bili tudi pri izgradnji sanitarno-skladiščnih prostorov.
kresovanja, organizirali 9. srečanje družin in prijateljev, ad-ventno-Miklavžev sejem in pohod z baklami na Kamen vrh. Člani društva so celo leto pridno dežurali v koči. Zanimanje za najem koče je bilo precejšnje, saj so jo oddali 46 krat izven društva, 11 krat pa članom svojega društva.
Družabnega življenja je bilo bolj malo, bili so le na dobro organiziranem plaval-
Omizje najmlajših članov
dovoljenja načrtujejo priključitev elektrike na omrežje in preureditev skladiščnih prostorov v kuhinjo. Glede slednjega je bilo po krajši razpravi o smiselnosti investiranja v kuhinjo, ki naj bi bila v bližini sanitarij, sklenjeno, da bodo pridobili strokovno mnenje. Sicer pa nameravajo postaviti še leseno kaščo in urediti kolesarnico ter pasje priveze. Nadaljevali bodo z zbiranjem kmečkega orodja, izpeljali akcijo urejanja naravoslovne učne poti in se trudili za promocijo vasi in društva.
V razpravi, ki je sledila, je bil sprejet predlog o ureditvi smetnjakov, slišati pa je bilo še vrsto kritičnih misli pa tudi pobud in predlogov. Raz-
Dela so začeli s pomladansko očiščevalno-urejevalno akcijo ob koči in naravoslovni učni poti. Zahtevnejša dela, kot so napeljava elektrike, vodovoda, polaganja ploščic ter mizarska opravila so prepustili obrtnikom, kar je bil precejšen finančni zalogaj. V jesenskem času so se ponovno lotili večje investicije in začeli z izolacijo in oblaganjem koče z notranje strani. Na lanskoletnem občnem zboru so določili komisijo in dali razpis za javna dela v društvu.
Komisija se je po pregledu vseh prijav odločila za Alojza Strnada, ki je dogovorjena dela opravljal kvalitetno in dosledno. V letu 2003 so pridobili idejno zasnovo posebnega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, v delu pa je tudi projektna dokumentacija; pričakujejo, da bodo dobili gradbeno dovoljenje še pred poletjem.
Društvo je organiziralo vse tradicionalne prireditve. Sodelovali so pri organizaciji in izvedbi prvomajskega
Delovno predsedstvo: Alojz Strnad, Franci Adamič, Marija Kastelic in
Jože Klun

#
' f T
Udeležba na občnem zboru je bila velika, tako kot vedno.
nem izletu. Za boljšo prepoznavnost strežnega osebja na prireditvah so nabavili nove predpasnike. Ohranili so tesne stike s člani TD iz Tunjic. Novost, ki jo je prek društva organizirala kulturna sekcija, je bila odmevna in uspela slikarska kolonija.
Tudi v letošnjem letu načrtujejo vse tradicionalne prireditve, konec junija pa nameravajo spet organizirati extempore. Sicer pa za letos po pridobitvi gradbenega
pravljali so o oddaji koče in o tem, kdo naj bi bil zadolžen, da ne bi prihajalo do poškodbe inventarja. Predsednik TD je informiral člane o sistemu HACCAP, ki ga bodo morali uvesti v društvu. Nekaj kritičnih pripomb je bilo na račun občine zaradi, po njihovem mnenju, neprimernega odnosa do turizma.
V zvezi s tem je bilo predlagano, da bi se namesto posamičnega in izoliranega delovanja morala vsa društva v obči-
april 2004
Iz društev
9
ni povezati, predstaviti svoje projekte, župan oz. občinski svetniki pa bi potem finančno podprli najpomembnejše in najboljše projekte. Nekateri člani društva pogrešajo boljšo kvaliteto prireditev v občini, predvsem pa programe za družine oz. programe, ki bi zadovoljile vse generacije. V zvezi s slikarskimi kolonijami je bilo predlagano, da bi se slikarska dela, ki bi bila sicer
skupna last vasi, razdelila po hišah in se prenašala iz roda v rod. Ob pomembnejših obletnicah bi pripravili skupne razstave, slikarska dela pa bi na ta način imela tudi povezovalno funkcijo.
Občni zbor TD Podgora je bil dobro obiskan in organiziran. Udeležilo pa sega je tudi precej mladih članov.
M. Steklasa
"Stric, a lahko še enkrat pokažete ...?"
To je bilo najpogostejše vprašanje na večeru, ki smo ga gasilci PGD Zdenska vas v soboto, 27. marca, kot uvod v operativno leto, posvetili demonstrativni vaji gasilsko-reševalnih vozlov. Mojstrsko predavanje in veščine, ki nam jih je predstavil predavatelj g. Rus Franc iz Sodražice, je na 40 udeležencev različnih generacij naredilo tak vtis, da smo vsi skupaj pozabili na čas in vsak po svoje pletli vozle.
Aktivnosti, ki jih izvajamo gasilci, obsegajo različne tehnične naloge. Največkrat se tehnično reševanje izvaja brez požarne situacije, ni pa to pravilo. Gasilec se mora pri svojem operativnem delu večkrat zavarovati pred padci, zato je zelo pomembna pravilna uporaba reševalnih pasov in vrvi. Zelo pomembna je tudi naveza orodij in armatur za dvig v višja nadstropja.
Ambulantni vozel, Tesarski vozel, enojna in dvojna Reševalna zanka, Gasilski vozel, Tkalski vozel, so le nekateri našteti, ob katerih smo udeleženci obnavljali in dograjevali svoje znanje o vozlih. Zanimivo, da je največ "simpatij" požel Lopovski vo-
zel. Upam, da so se ga udeleženci učili z veseljem predvsem za skrivnostne nočne obiske pri svojih ljubljenih osebah in da jih ime vozla ne bo premamil za kakšna druga dejanja.
Na kratko predstavimo še našega predavatelja. Kot rečeno je bil to g. Franc Rus iz Sodražice, ki je član gasilstva že 58 let. Gasilskega znanja mu ne primanjkuje, saj ponosno nosi čin Višjega gasilskega častnika ll. stopnje, poleg tega ima opravljene številne tečaje, ki vključujejo gasilske specialnosti. Odlikovan je bil že s številnimi odlikovanji, med drugim tudi že z odlikovanjem za posebne zasluge. Med svojim delovanjem je bil 17 let predsednik, 8 let poveljnik društva, sedaj pa je častni član v domačem društvu in v še nekaterih drugih po Sloveniji. Na vprašanje, koliko vozov pozna, je odgovoril: "Nekje so zapisali, da jih poznam 43, vendar je ta številka večja. Koliko? S tem podatkom, pa vas na žalost ne morem razveseliti."
Vsi skupaj si želimo, da bi predavatelji s podobnimi znanji še obiskali naše društvo.
Aleš Strnad
Slika levo: Velika delovna vnema vseh udeležencev
Slika desno: Naveza ponesrečenega na nosila
Slika spodaj: Franc Rus je društvu podaril pano z miniaturnimi vozli
10
C
Iz KGZS
april 2004
Čezmejno sodelovanje na področju
gozdarstva
Konec marca smo predstavniki Sektorja za gozdarsko svetovanje pri KGZS obiskali svoje kolege na avstrijskem Štajerskem. Obiskali smo gozdarski izobraževalni center Pichl, ki je edini izobraževalni center na avstrijskem Štajerskem in je v lasti Kmetijsko gozdarske zbornice. Ekskurzije se je udeležilo tudi devet lastnikov gozdov iz različnih delov Slovenije.
darski svetovalci KGZ. Interes po včlanitvi lastnikov v združenja je velik, saj se recimo na avstrijskem Štajerskem proda preko združenj več kot 40 % vsega lesa. Za takšno poslovanje so zainteresirani tudi žagarski obrati, saj se jim s tem bistveno znižajo stroški nabave lesa. Zato tudi spodbujajo in podpirajo združenja z denarnim prispevkom, ki znaša 1 do 3 % od cene lesa.
Gostitelji so nam obširno predstavili svoje delo na področju svetovanja lastnikom gozdov. Največ se ukvarjajo s svetovanjem na področju gojenja gozdov, gradenj gozdnih prometnic, trženja lesa, poslovne ekonomike, varnega dela pri delu v gozdu (nove tehnologije), uporabe lesa v energetske namene (ogrevanje na biomaso ).
Velik poudarek dajo tudi na povezovanju lastnikov v združenja. Združenja lastnikov ustanavljajo lastniki predvsem zaradi učinkovitejšega gospodarjenja z gozdovi in boljšega ekonomskega učinka pri prodaji lesa. Preko združenj lastniki prodajo les po 10 do 15 % višji ceni kot sicer.
Pri ustanavljanju in delovanju združenj pomagajo tudi goz-
Poleg tega imajo zagotovljeno dobavo surovine, tako po količinah kot tudi časovno.
Združenja lahko tudi gospodarijo z gozdom v imenu lastnika, če se lastnik seveda s tem strinja.
Zelo zanimiva je bila tudi predstavitev prodaje lesa preko licitacij. Enkrat na leto (ponavadi v začetku leta) Zbornica organizira licitacijo kvalitetnejšega lesa. Ponudbe se zbirajo pisno, na dan licitacije se te ponudbe odprejo, les pa proda najboljšemu ponudniku. Stroške licitacije nosita tako kupec kot prodajalec lesa. Povprečna prodajna cena prodanih sortimentov je bila kar 328 EUR, maksimalne cene pa dosegajo tudi več tisoč ev-rov. Povprečno prodana količina lesa na lastnika je bila 3,84 m3. Ta les je ponavadi prodan specialnim kupcem in tako zelo oplemeniten.
Izobraževalni center Pi-chl nam je predstavil tudi programe izobraževanj. Od ustanovitve centra leta 1947 se je tečajev udeležilo več kot 45000 tečajnikov, ki so se izobraževali v okviru daljših ali krajših tečajev ali seminarjev.
Izvajajo izobraževanje za kvalificirane gozdne delavce, za mojstre za gospodarjenje z gozdovi, usposabljajo za delo v gozdu (nega, varno delo, vzdrževanje naprav,...), organizirajo tečaje za gradnjo z lesom (ograje, skodle, gradnja iz okroglega lesa,...), seminarje pedagogike, pa tudi o splošnih vedenjih ( prepoznavanje gob, zelišč, homeopatičnih zdravilih,... )
Glede na dolgo tradicijo (75 let) in bogate izkušnje štajerske zbornice lahko vlečemo vzporednice z našim gozdarstvom. Ker naša Zbornica še kobaca, pričakujemo pomoč avstrijskih kolegov, da nam bodo pomagali shoditi in to predvsem na področju povezovanja lastnikov in trženja lesa, da bi postalo gospodarjenje z gozdovi bolj učinkovito. Lastniki gozdov pa morajo začutiti potrebo po teh procesih.
Če se bo izboljšal položaj lastnikov gozdov, se bo ohranilo več delovnih mest , posledično pa ohranil tudi razvoj posameznih regij.
Če temu ne bo tako, ali bomo (p)ostali le izkoriščana provinca razvite Evrope?
Andrej Andoljšek
Oddelek za gozdarsko svetovanje pri KGZ Zavod Ljubljana
april 2004
Iz Podjet. centra za razvoj gospod.
11
Podjetniške informacije
ditov v letu 2004 in Javni razpis za odobritev poroštev za investicijske kredite v letu 2004.
PODJETNIŠKE INFORMACIJE (Posebej zanimiv razpis za podjetnike v Loškem potoku!)
Pripravil Področni center za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica (8369-753, GSM 041/ 436-233), na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni Center Celje, Ulica XIV.Divizije 12, 3000 Celje, (tel.: 03 4253 150, E-mail: inforace-@irrc.pcmg.si). Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.pcmg.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na številke 8369-753, 041/436-233 ali pišete na e-naslov pcrg.ribnica@amis.net. Posredovanje ažurnih informacij po e-pošti je brezplačno.
Vavčerski sistem svetovanja:
Ponovno obveščam vsa mala in srednje velika podjetja ter podjetnike (obstoječe in bodoče), da izvajamo sistem Vavčerskega svetovanja, kjer ste lahko deležni sofinanciranja svetovalnih storitev in podjetniškega usposabljanja do višine 300.000 SIT(do 50% sofinanciranje, bodoči podjetniki do 100%). Svetovalne storitve, ki se sofinancirajo so možne z naslednjih področji: priprava poslovnega načrta,organizacija in ekonomika poslovanja, trženje, promocija, kadrovsko svetovanje, finančno svetovanje, davki, carine, franšizing, odkupi licenc, vključevanje v mednarodno poslovanja, javljanje na javne razpise in natečaje, svetovanje v inovativni dejavnosti, uvajanje informacijskega sistema, promocije, investicije, razvoj projektov, zaščita intelektualne lastnine ter druga svetovanja iz posameznih poslovnih področji.
V okviru istega sistema so vabljeni k sodelovanju tudi podjetniški svetovalci za posamezna področja poslovanja podjetij, da se v Vavčerski sistem vključijo kot splošni ali specialistični svetovalci. Informacije na našem gornjem naslovu.
Preko vavčerskega sistema svetovanja Vam npr. lahko pomagamo pri prijavi na spodaj navedene in druge razpise (pomoč pri prijavi na razpis, izdelava poslovnega načrta...).
Javni razpis za spodbujanje razvojnih investicij tehnološko usmerjenih malih in srednjih podjetij v letu 2004. Ministrstvo za gospodarstvo, Področje za razvoj podjetniškega sektorja in konkurenčnosti, Objavljeno: Uradni list RS št. 23/2004
Predmet razpisa: Namen razpisa je podpreti razvojno raziskovalne aktivnosti in aktivnosti vzpostavitve mednarodne organizacije tehnološko usmerjenim malim in srednjim podjetjem. Cilj teh aktivnosti mora biti znanje v obliki novih tehnološko zahtevnih produktov in njihova ko-mercializacija na globalnem trgu. Razpis je namenjen podjetjem, ki že imajo identificirano tržno nišo za svoj produkt, in jo bodo osvojila z načrtnim in sistematičnim izvajanjem aktivnosti tako na področju razvoja produkta kot na področju razvoja tržnih poti. Poleg tega morajo biti ta podjetja sposobna z rezultati dokazati/pokazati, da so že pričela z izvajanjem razvojno raziskovalnih aktivnosti. Cilj razpisa je uveljavitev inovativnih, tehnološko usmerjenih malih in srednjih podjetij na globalnem trgu s tehnološko zahtevnimi
produkti. Rok za oddajo vlog je 3.5.2004 do 12. ure (velja poštni žig do vključno 30.4.2004 ali oddana v vložišče Ministrstva za gospodarstvo, najkasneje do 3.5.2004 do 12. ure). Celoten razpis: Spletna stran Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo.
Javni razpis za dodeljevanje spodbud na programu Eureka v letu 2004 in 2005. Objavljeno: Uradni list RS št. 29/2004, Ministrstvo za gospodarstvo.
Predmet razpisa: Predmet razpisa je sestavljen iz dveh delov, in sicer:
1.	pridobitve oznake E! ("Eureka label ") s strani slovenske Nacionalne Eureka pisarne, ki je eden izmed pogojev za pridobitev finančne podpore iz točke 2.2. tega razpisa;
2.	sofinanciranje stroškov udeležbe slovenskih partnerjev v projektih programa Eureka.
Roki za oddajo vlog na programu Eureka so odvisni od posameznih uradnih zasedanj Eureke. Uradno informacijo o zasedanjih vam posreduje nacionalna kontaktna oseba oziroma jo dobite na uradni spletni strani programa Eureka: www.eureka.be . Rok za oddajo vlog je: za predmet pod točko 1 tega razpisa najkasneje 30 dni pred uradnim zasedanjem Eureke (velja poštni žig do vključno 2 dni pred uradnim iztekom roka za oddajo na ministrstvo ali oddaja v glavno pisarno Ministrstva za gospodarstvo, najkasneje do 11. ure uradnega roka), za predmet pod točko 2 tega razpisa najkasneje do 3. 5. 2004 do 12. ure (velja poštni žig do vključno 1. 5. 2004 ali oddaja v glavno pisarno Ministrstva za gospodarstvo, najkasneje do 3. 5. 2004 do 11. ure).
Javni razpis za odobritev dolgoročnih investicijskih kreditov za mikro, nova podjetja. Objavljeno: Uradni list RS št. 32/2004, stran 2011, Javni sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva.
Predmet razpisa so neposredni dolgoročni krediti za mikro (do 9 zaposlenih), nova podjetja (niso registrirana dlje od 42 mesecev od dneva vložitve vloge in podjetje izplačuje plačo več kot 3 mesece), ki jih razpisuje Javni sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva v letu 2004. Skupna višina razpisanih kreditov je 200.000.000 SIT. Investicija je lahko največ 20 mio SIT, obrestna mera 4% p.a. maksimalna odplačilna doba: do 7 let, možnost moratorija na glavnico. Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do 25.10.2004. Vmesni roki so: 25.4., 25.5., 25.6., 25.8., 25.9. in 25.10.2004. Razpisna dokumentacija: www.jsmg-sklad.si ali na naslovu sklada. Informacije: 02/ 234-1274, 234-1272,
e-mail: bostjan.vidovic@jsmg-sklad.si.
NAPOVED razpisov: Informacije: Javni sklad za razvoj malega gospodarstva, Trubarjeva 11, Maribor, tel.: 02/234 12 60, e-mail: bostjan.vidovic@jsmg-sklad.si
Ministrstvo za gospodarstvo ob aktualnih objavljenih razpisih dodatno zagotavlja spodbude tudi preko programov in instrumentov Javnega sklada za malo gospodarstvo. Za te spodbude ministrstvo za gospodarstvo v letu 2004 namenja 128 milijonov tolarjev in dodatno sredstva za izvajanje načrtovanih aktivnosti ukrepa 1.3. ERDF. Napovedani so še razpisi: Javni razpis za odobritev posrednih ugodnih investicijskih kre-
Splošne informacije, novosti:
Financiranje malih in srednje velikih in podjetij
Ugodne kreditne linije ponuja več bank tudi v sodelovanju z različnimi evropskimi finančnimi inštitucijami. Ker se stanje na finančnem trgu stalno razvija in spreminja, pri pridobivanju finančnih virov vedno poiščite sveže informacije pri bankah, skladih za določene primere tudi na našem naslovu. Tokrat bomo predstavili nekaj možnosti:
-	dolgoročni devizni kredit bank iz sredstev EIB za mikro, mala in srednja podjetja ter namenske projekte. Znesek kredita do največ 50% vrednosti projekta. Ročnost 4 do 12 let (v določenih primerih tudi več). Možen odlog glavnice.
-	program za izvozno usmerjene MSP v Sloveniji: Slovenska izvozna družba, Ulica Josipine Turnograjske 6, Ljubljana, Tel: 01/200 75 00. Program za MSP s podporo EU SID izvaja v sodelovanju s KfW in Razvojno banko Sveta Evrope. Program je namenjen financiranju dolgoročnih naložb malih in srednjih podjetij (kot tudi samostojnih podjetnikov) izključno prek izbranih bank slovenskih podjetij.
Za zagotavljanje konkurenčnih pogojev pri nastopanju slovenskih izvoznikov na tujih trgih izvaja Slovenska izvozna družba kot agent države (v okviru razpoložljivih sredstev državnega proračuna za tekoče leto) program izravnave obresti - PIO (izravnava obrestne mere pri kreditih v domači valuti). Do povračila dela obresti iz naslova programa izravnave obresti so upravičeni vsi izvozniki, katerih izvozna posojila v domači valuti so refinancirana, sofinancirana ali neposredno financirana s strani SID.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona - Bistvene spremembe novega zakona
vir: Uradni list RS št. 18/2004, velja od: 13.03.2004
•	Posebni pogoji (izobrazba) se ohranjajo le pri dejavnostih, ki so nevarne za zdravje ali premoženje ljudi, za varovanje okolja in za zaščito potrošnika.
•	Liberaliziran je vstop v obrtni sektor.
•	Odpravljajo se nekatera upravna dejanja.
•	Ukinjajo se dodatni pogoji za opravljanje dejavnosti.
•	Odpravljena je definicija, da je obrt način opravljanja dejavnosti, dopolnjuje se definicija za obrtne dejavnosti, popolnoma nova je definicija obrti podobne dejavnosti.
•	Mojstrski izpiti se ohranjajo, hkrati pa se "vstopni pogoji" razširjajo z najmanj višjo strokovno izobrazbo.
•	Odpravljajo se minimalni tehnični in drugi pogoji za opravljanje obrti, poenostavljen je vpis v obrtni register (obrti podobne dejavnosti ne potrebujejo več obrtnega dovoljenja).
•	Izobrazbene zahteve za pristop k mojstrskemu izpitu so fleksibilnejše.
•	Zakon je usklajen z odločbo ustavnega sodišča glede vprašanja zastopanosti članov pri odločanju v zbornici, osnove za članarino in kaj se lahko financira iz članarine kot obvezne dajatve, uvaja se nadzor računskega sodišča.
Piše: Zdravko Marič, dr.med.
Radek Stiški o bolniški
Pozdravljeni! Ime mi je Radek.Prihajam iz Stične, kjer smo že tri generacije služile kruh v Livarju v Ivančni Gorici. Moj oče, ki je sicer Jugoslovan in se je poročil s Slovenko, je bil tako ponosen na bivšo državo, da mi je velikokrat govoril: "Znaš, sine, mi smo radni narod, zato sam ti dao ime Radek." Ampak takrat še ni vedel, da bo njegov sinek nekoč mlad, premlad invalidski upokojenec.
In zakaj vam pišem? Oni dan sem srečal aktiviste neke liste, ki so me poprosili, da ob prvem maju napišem svojo zgodbo o delu in zdravju oziroma bolezni. Ker ne hodim več v službo in imam dovolj časa, sem jim seveda stvar obljubil. Pa začnimo:
Star sem 46 let. Začelo se je pred sedmimi leti, ko me je nekaj tednov bolel hrbet v predelu križa. Ker do takrat nisem imel takih težav oziroma so trajale vedno le par dni, sem se odpravil k zdravniku.Povedal sem mu, kaj me muči in da je nekaj narobe, saj traja že tri tedne. Malo sem mu zameril, saj me je namesto o tem, kje in v katerem položaju me "zaštiha", spraševal le o tem, kje in kaj delam. Nazadnje mi je samo napisal neke tablete za bolečine, mi dal neke reklame za vaje in mi vse skupaj, z zdravstvenim kartonom vred, dal v roke, rekoč: "Če ne bo boljše, se vidimo." Bil sem jezen, saj mi ni ponudil bolniške. Ko sem mu povedal, da ne bom mogel delati, je rekel nekaj v smislu: "Pa dajte bit nekaj dni doma, če mislite, da bo prej boljše." In tako se je Radek znašel v položaju, ko je po šestnajstih letih dela koristil bolniško. Do sedaj sem bil odsoten le zaradi letnega dopusta.
Mislil sem, da bo hitro dobro, saj sem res počival. Čez tri ali štiri dni pa me je začel križ še bolj boleti, zato sem počival še več. Kmalu sem spet šel k zdravniku in mu rekel. "Poglejte me, kako sem ves ukrivljen. Da boste vedeli, sedaj me boli še tudi vrat in kolena. Pa mi niti niste ponudili bolniške, kaj bi šele bilo, če bi delal." On pa mi je odvrnil: "Mogoče bi pa potem že bilo dobro." To sem mu seveda zameril in v svoji sveti jezi sem čez tri dni zamenjal zdravnika. Prijatelj Zoki mi je namreč povedal, da pozna enega dobrega doktorja, ki mu da bolniško tudi, ko gre v Bosno k staršem. Ko sem ves napet in nervozen prišel do
svojega novega zdravnika, mi je ta izmeril še pritisk in glej, nameril mi je zvišan krvni tlak. E, da bi sedaj to videl moj prejšnji doktor. Ne le hrbtenica, tudi pritisk me muči. Imel sem prav, zmagal sem, moja borba za bolniško je bila upravičena, sem razmišljal sam pri sebi. In tako so tekli dnevi in tedni in kmalu je prišel en mesec mojega bolniškega staleža. Oglasil sem se spet pri zdravniku, ki me je vprašal, če sem boljši. Rekel sem, da sem dobesedno zanič. Poleg vseh bolečin in slabega počutja sem čedalje bolj živčen in nervozen, šef me kliče in mi pošilja nadzorno službo, ki preverja, če res počivam. "Povem vam, doktor, delat ne morem, če bo šlo tako naprej, bom pristal v Polju. Jaz bi rad delal, če bi lahko. Dajte me pozdravit, pa bom delal. Tukaj me imate, zrihtajte me, da bom brez bolečin in pri močeh, pa bom spet rad šel na šiht. Če ne pa pošljite karton na zdravniško komisijo za podaljšanje staleža." No, ultimat je zale-gel in zdravnik je poslal mojo zdravstveno dokumentacijo na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije k imenovanemu zdravniku. Po nekaj dneh je prišla odločba in pisalo je, da se moj počitek nadaljuje. Moji dnevi so postali čisto drugačni. Žena je šla v službo, otroci v šolo, jaz pa za eno uro na fizioterapijo, nato pa sem gledal televizijo. Včasih sem skuhal kosilo ali pa šival raztrgane nogavice in odpadle gumbe. Nekega dopoldne je zapadlo kar precej snega in odločil sem se, da ga bom malo pokidal z dvorišča. Vendar sem komaj dobro začel, že se mimo pripelje zdravnik, ki je šel na hišni obisk, čez nekaj minut pa še soseda, ki je šla v trgovino. Bal sem se, da bo vsem v trgovini povedala, da delam. Zato sem raje kar nehal in ves živčen stopil nazaj v hišo. Čez dva dni pa me je tako bolel križ, da sem moral v ambulanto po injekcijo.
Dnevi in tedni so hitro minevali. Kar naenkrat sem opazil, da se me sodelavci, s katerimi sem imel prijateljske odnose, izogibajo. Nočejo se več pogovarjatiz mano in zdelo se mi je, da so me izobčili. Počutil sem se zelo osamljenega in izgubil sem motivacijo. Prav zato, ker sem se vdal v svojo prepotencirano bolezensko usodo, pa je bilo čedalje slabše. Jemal sem tablete proti bolečinam, proti krvnemu pritisku, proti holesterolu, nekaj za pomiritev in včasih
sem šel na injekcije v ambulanto. Ker sem šel večkrat tudi h specialistu, sem dobil občutek, da hodim namesto v službo sedaj po raznih ambulantah in drugih zdravstvenih ustanovah. Minilo je še dobrih nekaj mesecev in ker nisem videl nobenega izhoda, sva se z zdravnikom odločila, da podava predlog na invalidsko komisijo. Ves postopek se je odvijal nekaj mesecev, prišla je odločba, ki se je glasila, da sem zmožen za lažje delo. Takega dela v naši firmi ni, hkrati se nisem počutil zmožnega za nobeno delo, zato smo podali pritožbo. Stvar se je zavlekla in ker nisem hotel popustiti, sem najel odvetnika. Ta me je vzpodbujal, da vztrajam. Obiskoval sem nove in nove specialiste, dobesedno iskal diagnoze, zmetal ogromne denarja za odvetnika, vendar me v moji nameri, da se invalidsko upokojim, ni moglo nič ustaviti. In na koncu mi je uspelo, postal sem invalid prve kategorije. "Spet sem zmagal, res sem bolan, jaz sem tej državi dokazal, da me mora podpirati in plačevati. No ja, pravzaprav me morajo podpirati in plačevati tisti, ki delajo in ustvarjajo, med drugim tudi moji sodelavci in prijatelji; ampak me ne briga, jaz sem bolan, oni pa so itak pokazali, da jim ni nič več do mene in moje družbe."
Takšno razmišljanje me je vodilo nekaj tednov, nato pa je dobra volja začela popuščati. Dobil sem odločbo, s katero mi je priznana minimalna, zelo slaba penzija, žrl me je občutek, da še vseeno nisem tako star, da bi do smrti samo kuhal in krpal nogavice, slabo sem spal in celo žena in otroci so spremenili odnos do njihovega moža in očeta. Skratka, klavrno. Nekega dne sem šel k očetu in ga prosil, če mi posodi denar, da odpeljem družino na izlet. Pa mi odvrne: "E, sine, ti zdaj nemaš onega, znaš, regresa, pa lahko da gremo samo u Smederevsku Palanku, da tamo čuvamo ovce i sunčamo se na planini." "Hvala, oče, mogoče bomo res kdaj šli," razočarano odvrnem in odidem domov.
Moje življenje je enolično, žena dela, otroci študirajo in delajo prek študentskega servisa. Včasih se opogumim in prosim starejšega sina, če mi posodi kakšnega jur-ja ali dva. Ponavadi se me usmili in takrat grem v sosednji lokal na pečene sardinice in dva deci radenske. Zvečer ponavadi žena gre zgodaj spat, saj gre zjutraj v službo. Jaz pa ne morem spati, zato ponavadi gledam televizijo in zaspim kar na kavču v dnevni sobi. Tako že več let ne spim v spalnici.
Na koncu vam lahko samo še svetujem, da se izogibajte dolge bolniške. Vem, da nam je vsem ta država veliko dolžna. Vem, da ta država enim nudi več, drugim manj, kar ni prav. Vem, da vsi naši šefi zahtevajo
april 2004
Zobozdravnik svetuje
13
od nas čedalje več za vedno manjšo plačo, pa vendar še enkrat ponavljam: bolniška ni rešitev problemov, ni čarobna palica, ki nas bo naredila zdrave in psihofizično maksimalno sposobne. Bolniški stalež je povečini le malo več kot zajemanje sape in vsako pretiravanje pri tem ima negativne posledice. Pridejo pa tudi hude bolezni, kjer ljudje res niso več sposobni za nobeno delo in za te ljudi so taki nasveti in zgodbe nepotrebni. Njim želim predvsem največjo možno ozdravitev, rehabilitacijo ali kolikor je možno kvalitetno življenje navkljub spremljajoči bolezni.
To je bila moja malce žalostna zgodbica. Ker pa imamo vsi ljudje življenjske cilje in počnemo stvari, ki nas veselijo, tudi invalidski upokojenci, bi vam na koncu razkril, kaj trenutno počnem in za kaj se usposabljam. Z veseljem vam sporočam, da se učim igrati harmoniko pri sosedu, ki ima "frajtonarco". Čez tri mesece bom namreč začel hoditi v Ljubljano na Šuštarski most in pod Prešernov spomenik, kjer bom igral mimoidočim. Če boste kaj hodili naokrog, bom zelo vesel, če skupaj tudi zapojemo.
Pa lep pozdravek - vaš stiški Radek
KAJ ZDRAVJU ŠKODUJE IN KAJ GA VARUJE?
Vabimo vas na uvodno predavanje iz sklopa aktivnosti preprečevanja bolezni, ki jih prinašata staranje in nezdrav življenjski slog. Predavateljica bo KATARINA VUKELIČ, dr. med. specialni pulmolog. Organizator: Splošna medicina Dobrepolje, Zdravko Marič, dr. med.
Predavanje bo v četrtek, 29. 4, ob 18.30 v sejni sobi občine Dobrepolje
VLJUDNO VABLJENI!
Piše: Miha Markelj, dr.dent.med.
Zobobol
Zob nas lahko začne boleti, ko je vzdražen živec v zobu. Najpogostejši dejavniki, ki povzročajo zobobol, so infekcija zoba, zobna gniloba (karies) ter poškodba ali izguba zoba. Bolečina lahko nastane tudi po puljenju zoba. Včasih pa bolečina izvira iz drugih predelov in izžareva v predel čeljusti ter jo tako zlahka zamešamo z zobobolom. Tu gre lahko za probleme s čeljustnim sklepom, ušesi ali včasih celo s srcem.
Večini problemov glede zob se lahko izognemo, če si redno umivamo in nit-kamo zobe ter si damo očistiti trde in mehke obloge pri zobozdravniku najmanj enkrat na leto (ADA- ameriška zobozdravstvena zveza priporoča celo profesionalno čiščenje zob enkrat na 6 mesecev). Tako preprečimo nabiranje bakterij na naših zobeh in s tem tudi zobno gnilobo ter vnetje obzob-nih tkiv.
Vzroki za zobobol
Zob nas začne boleti, ko se vname centralni del zoba, ki ga imenujemo zobna pulpa. Pulpa vsebuje živčne končiče, ki so zelo občutljivi na bolečino. Do vnetja zobne pulpe pride zaradi zobne gnilobe, poškodbe ali infekcije. Podobne simptome pa imajo lahko tudi bolečine, katerih vzrok leži kje drugje, izžarevajo pa v predel čeljusti.
Simptomi
Najpogosteje pacient toži, da ga boli zob ali čeljust. Bolečino lahko sproži pritisk na zob (pri žvečenju) ali pa vroči oz. hladni dražljaji. Bolečina lahko preneha takoj po tem, ko dražljaja ni več ali pa traja tudi 15 sekund ali več po prenehanju delovanja dražljaja. Bolečina lahko izžareva v lice, uho ali čeljust.
Zobozdravnik mora razlikovati zobo-bol od drugih bolečin v predelu obraza in vratu. Govorimo o sinusitisu, bolečini v ušesu ali grlu, poškodbi temporo-mandibularnega (čeljustnega) sklepa ,
ki pritrjuje spodnjo čeljust na lobanjo.
Naštel bom nekaj najbolj tipičnih primerov, s katerimi se soočamo zobozdravniki, kar se tiče bolečin;
-	huda bolečina, ki nastopi 2 do 3 dni po puljenju zoba. Gre za "suhi" alveolitis (vnetje zobne alveole- to je "jamica" v kateri je bil zasidran zob). Kost je prišla v stik z zrakom. Vsekakor je obisk pri zobozdravniku nujen;
-	zobni absces - to je vnetje ust, obraza, čeljusti ali vratu, ki se začne kot vnetje zoba ali karies. Pogost je predvsem pri ljudeh s slabo ustno higieno. Ponavadi opazimo oteklino na dlesnih ali obrazu, povišana je tudi telesna temperatura. Zobozdravnik mora omogočiti drenažo gnoja, pogosto pa tudi predpisati antibiotike. Drenažo gnojnega vnetja naredimo ponavadi z odprtjem zoba (endodontska drenaža) in če je potrebno tudi z incizijo v mehkih tkivih (rez s skalpelom);
-	bolečine spremljajo tudi zlom zoba in izbitje le-tega. Izgubo stalnega zoba štejemo med nujna stanja v zobozdravstvu;
-	bolečine pri odpiranju ust so ponavadi posledica poškodbe ali vnetja čeljustnega sklepa. Do tega lahko pride, če smo želeli kaj prevelikega prežvečiti, ob zehanju ali tudi na zobozdrav-niškem stolu, če ste držali usta preveč odprta;
-	tudi modrostni zob lahko povzroči bolečinsko stanje. Dlesen okoli izraš-čajoče krone se pogosto vname, še posebno, če zob nima veliko prostora za izraščanje. Bolečina lahko izžareva v uho, žrelo,ustno dno, tako da je poži-ranje lahko težavno. Včasih je moteno odpiranje ust;
-	če občutite poleg bolečine v čeljusti tudi slabost, vrtoglavico, znojenje, težko dihanje ali bolečine v prsnem predelu, gre lahko za hujše stvari kot zobobol. Pri srčnem infarktu in angini pectoris lahko včasih bolečina izžareva tudi v predel čeljusti. Takoj morate obi-
Zobozdravnik svetuje
skati splošnega zdravnika. V večji nevarnosti so ljudje, ki so prestali srčno operacijo in diabetiki;
-	najpogosteje pa zobje skelijo ob hladni ali vroči hrani, včasih tudi pri uživanju sladkarij. Lahko gre za zobno gnilobo, slabo obrobno zaporo plombe ali pa le za preobčutljive zobne vratove. Pri slednji situaciji je ponavadi že dovolj vzpostavitev redne, pravilne in temeljite ustne higiene, včasih pomagamo zobozdravniki s posebnimi premazi, če pa problemi vztrajajo, pa naredimo plom-bico v občutljivem predelu in tako zaščitimo eksponiran dentin (izpostavljeno zobovino);
Več je lahko torej vzrokov za bolečino zoba. S pomočjo kliničnega pregleda in včasih tudi rentgenske slike skušamo zobozdravniki ugotoviti razlog bolečine, saj le tako lahko ustrezno pomagamo. Na kakšne načine lahko pomaga zobozdravnik?
-	premaz skelečega zoba;
-	odstranitev kariesa in izdelava nove plombice;
-	zamenjava stare neustrezne plombi-ce;
-	zdravljenje zoba in polnitev koreninskih kanalov;
-	razbremenilno brušenje določenih zob in zagladitev;
-	puljenje zoba;
-	toaleta in oskrba rane;
-	recept za protibolečinska zdravila.
Na kakšen način si lahko pomagate sami?
-	skrbite za temeljito ustno higieno (če želite dodatne informacije glede tega, vas ne sme biti sram vprašati zobozdravnika za nasvet);
-	upoštevajte navodila zobozdravnika, ko zapustite ordinacijo;
-	če je potrebno, si pomagajte z blagimi protibolečinskimi zdravili (analgetiki);
-	prenehajte kaditi;
-	prehranjujte se zdravo, izogibajte se sladkani hrani, uživajte veliko svežega sadja in zelenjave (obrok zaključite s solato ali jabolkom);
-	redno čistite proteze, če jih imate;
-	pri športnih aktivnostih nosite ščitnike za zobe;
-	redno obiskujte zobozdravnika.
Na koncu naj povem še, da ima vsak človek svojo višino praga bolečine, kar pomeni, da vsak izmed nas drugače ob-
čuti enako jakost dražljaja. Nekateri zelo hitro zaznajo neugoden občutek kot bolečino, druge pa začne boleti relativno pozno. Zelo pa je pomembno, kako se sami pripravimo na obisk pri zobozdravniku, kakšno je vaše splošno počutje, kako naporen dan je za nami, kako smo spali, tudi kakšne so vremenske spremembe. Preden obiščete ordinacijo se skušajte čimbolj umiriti, strah zajezite na minimum ter povejte čimveč podatkov o va-
ši bolečini zobozdravniku. Skupaj bomo premagali bolečine, kasneje pa poskrbeli tudi, da bi se čim manjkrat ponavljale.
Zobna ordinacija Videm bo zaprta od 3. do 18.maja zaradi letnega dopusta. Na oglasni deski v čakalnici bo napisano, kje se lahko oglasite, če imate hude bolečine, otekline in krvavitve. Želim vam lepe prvomajske praznike in hvala za razumevanje!
Letovanje otrok v letu 2004
Rdeči križ Grosuplje bo letos organiziral desetdnevno zdravstveno letovanje otrok za področje občin Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje v Mladinskem zdravilišču Debeli rtič.
Letovanje bo v času od 21. julija do 31. julija 2004.
Starši, ki želijo poslati svojega otroka na letovanje, morajo lastnoročno izpolniti prijavnico, ki jo bo otrok lahko dobil v času od 17. 05. do 21. 05. 2004 v tajništvu šole ali pri svetovalni službi.
V celoti izpolnjene in podpisane prijavnice naj otroci vrnejo v tajništvo oz. svetovalno službo najpozneje do 21. 05. 2004.
Število otrok, ki bodo lahko letovali, je omejeno. Prednost pri letovanju bodo imeli otroci, ki pogosteje obolevajo ali izhajajo iz socialno ogroženih družin.
Ekonomsko ceno letovanja bomo krili iz sredstev, ki jih v ta namen dobimo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in iz proračunov posameznih občin. Razliko do polne cene bodo krili starši. Ker so priprave na letovanje še v teku, bo znesek prispevka staršev napisan na prijavnici za letovanje.
Otroci, ki jim bo odobreno letovanje, bodo od 21. 06. do 25. 06. na dom prejeli položnico o doplačilu.
RAZPIS ZA VODITELJE IN PEDAGOŠKEGA VODJO NA LETOVANJU 2004
OZ RK Grosuplje organizira desetdnevno letovanje na Debelem rtiču v času od 21. julija do 31. julija 2004 za šolske otroke. Za voditelje otrok in pedagoškega vodjo vabimo k sodelovanju študente pedagoške fakultete, višje zdravstvene šole in ostale, ki so dopolnili 20 let, imajo veselje delati z otroki in obvladajo plavanje. Kandidati naj pošljejo pisne prijave o izpolnjevanju pogojev na naslov: RKS Območno združenje RK Grosuplje, Taborska 6. Prijave sprejemamo do 10. junija 2004.
Izbrani kandidati bodo vabljeni na razgovor do 24. junija. Tisti, ki ne bodo izbrani, na razgovor ne bodo vabljeni.
OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE
Piše: mag. Rok Pelc, dr.vet.med.
Skrb za novorejena žrebeta
Pogosto lastniki konj posvečajo premalo pozornosti stanju in negi žrebet po porodu, od katere je odvisen nadaljnji razvoj žrebeta. Po srečno izpeljanem porodu kobile, lastniki prepustijo oskrbo žrebet izključno materi - kobili, kar pa je lahko usodno za novorojeno žrebe.
Pravočasna oskrba žrebeta z mlezivom je izrednega pomena
Največkrat je žrebe ob rojstvu tako razvito, da že eno uro (najkasneje pa dve uri) po rojstvu raziskuje okolico in išče seske na vimenu. Takoj po rojstvu pri novorojencu že funkcionirajo oči in ušesa. Običajno kobila sama osvobodi žrebe plodnih ovojnic in ga temeljito obliže. S tem zazna vonj svojega žrebeta in ga po njem pozneje tudi prepozna.
Zdrava žrebeta že kmalu po porodu kažejo sesalni refleks (najkasneje 1/2 ure po porodu) in sami ali z našo pomočjo tudi kmalu pričnejo sesati. Predvsem pri nemirnih oz. živčnih kobilah je pomembno, da je ob tem prisoten samo lastnik, nikakor pa ne tujci, ki kobilo še dodatno vznemirjajo. V kolikor kobila ne pusti žrebetu sesati, lahko žrebetu pomagamo na več načinov. Poskušamo lahko tako, da kobilo čim bolj močno držimo ob steno, po potrebi ji lahko dvignemo tudi prednjo nogo, tako da preprečimo kobili "plesanje" po boksu. Običajno po prvem sesanju kobila normalno pripusti žrebe. Ko se kobila in žrebe navadita drug drugega, ju pustimo sama in jima zagotovimo mir.
Prvo mleko ali kolostrum, ki ga žrebe dobi je odločilnega pomena, saj vsebuje protitelesa matere. Le ta zaščitijo žrebe prve 3 mesece življenja. V tem času si žrebe izgrajuje svojo (aktivno) imunološko zaščito, ki je sposobna proizvajati protitelesa. Kobila ustvari specifična protitelesa za hlev, v katerem se nahaja. Zato je izrednega pomena, da visoko
brejo kobilo (zadnji mesec brejosti) ne prestavljamo v drug hlev, saj v tem primeru kobila ne bo imela časa razviti dovolj veliko število protiteles specifično za novi hlev. To je pomembno zato, ker ima vsak hlev specifično mikrofloro, v kateri se nahajajo kužne klice, na katere pa kobilji organizem ni adaptiran. Ob rojstvu žrebe namreč nima zaščitnih protiteles, ki bi ga ščitila pred okužbami, v nasprotju z ljudmi, kateri prejmejo omenjeno zaščito že preko placente. Vsebnost kobiljega mleka s protitelesi (gamaglobu-lini) je v prvih urah po porodu izredno visoka, vendar pa se kasneje naglo zmanj-šuje.Poleg tega pa se zmanjšuje tudi prepustnost črevesne sluznice žrebeta za omenjene sestavine mleka (gre za velike beljakovinske molekule). S tem narava preprečuje, da bi lahko enako veliki povzročitelji bolezni vdrli v organizem prek črevesne sluznice. To pomeni, da mora novorojeno žrebe dobiti mlezivo v prvih treh urah življenja, da bi si zagotovilo optimalno zaščito. Količina protiteles se v mlezivu zmanjša v prvih 6 urah za 30 %, prav tako pa žrebeta omenjena protitelesa lahko absorbirajo samo prvih 24 ur po rojstvu.
Sesanje mleziva ima tudi določen odvajalni učinek, saj žrebetu pomaga izločiti prvo blato, ki se imenuje mekonij. Tudi zato ima sesanje takoj po rojstvu tako velik pomen.
Kaj storimo v primeru, če žrebe po porodu ne sesa?
Žrebe ima skoraj ničelno zalogo hranilnih snovi, ki bi mu zadoščale za nekaj urno stradanje po porodu. V kolikor žre-be eno uro po porodu še ni samostojno sesalo, je priporočljivo kobilo "pomolsti" in žrebetu ponuditi mlezivo prek steklenice z dudo. Vsakokrat mu ponudimo majhne količine mleka 20 do 30 ml /kg telesne teže na uro (žrebe toplokrvne ko-
bile tehta ob porodu praviloma približno 50 kg). Mleko mora biti ogreto na 37° C. Vsakokrat pripravimo sveže mleko. Običajno že po dvakratnem ali trikratnem pitju mleziva po steklenički je žrebe že dovolj močno, da bo lahko stalo in mu tako lahko že pomagamo do seska. Kakor hitro bo žrebe samo sesalo, naše pomoči ne potrebuje več. Nikakor ne smemo pred dajanjem mleziva dajati žrebetu vode ali mleka, ker lahko črevesje preneha absorbirati protitelesa. V prvih 12 urah mora žrebe prejeti približno 1200 ml mleziva. V primeru odsotnosti sesalnega refleksa je potrebno pri žrebetu vzbuditi ta refleks s pomočjo prsta, ki ga namočimo v mleko. V kolikor žrebe kljub opisanemu postopku še nima sesalnega refleksa, mu moramo mlezivo dajati po brizgi ali pa z nazoezofagalno sondo. Za vstavitev slednje pa je potrebna strokovna veterinarska pomoč. Nikakor se tega postopka ne lotevajmo sami, saj lahko povzročimo nepopravljive poškodbe, ki so lahko za žrebeta usodne.
Prehrana osirotelih žrebet
Lahko se zgodi, da nam kobila ob porodu ali pa neposredno po porodu pogine ali pa ima iz različnih razlogov premajhno količino mleka, da bi prehranila svoje žrebe. V takem primeru je najbolj enostavno, da uporabimo mlezivo druge kobile (po možnosti v istem hlevu), ki je žrebila in ji je ob tem poginilo žrebe ali pa ima kobila prekomerno količino mleka in lahko na ta način prehrani dva žrebeta.
V kolikor nimamo opisane možnosti, uporabimo za prehrano novorojenega žrebeta komercialni mlečni nadomestek za žrebeta ( na voljo v specializiranih trgovinah ali veterinarskih ambulantah za konje) ali pa doma pripravimo nadomestek, ki bo približno podoben kobiljemu mleku. Samo kravje mleko vsebuje preveliko količino maščob in beljakovin, ne vsebuje pa dovolj mlečnega sladkorja (laktoze). Zato žrebe ne dobi dovolj energije iz virov, ki so mu dostopni in pride lahko do obolenja prebavnih organov (npr. driske). Za pripravo 1 litra nadomestka damo 2/3 kravjega mleka in 1/3 prekuhane vode ali ovsene sluzi. V pripravljeni mešanici raztopimo 4 velike
Veterinarski nasveti
Vrsta	Skupna suha snov	Maščobe	Kazein	Albumin	Laktoza
Človek	12,4	3,8	0,4	0,6	7,0
Konj	11,2	1,9	1,3	1,2	6,2
Krava	12,7	3,7	2,8	0,6	4,8
Koza	13,2	4,5	2,5	0,4	4,1
Ovca	19,3	7,4	4,6	0,9	4,8
Tabela. Primerjava med sestavinami mleka človeka in različnih vrst domačih živali
žlice (60 do 70 g) laktoze - mlečnega sladkorja, dekstroze ali rjavega sladkorja, dodamo še 2 čajni žlički dikalcije-vega fosfata in 1 čajno žličko železa. Tako pripravljen pripravek ogrejemo na 37° C.
Priporočilo za hranjenje osirotelih žrebet
V	prvem tednu starosti ponudimo žrebetu do 1/2 l mlečnega nadomestka na obrok. Le tega mu ponudimo na vsaki dve uri. Na dan dobi tako približno 3 litre mlečnega nadomestka. Npr. od 6. do 22. ure na vsaki dve uri, nato pa ob 2. uri zjutraj in potem spet ob 6.uri zjutraj.
Količino mleka postopoma povečujemo, tako da je ta v drugem tednu 1000 do 1250 ml na obrok, in sicer 5 do 6 litrov dnevno. Dajemo lahko na 4 ure, s prekinitvijo od 22. do 6. ure naslednjega dne.
V	drugem do tretjem tednu lahko poleg mleka dodajamo tudi manjšo količino koncentratov, ki so namenjeni mlajšim žrebetom. Žrebetu so na razpolago ves čas. Na obrok mu ponudimo 1.5 do 2 litrov mleka, ki ga dajemo na 6 ur, in sicer od 6. do 22. ure (6 do 8 litrov dnevno). V vmesnem obdobju lahko žrebeta navajamo na pitje iz plitve posode in ne več po dudi.
Od 3 tednov do 8 tednov lahko postopoma zmanjšujemo količino mleka, ki ga nadomeščamo s pripravki za žre-beta ali sojinim obrokom, ki predstavlja izkoristljiv vir beljakovin za žrebeta.
Po 8 tednu starosti žrebeta odstavlja-mo od mleka in mu ponudimo koncentrate za žrebeta in dobro pašo. Mleko zmanjšujemo za 1 liter na teden, dokler ga popolnoma ne ukinemo. V začetku ga še dajemo do 6 litrov dvakrat na dan.
Na kaj moramo biti še pozorni ob rojstvu žrebeta?
Poskrbeti moramo za ustrezen na-stilj. Pogosto se srečujemo z ležiščem, ki ima pomanjkljiv nastilj ali pa je celo brez njega. Najpogosteje se za žrebi-tev pripravi boks, ki je močno nastlan s slamo ali senom. Nastilj je izrednega pomena, saj se s pomočjo le tega izognemo marsikateri nevšečnosti oz. poškodbi bodisi kobile ali žrebeta. Posebnega pomena je skrb za nastilj pri žrebetih s tako imenovanimi mehkimi biclji, pri katerih je nevarnost poškodb toliko večja. Redno skrbimo tudi za higieno nastilja in sprotno odstranjevanje gnoja. Le na ta način bomo lahko zagotovili minimalno količino klic v hlevskem okolju.
Razkuževanje popka. Takoj po rojstvu žrebeta poskrbimo za razkužitev preostalega dela popkovine, saj le ta predstavlja vdorno mesto za številne povzročitelje bolezni. Najpogosteje uporabljeno razkužilo je jodova raztopina (Betadin 2% ali Povidon jodid), v katero popkovino za nekaj časa pomočimo. To ponavljamo dva do trikrat na dan vsaj dva dni. Popkovina se normalno v treh dneh zapre in osuši. Kontroliramo jo še 10 dni po rojstvu. Če opazimo kakršnokoli spremembo (oteklina, vlažno področje, "pocejanje" tekočine ipd.) moramo o tem obvestiti veterinarja.
Pasivna zaščita s serumom proti tetanusu. Le ta je skoraj nujna pri vseh žrebetih, katerih matere niso bile pravočasno in redno cepljene proti tetanusu (redno osnovno cepljenje in revakci-nacija 4 do 6 tednov pred porodom). S tem zaščitimo žrebe pred klicami, ki so vdrle v organizem neposredno ob porodu ali tik za njim preko popkovine. Serum proti tetanusu zagotavlja zašči-
lABC-jevo Zlato pero za skupni komunikacij ski projekt Studia Kernel in Pekarne Grosuplje
San Francisco (6. april 2004) - Strokovna žirija Mednarodnega združenja poslovnih komu-nikatorjev IABC je razglasila letošnje dobitnike priznanja Gold Quill - Zlato pero. Ugledno mednarodno priznanje, ki ga podeljujejo že dobrega četrt stoletja, je tudi letos prejela Vita Kernel iz Studia Kernel za komunikacijski projekt "Kako postaneš velik mojster", ki je podprl prizadevanje Pekarne Grosuplje, da ponovno oživi zanimanje za poklic peka med mladimi. Slovesna podelitev bo 7. junija v Los Angelesu.
V Studiu Kernel je poleg Vite Kernel priznanje prejela tudi Mojca Jejčič za projekt "Aktualni klik" za interni elektronski časopis podjetja za informacijske tehnologije Actual IT v Skupini Istrabenz. Letošnja mednarodna žirija, sestavljena iz priznanih mednarodnih strokovnjakov na področju poslovnega komuniciranja iz Avstralije, Kanade, Mehike, Nove Zelandije, Švice in ZDA, predstavniki slovenskega poslovnega komuniciranja pa so se za priznanja potegovali v konkurenci sodelujočih iz 20 držav.
Nagrajeni komunikacijski projekt "Kako postaneš velik mojster" so v Studiu Kernel pripravili v sodelovanju s Pekarno Grosuplje, ki si želi ponovno oživiti zanimanje za poklic peka med mladimi. Avtorica projekta Vita Kernel pravi: "Priznanje, ki je znak kakovosti v poslovnem komuniciranju, prinaša veliko zadovoljstvo celotni ekipi, ki je pri njegovi izvedbi sodelovala. Zanesljivo je bil za vse velik izziv z ustrezno komunikacijo, zlasti v lokalnem okolju, na novo ovrednotiti sam poklic in ga pomladiti. Za uspešnost celotnega projekta sta bila nedvomno ključnega pomena odnos in angažiranje vodstva in kadrovske službe v Pekarni Grosuplje."
Med slovenskimi poslovnimi komunika-torji si je nagrado prislužila še Romana Lilič iz agencije Pristop, podelitev letošnjih lABC-jevih priznanj Gold Quill-Zlato pero pa bo na slovesnosti 7. junija v Los Angelesu.
april 2004
Jubilej
17
90 let Marije Šuštar
2. aprila je praznovala 90. rojstni dan Marija Šuštar iz Male vasi. Ko sta ji kakšen dan po okrogli obletnici prišla v imenu društva upokojencev voščit tudi Konrad Piko in poverjenik za Malo vas Nace Novak, je bilo praznovanje v krogu domačih in sorodnikov že za njo. Še vedno jo je preveval občutek sreče in zadovoljstva
in polna lepih vtisov z nedavnega praznovanja se je začela v spominih vračati v preteklost, v mladost, ki je bila vse drugačna od mladosti njenih vnukov in pravnukov.
Nace Novak, Marija Šuštar in Konrad Piko
Rodila se je pri Samčevih na Cesti, možev rod pa izhaja iz Podgorice. Njegov oče je kupil posestvo v Mali vasi in ga dal sinu, kasnejšemu Marijinemu možu. Tako si je Marija po poroki s svojim možem ustvarila dom v Mali vasi. V zakonu so se jima rodili trije otroci, dva sinova in hčerka. Vendar je družinska sreča trajala le malo časa, vojna je namreč usodno posegla tudi v njihovo družino. Ko je v letu 1943 v vasi potekala mobilizacija, so se nekega dne na vratih pojavili partizani in ji odpeljali moža. "Ne smem misliti, kako je bilo", pravi Marija, "šla sem za njimi po vasi s tremi otroki, enega sem imela v naročju, drugega sem držala za roke, tretji je bil še v trebuhu." Najhuje pa je to, da ni nikoli več ničesar slišala o svojem možu, niti tega ne ve, kje je pokopan.
Začelo se je najtežje obdobje v njenem življenju. Po cele noči je sedela in jokala in ni izgubila upanja, celo po vojni ga je še pričakovala. A vse zaman, za njim se je
zgubila vsaka sled. Ostala je sama s tremi majhnimi otroki in okusila neizprosen boj za preživetje. Edini vir zaslužka so bili zobotrebci in zdravilna zelišča, ki so jih nabirali po travnikih. Denarja je bilo le za hrano in če je lahko kaj kupila otrokom, ji je bilo v največje zadovoljstvo. Na srečo je imela dobre sorodnike, ki so ji pomagali. Najbolj so ji bili v pomoč sestra in Pečnikovi iz Podgorice. Pa tudi sosedje so ji pomagali pri težjih opravilih, vendar je morala vse odslužiti.
Ko so otroci odraščali, je bilo nekoliko lažje, vendar sta starejši sin in hčerka že zgodaj odšla od doma in ostala je sama s sinom Jožetom. Skupaj sta gospodarila in toliko prihranila, da sta začela graditi hišo. Po poroki se je sin Jože z ženo preselil v novo hišo, mama Marija pa se je dokončno preselila k njima šele pred kakšnimi desetimi leti. Zdaj tudi stare hiše ni več, na njenem mestu stoji nova, ki jo je zgradil že Marijin vnuk.
Ampak dobre stare hiše Marija ne more pozabiti. "Meni je še zdaj hudo za njo, najhuje je bilo takrat, ko sem se morala preseliti", se kar ne more potolažiti Marija. Tam je preživela večji del svojega življenja in tisto pravo življenje je bilo v stari kmečki hiši. Tam je vzgajala svoje otroke in vsak kotiček, vsak predmet ji je za vedno prirasel k srcu. Še zdaj ve, kje je imela shranjeno posodo. In ne more si pomagati. Ko dobi kakšno stvar, ji najprej pride na misel, kje bi se našel prostor zanjo v stari hiši. Še dolgo časa potem, ko se je preselila k mladim, je hodila ogrevat nekaj metrov oddaljeno staro hišo in kava, ki so jo dobili obiskovalci, je bila ponavadi skuhana v stari hiši.
Njeno življenje je bilo zapolnjeno s pomočjo najbližjim, ki so ji dobroto vračali s spoštovanjem in ljubeznijo. V najtežjih časih po vojni so ji bili v tolažbo njeni pridni in ubogljivi otroci. "Nikoli jim ni bilo treba dvakrat reči, tako radi so ubogali", jih pohvali Marija in doda": Še zmeraj me spoštujejo. En dan nismo bili skregani in zmeraj sem vesela, kadar kdo pride." Njene besede so bile samo potrditev tistega, kar ob našem obisku ni bilo mogoče prezreti. Ljubezen in razumevanje, ki vladajo v hiši, in kljub modernemu standardu ohranitev starih navad, med katere spada tudi spoštljivo vikanje mame Marije.
Pri takih odnosih ni nikoli dolgčas. Prihajajo otroci, vnuki, zdaj že pravnuki. Nikoli je ne pustijo dalj časa same. In kolikor ima rada družbo in vedno bolj tudi pogovor, pridejo trenutki, ko ji je vsega preveč in je najraje malo samo. Včasih so bili njena prva skrb otroci, zdaj so vnuki in pravnuki. Še zmeraj je telesno čila in vitalna, še zmeraj jo vse zanima. In kako odgovarja na vprašanje, kako lahko človek dočaka tako visoko starost? "Slabo jesti, se pravi domačo hrano uživati; in trdo delati", odgovori z nasmehom, vendar prepričljivo.
Zaradi zdravja se ji kljub visoki starosti res ni treba pritoževati. Zato je bilo toliko bolj nenavadno, da ji je prav bolezen skoraj preprečila praznovanje častitljivega jubileja. Prav na rojstni dan je namreč hudo zbolela. Na srečo se ji je naslednji dan ob jemanju zdravil zdravje toliko izboljšalo, da se je lahko udeležila srečanja s sorodniki.
I Politične stranke sporočajo
Slavljenka s sinom Jožetom in hčerko
"Vesel sem, da je mama lahko bila z nami", je dejal sin Jože, ki je prav tako letos praznoval okroglo obletnico. Njegovo šest-desetletnico in mamino devetdesetletnico so združili v prelep dogodek, ki bo vsem skupaj ostal v najlepšem spominu.
Gospa Marija in gospod Jože, voščilom za vajin praznik se pridružuje tudi uredništvo Našega kraja!
Pripravila: M. Steklasa
ODGOVORNOST DO SLOVENIJE


^ il	il r	4 ^
Slovenska ljudska stranka je iz odgovornosti do Slovenije zavrnila t.i. tehnični zakon o izbrisanih in glasovala za interpelacijo ministra za notranje zadeve, ker je izdaja odločbe brez zakonske podlage. Zaradi naših stališč do problematike t.i. izbrisanih smo bili izključeni iz vlade.
^ nobena pogodba (niti koalicijska) nas ne more prisiliti, da bi delovali proti interesom
Slovenije in vas, državljank in državljanov; ^ SLS podpira razvojne in gospodarske projekte, saj je uspešno gospodarstvo najboljša socialna politika;
^ za SLS so slovenske družine najpomembnejše, kjer so otroci, imajo delo vsi; O SLS se od svojih začetkov zaveda, da je ohranjanje našega podeželja ključno za prihodnost Slovenije, cenimo delo in znoj, s katerim so naši predniki v stoletjih iztrgali polja iz divjine; O mladi so naša prihodnost, zato potrebujejo dostopno, hitro in kakovostno
izobraževanje ter pestre zaposlitvene možnosti. Take zaveze smo odgovorno zastopali v vladi in jih bomo tudi v opziciji.
itsH ■ii.iV" ,
'L
SiDvei^a çtTinKa. Bsffltovnovi 4. low UuDljaM 3 ^	Tri: Ů1 241 »Û Kh. Fbk: D1 251 1T 41. t pafia: L^iitvs^s.H. hhpj-^ww.sli.ii
Pisma bralcev
Z dežja pod kap
Referendum je torej bil. Čital sem v časopisih in o njem poslušal in gledal na televiziji. Sem pa kar zelo zadovoljen, da je vsa ta kolobocija mimo. Upam in tudi želim si, da bo s takšnim ali podobnim delom sedaj nekaj časa mir. Mi pa je vse skupaj močno načelo živce in zdravo prebavo. Sem pa tudi še sedaj kvalitetno zmeden, saj še vedno ne vem, o čem ali kom se je pravzaprav odločalo. Sedaj vsi po dolgem in počez govorijo, da so imeli prav, ter da so oni zmagovalci. Vsem skupaj je ta lepi referendum čudovito uspel. Ta spodnjim in ta zgornjim. Ta levim in ta desnim. Ta pobarvanim in ta nepobarvanim. Vsem hkrati je uspelo doseči zmago. Naravnost čudovito. Jaz se pa nikakor ne počutim kot zmagovalec. Imam preveč opravka sam s seboj, ko razmišljam o tem, kam in zakaj se troši denar. In koliko ga je šlo v nič za nekaj nepotrebne reklame.
Gremo torej v Evropo. Takšni kot pač smo, brez pomislekov in rezerv. Sedaj bomo postali pravi Evropejci z vsemi pravicami in dolžnostmi. Prilepljeni smo nekako na jugu te nove zveze, te naše najnovejše države. Nekakšni južni prilepljenci te nove, lepe in čiste Evrope. Južni bratje torej. Mogoče smo za severnjake celo nekakšni novoevropski čefurji. Le ti so pa seveda umazani, nepismeni, leni, sami socialni problemi torej. Prav ima me, da bi se zelo pomanjšal ter za nekaj časa skočil v možganske vijuge gospoda Jorga Haiderja. Le kaj si ta naš novi evropski sodržavljan misli o nas? Ali pa vse to mogoče tudi že sami vemo. Saj imamo pa le nekaj prakse z njegovim odnosom do naše krvi, do naših sonarodnjakov Slovencev, ki živijo tam gori. V Evropi, veste! Sicer pa če pogledamo na zahodno mejo, tja daleč v lepi Rim, tam tudi ni prav nič boljše. Ali pa si mogoče vse to kar tja v tri dni samo domišljam.
Kako je torej možno, da se pri nas dogaja nekaj takega, ko pa imamo sami v svojih genih izpričano zgodovinsko poniževanje našega naroda. S strani kulturnih Evropejcev. Ali moramo ali pa vsaj nekateri morajo vedno imeti se za boljše, bolj pametne, bolj čiste itd. kot so to oni drugi in drugačni ljudje. Ali se bo mogoče referendum enkrat dogajal tudi nam, kot se sedaj dogaja drugim? Ali nas bodo takšne kot smo, v Evropi sprejemali? Ne se preveč sekirati. Seveda nas bodo. Že sedaj pišejo njihovi časopisi o večinskem odločanju naših volivcev proti popravam krivic manjšine drugačnih. In nimajo nas za kaj preveč velike demokrate. Ja, res izgleda, da smo se s tem referendumom o "izbrisanih" sami dobro "zabrisali" med ksenofobe. In kot takšne nas bodo tudi sprejemali in obravnavali. Mogoče pa smo s tem referendumom dokončno dokazali našo evropsko kulturo in naše demokratične zmožnosti. Veste, ta referendum je bil odločanje o človekovih pravicah in nič drugega. Popotnica na poti v demokratično Evropo je slaba, vendar se na srečo vedno da popraviti prvi vtis.
Ustavno sodišče je edina prava ovira, da ne bi prišlo do splošnega in političnega kaosa. Sploh ni na nas pravica, da se o pravicah manjšin odločamo na takšen način. Z odločitvami ustavnega sodišča se ne polemizira, ne politično in še manj pravno. Mogoče lahko malo zakonodajno preko parlamentarnega večinskega odločanja.
Drugače si pač samo nekakšna zgaga in politični zdrahar. Moramo se hitro naučiti spoštovati zakone in jih izvajati, tudi takrat, ko nam to ni najbolj povšeči. Ali pa bo konec pravne države in bo uveden spet nekakšem diktatorski sistem kakega populista. Ja dragi moji izbisani, ubrisani, prebrisani in ostali nabrisani. Nepravilnosti se rešujejo na sodiščih in ne z jogurt-nimi revolucijami in tazagmašnimi referendumi.
Zvonimir Zabukovec
V	spomin na pokojnega dr. Ivana Žužka
7. februarja so se na osrednjem rimskem pokopališču poslovili od patra dr. Ivana Žužka. Pogreba tega svetovnega učenjaka, katerega ime lahko najdemo v vseh enciklopedijah, se je udeležilo tudi nekaj sorodnikov iz Slovenije.
V	nadaljevanju objavljamo podrobnosti o njegovi družini in prednikih iz Male vasi ter spomine nanj, kot jih je zapisal njegov bratranec Franc Hočevar.
P. IVAN ŽUŽEK se je rodil v Ljubljani 2. septembra 1924. leta kot peti od 15 otrok. Svoj redovni poklic, ki ga je v sebi zaznal sredi vojne vihre, je začel uresničevati, ko je 1. novembra 1945 stopil v Družbo Jezusovo v Lonigu v Italiji. V duhovnika je bil posvečen v Rimu, 9. aprila 1955, in sicer v bizantinskem obredu. Na Pa-peškem Vzhodnem Institutu je poučeval ruščino in kanonsko pravo in postal rektor (1967-1973) te znanstvene ustanove. Papež Pavel VI. ga je leta 1977 imenoval za tajnika Papeš-ke komisije za sestavo zakonika cerkvenega prava vzhodnih katoliških Cerkva. To pomembno zakonodajno delo je končal leta 1990. Papež Janez Pavel II. ga je imenoval za podtajnika Papeškega sveta za razlago zakonskih besedil (1991-1995). Leta 1969 je ustanovil La Societe du Droit des Eglises Orientales - Pravno društvo vzhodnih Cerkva. S Pa-peškim slovenskim kolegijem ali Slo-venikom je sodeloval od leta 1967, član Slovenske teološke akademije v Rimu je bil od njenega nastanka leta 1978. Pokojni p. Ivan je bil svetovno znan učenjak, ki sta ga odlikovali strokovnost in vnema. Bil je svetinik rimskih kongregacij in član znanstvenih združenj.
Ob vseh svojih akademskih zadolžitvah je od leta 1976 do svoje smrti veliko svoje moči posvetil krščanski vzgoji mladih evropskih skavtov. Umrl je v svoji priljubljeni narodni bazi skavtov v Soriano nei Cimini (Viterbo).
Pater dr. Ivan Žužek
Družina Žužkovih izhaja iz Male vasi, kajti tudi Žužkova gospa roj. Novak je bila naša soseda. Oče France Žužek in moja mama Marija, rojena v Kompoljah, sta kmalu zgubila starše in otroke. Sirote je k sebi vzela v Malo vas njihova teta, ki je bila brez otrok. Najstarejši brat Janez je šel v Ameriko, da bi kaj zaslužil, popravil poslopje in uredil kmetijo. Toda Janeza so v Ameriki ubili. France je študiral in tako je moja mama podedovala kar dve kmetiji. Zato se je že dvajsetletna poročila z Janezom Hočevarjem, mojim očetom, doma iz Zgornjih Podpoljan iz župnije
Velike Lašče. Pripeljala ga je k nam sosedova - Novakova, tudi tam soseda, mati Žužkove gospe Ivanka. Z mojim očetom sta se poročila leta 1912. Leta 1913 je bila rojena prva sestra Marija, potem pa je oče moral v vojsko. Mama je tako na dveh kmetijah z majhnim otrokom ostala sama. Kot nam je kasneje pripovedovala, je bilo hudo. Oče je vojno preživel (bil je topničar) in potem smo se rodili ostali otroci, pet sester in pet bratov.
Stric, ujc France, rojen 1895, se je kot študent udeležil mnogih protiavstrij-skih demonstracij, zato je bil večkrat zaprt, potem pa celo vpoklican v avstrij -sko vojsko. V vojski se je obnašal bolj kot "dobri vojak Švejk", o čemer je nam otrokom večkrat pripovedoval zelo zanimive zgodbe. Po vojni je končal študij prava in novinarstva. Leta 1920 se je poročil s s sosedovo Ivanko Novak in odšla sta v Ljubljano. V zakonu se jima je rodilo petnajst otrok, prva dva dvojčka sta umrla takoj po rojstvu.
Ker so bili Žužkov otroci enake starosti kot mi, bratranci, smo se med počitnicami vedno družili. Tedaj so Žuž-kovi pri sv. Antonu na Zdenski rebri vzeli v najem Mežnarjevo hišo, ki je bila ob praznikih in sejmih gostilna. Ker pa je bila hiša premajhna za vse, so Žužkovi starejši otroci prebivali z nami v Mali vasi, fantje pri nas, dekleta pa pri sestričnah. Spali smo kar v skednju ali pa pod kozolcem na lepo dišečem senu. Leta pa so tekla in prva je našo družbo zapustila najstarejša Majda, ki je po maturi odšla k uršulinkam in postala profesorica francoskega jezika. Drugo leto je odšel k jezuitom v Zagreb Miha. Ivan in Niko sta leta 1943 kot dijaka pri nas doživela kapitulacijo Italije. Z vaškimi stražarji sta odšla na Turjak in tam delila usodo ostalih ujetnikov. Orožja nista nosila, zato sta bila obsojena na prisilno delo na kmetiji. Ob prvi priliki sta pobegnila in se po skrivnih ovinkih vrnila v Ljubljano, nadaljevala študij in leta 1944 maturirala. Kaj in kam po maturi? Revolucija je bila na višku in svojo nalogo sta videla v vrstah borcev proti revolucionarjem. Oba sta napravila oficirski tečaj in bila
dodeljena Rupnikovemu bataljonu na Notranjskem. Leta 1945 sta se skupaj s svojimi vojaki umaknila na Koroško, češ da gredo tja samo začasno, od koder se bodo kmalu zopet vrnili. In res so se, toda ne kot vojaki, ampak kot ujetniki. Na Koroško je odšla tudi vsa ostala Žužkova družina, skupaj s starši in najmlajšim Andrejem, ki je bil rojen leta 1942.
Kot vemo, so Angleži slovenske domobrance vrnili Titovim revolucionarjem. Kako sta se skupaj s še nekaterimi rešila, je Niko povedal pred posebnim sodiščem v Vetrinjah. Žužkova družina se je zopet zbrala na Koroškem, od koder so odšli v Italijo, tam pa so se zopet razšli. Ivan in Niko sta ostala v Italiji, Janja in Rezka pa sta šli v Španijo, končali medicino, postali sta tudi nuni in odšli v misijone. Janja, kirurginja, sedaj kot upokojenka živi v Londonu in z nami tesno sodeluje in nas večkrat obišče. Rezka, anestezistinja, tudi živi v Londonu, obe pa skrbita za naša dekleta, ki odhajajo v Anglijo na izpopolnjevanje znanja angleškega jezika. Silvica (tudi nuna) je končala farmacijo, bila v misijonih v Afriki, sedaj pa kot upokojenka živi v Ameriki v Philadelphiji. Ko je pok. Miha leta 2001 praznoval zlato mašo, so se vse štiri sestre po 56 letih zopet srečale v Ljubljani.
Ostali mlajši Žužki živijo največ v Južni Ameriki. Starši so pomrli.Oče že zelo zgodaj, leta 1952, star 57 let. Skrb za še vedno številčno družini je padla na mater. Tudi ona je že pokojna, umrla je leta 1980 v starosti 83 let. Otroci, vsi so končali univerzitetni študij, živijo z družinami največ v Južni Ameriki, razen Andrej, ki je geolog, zaposlen pri British Petroleum. Je strokovnjak za raziskavo nafte in živi v ZDA. Tudi on se je udeležil pogreba in za nas v Rimu lepo skrbel. Niko je umrl leta 1982 zaradi zastrupitve z okuženo krvjo po odstranitvi obolele ledvice.
O delu pokojnega Ivana je bil v Družini napisan daljši članek "In memoriam", prav tako je v našem glasilu "Zaveza" prof. dr. Marjan Smolik napisal daljši sestavek z naslovom "Spomin".
Ivan ni nikoli mogel preboleti usode slovenske vojske po vojni. Po čudežni rešitvi s skokom z vlaka malo pred Mariborom si je rešil življenje. Vedno ga je motilo, zakaj tedaj ni dal povelja, da naj z vlaka poskačejo tudi vojaki, saj je po izkušnji s Turjaka vedel, kakšna usoda jih čaka. Ivan je leta 1969 v Zborniku Slovenije, ki izhaja v Argentini, opisal svoj življenjepis. Tudi to je popisano v članku dr. Smolika. K temu bi dodal le njegovo stališče do sprave. Naše vezi z Ivanom in ostalimi člani družine Žužek so bile po vojni zelo skromne. Šele po letu 1991 smo se večkrat srečali. O vojni je zelo malo govoril, v zborniku pa je že leta 1969 napisal: "O vojni ne govorim rad, ker bi želel zares iskreno amnestijo za vse. Vrnil se bom v domovino takrat, ko bom lahko javno položil venec na grob padlih partizanov v znak moje (naše) amnestije (ki je popolna) in venec na grob in spomenik padlim domobrancem. Prej ne mislim v domovino, razen če me ne bo k temu privedla redovna pokorščina. O tem ni nobene tajnosti in mislim, da oblasti v Sloveniji že vedo za to. Gre mi za to, da se amnestija resno vzame, a če imajo nekateri amnestiranci spomenik, drugi pa ne, to ni amnestija. vsaki legalni oblasti pa spoštovanje." (moja opomba: to je bilo napisano leta 1969).
Žužkovi fantje so bili navdušeni skavti. Mogoče je tudi to pomagalo, da sta se z bratom Nikom rešila. Posebno Ivan je bil izkušen skavt in je veliko delal z njimi. Zadnji obisk v domovini za božič 2003 je moral skrajšati ravno zaradi srečanja z mladimi evropskimi skavti v narodni bazi skavtov v kraju Soriano nei Cimini, kamor je tudi sicer rad zahajal na oddih. Tudi na dan smrti je odšel tja na oddih in rad je v okolici doma nabiral razne predmete, predvsem lesene rogovile, iz katerih je izdeloval verska spominska znamenja - križe. Tam so ga našli mrtvega, sedečega na klopci in nagnjenega na naslonjalo. Zdravniška komisija je ugotovila kap.
Ivan je po osamosvojitvi rad prihajal v domovino. Lansko leto je bil kar dvakrat. Prišel je na obisk k sestri Maj-
di v Mekinje, kjer je zaradi bolezni že nekaj let priklenjena na posteljo. Tudi lansko poletje je bil tu, poleg Majde je šel obiskat brata Miha, ki pa je imel tečaj v Srednji vasi pri Bohinju. Takrat je vozil avto moj brat Vinko. In ko sta tam zvedela, da na Pokljuki obilno rastejo gobe, smo seveda šli takoj v akcijo. Nabrali smo kar nekaj sirovk, jurčka pa samo dva. Drugič je prišel na obisk za božič. V Mekinjah je bil kar tri dni. Jaz sem bil v domovini njegov šofer in ministrant, saj je v Mekinjah v sobi ali v kapeli redno maševal. Toda zopet je moral zaradi skavtov odpotovati v Rim, vendar mi je za sveto obljubil, da bo drugič (letos poleti) ostal pri nas več časa, da bova skupaj obiskovala naše romarske kraje in se še marsikaj pogovorila. Žal se to ne bo zgodilo. Gospodar življenja ga je poklical k sebi po večno plačilo. Zelo rad je imel morje in planine. Ivana smo pokopali na osrednjem rimskem pokopališču. Pogrebni obred je bil je bil opravljen v cerkvi Vzhodnega zavoda. Svečanost je trajala kar štiri ure. Prisotnih je bilo veliko duhovnikov, med njimi celo kardinali in ško^e ter polna cerkev skavtov in drugih vernikov. Krsta je bila odpeljana na osrednje rimsko pokopališče in vstavljena v nišo nadzemnih katakomb, nišo so zaprli z veliko marmorno ploščo s številko in imenom pokojnika.
V Rimu so za nas lepo skrbeli Ivanovi sobratje, zlasti pa sedanji rektor Zavoda pater Alojzij Cvikl, prav tako pa tudi rodni brat Andrej. Vsem najlepša hvala. Pogreba sta se udeležili obe sestri Janja in Rezka iz Londona, iz Slovenije pa nas je bilo pet sorodnikov in provincial pater Janez Poljanšek.
Z bratom Mihom sva leta 1999 sestavila rodovnik družine Žužek in ostalih sorodnikov. Doslej najstarejšo omembo priimka najdemo v urbariju Devin-skega gradu v Tržaškem zalivu. Tam so našteti podložniki, ki so bili dolžni plačevati fevdalnemu gospodu denarne in blagovne dajatve (16. stoletje). V 18. stoletju pa se pojavi ta priimek v Slivnem in iz tega je zrasel rod Žužkov.
Franc Hočevar, Log pri Brezovici
O financiranju vrtca
Vrtec v Dobrepolju je nedavno praznoval deseto obletnico obstoja. Res lepo in hvala staršem, ki nam celo desetletje zaupate svoje otroke. Vizija našega vrtca je, da vanj vstopajo nasmejani in srečni ljudje in izstopajo enakih obrazov, tako otroci, starši, delavci, kot občasni obiskovalci.
Delo v vrtcu poteka po kurikulumu, ki je nacionalni dokument in so v njem prepoznavna temeljna načela in cilji predšolske vzgoje, kot tudi spoznanja, da otrok dojema in razume svet celostno, da se razvija in uči v aktivni povezavi s svojim socialnim in fizičnim okoljem, da v vrtcu v interakciji z vrstniki in odraslimi razvija lastno družabnost in individualnost.
Kurikulum zahteva moralni otrokov razvoj, skrb za zdravje, varnost, prometno vzgojo, ki se kot rdeča nit prepletajo skozi različna področja in so del življenja in dela v vrtcu. Predlagane vsebine in dejavnosti v kurikulumu predstavljajo možne poti in načine uresničevanja ciljev, katere določi vzgojitelj po strokovni presoji. Pri tem upošteva starost otrok, razvoj in individualne potrebe.
*	Vzgojitelji vemo, da otrokov razvoj poteka skozi določene zaporedne stopnje, ki so opredeljene tako s kvantitativnimi kot kvalitativnimi spremembami (npr. intuitivna stopnja mišljenja sledi zaznavno-gibalni fazi v razvoju mišljenja; stopnja razumevanja medsebojnih odnosov sledi stopnji razumevanja samega sebe itd ...);
*	Vsi psihični procesi (čustva, govor, mišljenje, socialna kognicija itd.);
*	Posamezna področja se med seboj prepletajo, saj gre za vzporednost in povezanost med različnimi psihičnimi funkcijami (npr. otrok zaznava, doživlja in spoznava sebe, svet okoli sebe, različne odnose čustvenega, intuitivnega, socialnega, spoznavnega vidika;
*	V otrokovem razvoju so obdobja, ki so najbolj primerna, da se otrok nekaj nauči, pridobi določeno spretnost na najbolj učinkovit način;
*	Individualne razlike so med otroki velike, in sicer zlasti v prvih letih njihovega življenja, vendar ta različnost otrok ostaja znotraj razvojnih norm:
*	Gre za stalno povezavo med otrokovim učenjem, razvojem in poučevanjem, ki se kaže zlasti v razumevanju med otrokovim aktualnim in potencialnim razvojem. Učenje predšolskega otroka temelji na neposredni aktivnosti s predmeti in pridobivanju konkretnih izkušenj z ljudmi, stvarmi, razmisleku o dejavnostih ter oblikovanju predstav in predpojmovnih struktur na osnovi prvih generalizacij, na notranji motivaciji in reševanju konkretnih primerov ter pridobivanju socialnih izkušenj.
Tako otroci spoznajo, da so del družbenega okolja, v katerem rastejo, živijo in delujejo. Spoznavajo vsakdanje življenje ljudi, družinsko življenje, delovna okolja in poklice, kulturno in javno življenje, ter hkrati pridobivajo vpoglede v širšo družbo. Dobijo
konkretne izkušnje uresničevanja temeljnih človekovih pravic, demokratičnih načel, upoštevanje otroka kot individualna, ter spoštovanje zasebnosti.
Tudi družbena vprašanja niso vrednostno nevtralna, temveč se srečujemo tudi s konflikti v naši družbi in svetu ter človekovim odnosom do življenja in smrti. vrtec poskuša otrokom sporočiti, da sožitje med ljudmi zahteva vsestranske napore in da je včasih težko. Kljub temu spoznavajo, da pripadajo družbi in da od nje danes nekaj dobijo (igrače, didaktična sredstva, likovni material) in da bodo, ko bodo odrasli, tudi oni družbi vračali. Tako gradimo bogastvo otrok v našem vrtcu. In starši so zadovoljni, da je otrok pri nas. Prepričana sem, če bo družba naklonjena staršem, bodo imeli še več otrok in tako se bo število upadajočih rojstev povečalo.
Res je, da je danes breme vrtca padlo na občinski proračun, kar določa zakonodaja, ki je opredelila financiranje vrtcev na občine. Zato ni potrebno povečati oskrbnin staršem, pač pa so potrebna pogajanja med občinami in ministrstvom za šolstvo.
Starši plačujejo obveznosti po zakonu glede na premoženje. Svoje obveznosti kot davkoplačevalci pa tudi plačujejo in polnijo občinski proračun. Seveda pa je mišljenje nekaterih tako, da se iz proračuna gradi zgradbe, ceste, infrastrukturo, na otroke pa je najbolje pozabiti "seveda, saj to so majhni, nepomembni".
Tako, vidim, se razmišlja, čeprav bodo ti majhni nekoč veliki občani in davkoplačevalci. Bojim se, da jih ne bo veliko!
Vodja vrtca: Marija Žnidaršič
DRAG/ ODRASU!
Ml, omoci, smo v vedno poorejenem
POLOžAJU! ZA nas odlogate odrasu,
2A nas načrtujete odrasli, naso usodo krojite odrasli! nihče nas ne vprasa, kako se počutimo, kaj si želimo, kaj nam je vseč ... to je zato, ker smo majhni, ker se sami ne znamo potegniti za svoje pravice, katere imamo. dragi odrasli!
postanite majhni le za trenutek, razmišljajte z nami in nam prisluhnite! potrebujemo vrtec, igrače, vrstnike in vzgojitelje, da se imamo lepo ves čas, ko ste vi, starši, na delu.
Ml SMO Ml IN NEKOČ BOMO VI!
Ali smo po petih letih devetletke bolje pripravljeni na nove izzive?
DZS je 2. in 3. aprila 2004 na Rogli organizirala SIMPOZIJ DEVETLETKA - PRVA PETLETKA.
Simpozija sem se udeležila skupaj s kolegico (učiteljico 4. b razreda) mag. Ano Porenta. Ga. Ana Porenta je na simpoziju predavala temo "Načini poučevanja, ki spodbujajo ustvarjalnost didaktične igre za jezik v prvem triletju."
Vsebina simpozija je zavzemala teme za prvo, drugo in tretje triletje devetlene OŠ in plenarna predavanja.
Zelo zanimivo je bilo predavanje prof. dr. Barice Marentič Požarnik (dr.psihologije in pedagogike) na temo "UČITELJ KOT OSREDNJI DEJAVNIK ŠOLSKE PRENOVE." Šolska prenova si je zastavila številne lepe in zahtevne cilje, ki terjajo ne le "zunanjih" ampak tudi "notranje" spremembe v odnosih, ozračju, metodah, stilu učiteljevega dela in učenčevega učenja.
Tako pri nas kot v svetu je jasno, da brez osebne zavzetosti in usposobljenosti učiteljev za uvajanje sprememb, brez uveljavljanja novega "od spodaj navzgor" ne bo resnične "notranje" prenove. Učitelj ni le izvajalec novih učnih načrtov, predpisov in pravil, ki so jih sestavili drugi, ampak prihaja ob premišljenem uvajanju novega v konkretnih situacijah do znanja in izkušenj, ki jim je nujno potrebno prisluhniti v enakopravnem dialogu.
Zlasti ob večjih spremembah pa potrebuje učitelj pri tem podporo in "prostor", da deluje in sodeluje, se povezuje, izpolnjuje, preizkuša novo, razmišlja, vrednoti in deli svoje znanje z drugimi. Pri tem je potrebno razmisliti o naslednjem: Kateri so glavni izzivi in tudi ovire za potrebne spremembe?
Kakšno oporo in vzpodbudo dobimo v šoli in zunaj nje?
Koliko pri tem pomaga sodelovanje s strokovnimi kolegi in dober ravnatelj, ki ustvarja prostor za strokovno rast?
Uspešno uvajanje vseh novosti, ki jih prinaša devetletni program OŠ, nedvomno zahteva od šole dobro pripravljenost, ne smemo pa zanemariti tudi pripravljenosti staršev in učencev.
V tem času prihajamo v šole, ki postajajo središče sprememb. Ne moremo naivno verjeti, da šole žive nekje zunaj družbenopolitičnega okolja in da lahko uvajajo čudežne prenovitvene dejavnosti brez podpore okolja, širše skupnosti ali države.
Udeležba na simpoziju je bila strokovni dogodek, ki bo oplemenitil naše nadaljnje pedagoško delo, kajti pridobljeno znanje in izkušnje vsi učitelji strokovnega tima devetletke OŠ na naših vsakotedenskih srečanjih delimo in jih z drugimi pridobimo.
Vodja strokovnega tima devetletne OŠ:
Dušica Hočevar
22
C
Iz vrtca
april 2004
Ježki smo obujali
I	v	• v •
velikonočne obicaje
Letos smo ježki začeli obujati velikonočne običaje že dva tedna pred veliko nočjo. Prvi teden smo izvedli projekt o velikonočnih butarah. Ker nismo vedeli, kako bi se lotili izdelave, smo odšli v knjižnico, kjer smo v različni literaturi našli kar nekaj načrtov izdelave velikonočne butare.
Na pomoč so nam priskočili tudi starši s svojimi idejami. Ko smo izvedeli, kaj potrebujemo za izdelavo, se je začelo zbiranje materiala. Tudi pri tem so nam na pomoč priskočili starši, ki so skupaj z otroki nabrali različno zelenje za izdelavo butare. Ko smo zbrali ves material in izdelali načrt za za izdelavo, se je začelo pravo delo, izdelava butar. Najprej smo pripravili osnovo iz leskovih paličic, mačic, brina, oljčne vejice ... na to osnovo pa smo privezali bršljinove vejice. Nastale so zares imenitne butare. Pri raziskovanju po literaturi pa smo našli tudi t.i. ljubljanske butare, ki so nam bile zaradi svoje pisanosti še posev-bej všeč. Iz literature smo izvedeli, da so izdelane iz oblancev in nekaj vejic zelenja. Mi pa bi radi o teh butarah izvedeli še kaj več. Zato smo v vrtec povabili gospo Slavko Glač, za katero smo izvedeli, da izdeluje ljubljanske butarice. Gospa Slavka se je z veseljem odzvala našemu povabilu. V vrtec je prinesla barvne oblance, zelenje in različne paličice za izdelavo butare. Pokazala nam je ves postopek izdelave, otroci pa so lahko tudi sami poskusili, vendar je bilo to prezahtevno za njih, zato so raje samo pomagali gospe Slavki pri izdelavi butare. Ljubljanske butare smo potem razstavili, butare iz zelenja pa je večina otrok odnesla k blagoslovu na cvetno nedeljo.
V tednu pred veliko nočjo pa smo izdelovali pirhe in pekli velikonočne kolačke. Jajčka smo pobarvali v čebulnem listju ter dodali še rastlinske ornamente in nastali so res zanimivi pirhi. Pekarna Blatnik nam je prijazno odstopila nekaj testa, katerega so otroci zelo spretno gnetli in oblikovali v kolačke, katere smo potem skupaj spekli. Na sredino pečenega kolačka smo dali pirh in vsi smo bili nad končnim izdelkom zelo navdušeni. Nekaj kolačkov s pirhi smo nato podarili, ostale pa so otroci odnesli domov.
Tako sta minila dva zanimiva, ustvarjalna in delavna tedna, v katerih smo se seznanjali in obujali tradicionalne običaje, ki na žalost vse bolj tonejo v pozabo. Zato jih poskušamo s takšnimi projekti in dejavnostmi zopet obuditi in pri otrokih vzpodbuditi zanimanje za njih.
Otroci iz vrtca Ringaraja se še enkrat lepo zahvaljujemo gospe Slavki Glač, ki nam je prikazala izdelavo ljubljanske butare in Pekarni Blatnik, ki nam je odstopila testo za kolačke. Hvala tudi vsem staršem otrok skupine Ježkov, ki so nam s svojimi nasveti in materialom pomagali pri izvedbi tega projekta.
Mihelca Grm
Tabor na Rakitni
V vrtcu Ringaraja na Vidmu smo letos že tretje leto organizirali tridnevni tabor na Rakitni, v Mladinskem klimatskem zdravilišču. Otroci se naužijejo mešanega primorsko-notranjskega zraka, ki pomaga pri dihalih.
Letos je tabor potekal od 22. do 24. marca. Udeležilo se ga je 50 otrok iz vrtca Videm in Kompolje. Kljub slabemu vremenu, ki nas je spremljalo, smo se imeli lepo. Zabavali smo se z Muco Copatarico, ki nas je obiskala v zdravilišču in delila bombone, ogledali smo si hišo gozdnega škrata in plesali v pižamah.
Doseženi so bili cilji, ki smo si jih zastavili:
-	prva izkušnja, da otroci za nekaj časa odidejo od doma brez staršev;
-	spoznavanje širšega okolja in socializacija v okolju;
-	navajanje na samostojnost in odgovornost;
-	skrb za osebno higieno in osebne stvari;
-	navajanje na kulturen odnos do narave;
-	pridobivanje novih življenjskih izkušenj.
Otroci so se imeli lepo in niti eden ni pokazal domotožja. Nekateri so želeli celo podaljšati bivanje na Rakitni.
Spremljevalke otrok na taboru
Materinski dan v vrtcu
16. marca, ko se je zunaj na lep pomladni dan na novo prebujala narava, je veselje do življenja preplavilo tudi šolsko avlo, kamor so vzgojiteljice iz vrtca pripeljale otroke, da bi razveselili svoje starše za materinski dan. In zagotovo je bilo mamicam toplo pri srcu, ko so videle, koliko lepega so se njihovi otroci naučili zanje.
Otroci iz vseh skupin so pokazali veliko znanja in poguma, saj so jim vzgojiteljice zaupale celo napovedovanje svojih nastopov. Med njimi je bilo tudi nekaj tako pogumnih, da so nastopili sami. Zelo prisrčni so bili najmlajši. Ko so po plesnem nastopu povedali svojim mamicam, da jih imajo radi, so hitro pohiteli k njim v varno zavetje. Pikapolonice so v spletu plesa, petja in igranja iskali kukavico, oblečeni v zvončke pa so s plesno gibalno igro pokazali njihovo prebujanje v zgodnji pomladi. Metuljčki so zapeli pesmico "Jaz sem mala roža". Ježki so pripovedovali, kaj radi jedo, potem pa so svojim punčkam zapeli uspavanko, Palček Pohajalček je bila glasbena dramatizacija, ki jo je predstavila skupina Metuljčkov. Za konec pa so vsi skupaj sproščeno zaplesali Nobbijev ples.
Mamice so dobile ob odhodu domov vrtnico, ki jim jo je v dar poklonila občina, z lepimi željami za praznik pa jih je pospremila vodja vrtca Marija Žnidaršič. Najlepše darilo pa je bil prisrčen nastop njihovih otrok.
M. Steklasa
MATERINSKI DAN V PONIKVAH
Projekt "Življenje ob Rašici"
Učitelji in učenci PŠ Ponikve so materinski dan praznovali nekoliko drugače kot običajno. 26. marca so pripravili projekt obujanja in ohranjanja ljudskih šeg in navad z naslovom Življenje ob Rašici.
Program je vseboval splet plesov, otroških igric, pesmi, odšte-vank, pregovorov itd. V predstavo je bilo vloženega veliko truda in dela. Učenci so se pozanimali, od kod izhaja ime vasi, predstavili so izvir in kraške značilnosti reke Raščice, ob kateri so nekoč otroci preživljali svoje otroštvo. Ob vodi so posedali, se igrali, peli, plesali. Zato so bila tudi besedila pesmi, ki so jih zapeli in zaplesali na prireditvi, povezani z življenjem ob reki. Lepo zaključena točka je bila predstavitev ličkanja koruze. To nikakor ni bilo dolgočasno opravilo, saj so si ob ličkanju pripovedovali storije in šale in ob dobri volji dočakali višek večera - ples s pogostitvijo. Mladi ponikovski plesalci so se zavrteli ob zvokih harmonike, ki je bila v rokah mladega harmonikarja Mitja Prhaja.
Na prireditvi so se učenci predstavili še s folklornim nastopom Mlinarjev sin, ki so ga izvedli na medobčinski reviji v Grosupljem, in z igrico, ki je prikazovala, kako so nekoč nosili pšenico v mlin. Mamicam so poleg lepih misli in vrtnic ob prihodu podarili še svoja darilca, med drugim brošuro z recepti za različne vrste kruha. Privlačna je bila tudi razstava različnih vrst kruha, ki jo je prispevala Pekarna Blatnik.
Mamice so bile zadovoljne, stare mame ganjene, ob odhodu pa se je vsem postavljalo vprašanje, kako so lahko mentorji s tako malo učenci, kolikor jih je na šoli, pripravili tako kvalitetno prireditev.
M. Steklasa
Iz šole
_MATERINSKI DAN V KOMPOLJAH_
Šopek za mamico
24. marca so se otroci iz vrtca in podružnične šole v Kompoljah s prireditvijo za materinski dan zahvalili svojim mamicam in vsem, kijih imajo radi.
Že prijazno voščilo z vrtnico, darilo občine, je pripomoglo k prazničnemu vzdušju. Aktualno razmišljanje vodje šole Jelke Samec o družinski harmoniji in vlogi obeh staršev pri vzgoji otrok pa je vse prisotne pritegnilo, da so še z večjim zanimanjem prisluhnili, kaj so zanje pripravili njihovi otroci in mentorji.
Najprej so nastopili otroci iz vrtca. S simpatičnim nastopom - spletom pesmic in pripovedi o mamicah - so kot vedno poželi največje simpatije. Učenci prvega in drugega razreda so mamicam poleg pesmic namenili nekaj ugank in recitacij. Kaj se zgodi, če otroci nimajo denarja, da bi kupili darila za rojstni dan, so prikazali v igrici učenci tretjega razreda osemletke. Na koncu smo zvedeli, da je najlepše darilo, če pomagaš drugim. Na svojevrsten način je mamice predstavil učenec Luka. Dramatizacijo pesmi o mamah so izvedli učenci tretjega razreda devetletke. Gledališka skupina četrtega razreda je zaigrala igrico Zajček išče mamo. Največji in najbolj izkušeni so v lepih igralskih oblekah in lepo igrico pripravili gledalcem enkratno doživetje.
Najlepša pa je bila iskrenost, ki je sijala z obrazov nastopajočih, in zadovoljstvo, da so spet razveselili svoje starše.
M. Steklasa
Materinski dan v Strugah
Z lepo prireditvijo so 24. marca učenci PŠ Struge pokazali svojim mamam kako jih imajo radi in kaj so se naučili za
njihov praznik. V pestrem programu so sodelovali vsi, od najmlajših do najstarejših, s tremi pesmimi pa so program popestrili tudi pevci moškega pevskega zbora.
Najprej so se na odru predstavili najmlajši z igrico Mojca Pokrajculja. Otroci obeh tretjih razredov so nas popeljali v pre-bujajočo se pomlad in v živalski svet in v igrici prikazali, kako tudi metulji praznujejo. Učenci prvega in drugega razreda so s posrečeno dramatizacijo Pesmi za mamo pripravili prisotne do smeha. Učenci angleškega krožka so predstavili recital v angleščini, člani dramskega krožka pa so v igrici pokazali, kako se nenadoma vse spremeni, če mora mamica v bolnico, otroci pa ostanejo brez ljubeče roke in trdne opore. Med igricami in recitacijami je bilo tudi veliko petja. Ob klavirski spremljavi so nastopili učenci četrtega in petega razreda ter mladinski pevski zbor pod vodstvom Romana Gačnika.
Z željo, da bi mamice še naprej ostale žarek upanja na njihovih poteh, so učenci zaključili svoj program, v katerega so skupaj z učitelji vložili veliko truda. Predstavo je polepšala lepa scena, lično izdelane igralske obleke, pozoren sprejem z vrtnicami (prispevek občine) in razstava izdelkov. Za veselo razpoloženje na koncu pa je poskrbel Robi Pugelj s svojo harmoniko.
M. Steklasa
Ljubezen otroškega srca je najlepši cvet matere
V sredo, 24. marca 2004, na predvečer materinskega dne, je bila v Jakličevem domu čudovita prireditev posvečena materinskemu dnevu.
Mamice so že ob prihodu v dvorano prejele v dar vrtnico, ki jo je podarila občina.
Prireditev je začel otroški zbor razredne stopnje, ki je zapel "Pomladno pesem" in pesem "Šopek za mamico".
V programu so nastopili prav vsi učenci razredne stopnje. Vsak razred se je predstavil na svoj zanimiv način. Skupaj so prebudili pomlad, zaplesali in zapeli pesmico o Bosih in obutih vrabcih, prisluhnili pogovoru spomladanskih cvetlic s čebelico, pripovedovali o pravih starših in mamicah, ki nas spremljajo na vsakem koraku in v vsakem trenutku, ko nas objema s svojo ljubeznijo, čutečim srcem in hrepe-nečimi očmi. S pomočjo babice in vnučke smo se prepustili lepemu doživetju ob pesmi in plesu folkorne in plesne skupine. Ob zaključku smo uživali ob prijetni dramatizaciji igrice "Tiho, tukaj beremo".
In tako smo spoznali, da je na svetu vse povezano: potok in trava, roža in čebelica, resničnost in sen, človek in mavrica, dom in šola, otroci, starši in učitelj, učiteljice. Vse je povezano v veselju in žalosti, v ljubezni in sreči. In ljubezen je sonce. Sonca ne moreš zapreti. Žarki si poiščejo pot, tako kot so si poiskali pot do lepih otroških darilc, ki so jih izdelali za svoje mame, kajti mamina ljubezen je vdanost in trpljenje - z eno mislijo, z enim samim upanjem in željo, da bi bili otroci močni, zdravi, pošteni in bi znali skrbeti zase.
Prireditev in darilca so skupaj z učenci pripravili: ga. Martina Prhaj, ga. Valerija Tkalčič, ga. Majda Blatnik, ga. Dušica Hočevar, g. Andrej Škantelj, g. Jože Miklič, ga. Ana Porenta, ga. Jadranka Kastelic, ga. Veronika Bajuk in ga. Rezka Šuštar.
ISKRENE ČESTITKE!	Matej Kalan
Iz Centra za socialno delo
Ti si moj Valentin
V petek, 13. 02. 2004, smo se na CSD Grosuplje ponovno zbrali otroci in prostovoljci in skupaj pripravili delavnico na temo Valentin. Iz rdečega papirja smo izrezovali srčke in druge okraske, ki smo jih nato nalepili na plakat in ste se jih lahko ogledali na centru. Izdelovali smo tudi modele srčkov iz slanega testa, ki smo ga obarvali kar kar z rdečimi tempera barvami, da smo dobili barvo, ki predstavlja prijateljstvo in ljubezen. Skupina otrok pa je na pobudo naših mentoric, Mateje in Nuše, izdelovala pustne okraske, pisane verige in zmaje, s katerimi smo polepšali stene in hodnik. Vzdušje je bilo veselo in vsi smo se zabavali. Imeli smo tudi čajanko, vsak je dobil skodelico čaja po svojem izboru, posladkali pa smo se s piškoti in bomboni. Zaključili smo s srčkovim plesom v parih in nato nasmejani odšli domov.
POČITNICE SO TU
Počitnice otroci in mladostniki namenijo počitku in nabiranju moči za nove podvige v šoli. Nekateri pa se radi preizkusijo na raznih ustvarjalnih delavnicah, ki se odvijajo med počitnicami. Na Centru za socialno delo Grosuplje smo mentorici Nuša in Mateja ter prostovoljci v torek, 17. 02. 2004 in četrtek, 19. 02. 2004, pripravili delavnico izdelovanja pustnih mask. Udeleženci so na napihnjene balone polagali trakove iz papirja, ki so jih namakali v maso iz moke in vode. Delavnica je bila kar zanimiva, saj smo pacali z rokami in na koncu smo bili vsi beli od moke. Ko so bili baloni oblepljeni z debelim slojem papirja, smo jih dali sušiti. Ker je ostalo še nekaj časa, so nekateri otroci gledali risanke, drugi udeleženci pa smo odigrali tombolo. V četrtek, so se maske posušile, pa smo jim morali narediti luknje za oči, jih pobarvati in čim bolj pisano okrasiti, da so izgledale kot prave pustne maske. Na koncu smo še skupaj zapeli in zaplesali in tako vsaj malo prestrašili zimo.
Branka Perc
Pomladno predavanje
V četrtek, 17. marca, se je v sejni sobi občine zbralo veliko število ljubiteljev rož. Vzrok je bilo predavanje Ruth Reš, univ.d.i.a. (na skrajni desni), ki jo članice društva poznajo že s prejšnjih predavanj. Tokratne teme so bile: uporaba buč v prehrambene namene, zasaditev enoletnic, dvoletnic in okenskih rastlin ter ureditev grobov.
Predavanje sta organizirala KSS Dobrepolje in DPŽ Dobrepolje-Struge.	(M.S.)
Od dopisnikov
Piše: Konrad Piko
Iz Društva upokojencev

LJUBEZEN, KI TRAJA VEČNO
Na naši sedmi seji, že tretji letos, dne 21. 3. 2004, smo med drugim razpravljali o izletu v Prekmurje in Lenti, o razgovoru z županom in o odločitvi o podpredsedniku društva.
Izlet, ki je bil planiran za 17. 04. 2004, je prestavljen na 22. 05. 2004 zaradi nastopa pevskega zbora Škrjanček, ker je velika večina članov prisotnih v zboru. Omenim naj, da smo imeli sestanek z županom vsi uporabniki kletnih prostorov v Jakličevem domu in določili čiščenje le-teh. S strani občine je bila izdana pogodba o uporabi prostorov. Na tej seji smo predlagali novega podpredsednika in razrešili starega. Novi bo Anton Vodičar iz Bruhanje vasi.
Dne 5. 4. 2004 smo obiskali 90-letno članico našega društva Marijo Šuštar iz Male vasi. Pogovorili smo se z njo in z njeno družino o njenem življenju, kar lahko preberete v posebnem članku.
POMLADI NAPROTI
Zdelo se nam je, da se zima kar ni hotela posloviti, saj je bilo kar pol metra snega, ko smo se odpravili "pomladi naproti", 1. marca, na sedemdnevni oddih v Izolo. Tam nas je prebudila narava in se pokazala v svoji najlepši preobleki. Vsi z dobro voljo smo se nastanili v hotelu Delfin. V njem se je vedno nekaj dogajalo, vsak dan in večer. Posebno živahno je bilo ob ponedeljkih zvečer, ko je bila avla hotela komaj dovolj velika za vse, ker je bila tombola. Na srečo je tudi nas obiskala, saj smo bili dvakrat izžrebani. Namen pa je bil, da vsak izžrebani pove kaj o svojem kraju. Tudi nam ni zmanjkalo besed, saj smo našteli vse naše pesnike in pisatelje, kiparje in razna društva. Tudi na literarnih večerih nismo izostali in tudi tam smo kaj zanimivega povedali. Skratka, tudi zabavnih večerov in izletov ni manjkalo. Tudi sami smo si z dobro voljo napravili lepo, saj nas je bilo 32. Ponovno smo rezervirali termin za eno leto naprej. Dragi člani, ob tem se mi je porodila naslednja misel:
Sem betežen in bolan,
a energijo rabim vsaki dan,
zato se veselim, kadar se s prijatelji dobim.
Klepetamo, se družimo, pojemo, se veselimo
in vse tegobe razpustimo.
Da kondicija in energija k nam prihaja,
se še na oddih podamo
in v morski vodi spet moči dobimo.
Tončka Kastelic
Skozi vse leto, ne samo v mesecu maju, naj bi imeli odprto srce za ljubezen. Zdi se mi, da smo vse "popredalčkali". Vse ob svojem času, vse ob svojem trenutku, vse načrtovano točno takrat in tako. Postali smo sužnji svojega časa. Kako naj potem ljubezen traja večno? Če smo bili spočeti z ljubeznijo, rojeni z ljubeznijo, matere in očetje so nas vzgajali z ljubeznijo, kako naj potem mi, ko odrastemo, če sploh kdaj, vso ljubezen pozabimo ali zanemarimo? Kolikor večji ali starejši postajamo, tem bolj se mora množiti naša ljubezen do vseh okrog nas.
Ljubezen ni samo za mlade. Ljubezen ni samo za zaljubljene. Ljubezen naj traja vedno in večno.
Če danes odpreš televizor ali posežeš po kakšni reviji, takoj ugotoviš, da je beseda ljubezen izkoriščana. Izkoriščana v pornografske namene, izkoriščana za izrabljanje golih teles v za-služkarske namene. Seveda to vse, predvsem pa mlade, nagovarja k nepravemu načinu življenja. Zato mladi, ne dajte se zavesti rušilcem razuma in prave ljubezni. Kot je rekel R. Follerou: Ne dajte se premotiti! Privedli vas bodo na pota brez cvetja, ki vodijo v nič. Ne dajte se vplivati spretnim sofistom in bolestnim zanikovalcem. Pustili vas bodo prazne, z opeharjeno pametjo in upepeljenim srcem.
Vaša mladost naj bo ustvarjanje, dvigovanje, služba in radost. Svet boste spremenili le, če boste obogatili njegovo srce.
Zato boste morali zaustaviti stroj, ki grozi požreti človeka, zagospodovati boste morali naglici, ki človeka zasužnjuje, nazaj boste morali pridobiti ljubezen.
Mislim, da za to ni še prepozno. Preden se zadušite s pokvarjenostjo odraslih, ko so vaši vzorniki, zaživite življenje z ljubeznijo, s plemenitimi dejanji, ki osrečijo najprej vas same in potem ljudi okrog vas. Prava ljubezen se širi kot nevidna sila, ki vse pripomore k dobremu.
"Dajte mi oporo", je dejal Arhimed, "in vrgel bom svet s tečajev."
Zelo se bojim, da odrasli večkrat nismo v oporo svojim naslednikom!
Anica Štrubelj
Občni zbor Športnega društva Dobrepolje in odprtje prostorov za fitnes
19. marca so se člani ŠD Dobrepolje zbrali na rednem letnem občnem zboru, na katerem so pregledali delo za preteklo leto in sprejeli program za letošnje leto.
Delovno predsedstvo: Stanka Kuplenk, Aleš Pugelj, Roman Zabuko-vec in Alojz Kuplenk.
Kot je dejal v svojem poročilu predsednik društva Alojz Kuplenk, so v letu 2003 vsem zainteresiranim ponudili vrsto ustaljenih programov za vse starosti in dosegli vrsto lepih rezultatov malem nogometu in odbojki, o čimer so javnost sproti obveščali. Zelo uspešno in množično je potekala rekreacija za ženske. Zanimanje zanjo se je še povečalo, tako da trenutno poteka
Po simboličnem odprtju župan preizkuša naprave za fitnes.
v treh skupinah. Društvo je v preteklem letu izvedlo dve večji prireditvi, in sicer Veter v laseh - s športom proti drogi in nogometni turnir, ki pa je bil nekoliko slabše obiskan kot prejšnja leta.
Izboljšalo se je sodelovanje s šolo. Poleg akcije Veter v laseh - s športom proti drogi, v kateri sodeluje predvsem šolska mladina, so začeli z vadbo nogometa za najmlaj-
Občni zbor je bil v novih prostorih športnega društva.
še dečke od 5 do 10 let, kar je bilo posebno pri starših lepo sprejeto.
Tudi letošnji program je podoben lanskemu. Delujeta dve vadbeni skupini v malem nogometu, po ena skupina odbojke in košarke ter tri skupine ženske rekreacije. Novost, za katero je pričakovati veliko zanimanje, pa je fitnes. Prostore zanj so simbolično odprli po občnem zboru. Novi prostori v Jakličevem domu pomenijo veliko pridobitev. Poleg fitnesa poteka v teh prostorih tudi rekreacija, vendar so se zaradi velikega števila udeleženk dogovorili z društvom za upokojence o koriščenju njihove večnamenske dvorane.
Na poročilo o delu in na finančno poročilo za leto 2003 ni bilo pripomb, prav tako ne na program dela za leto 2004. Kljub temu se je razvila krajša razprava, med katero so udeleženci občnega zbora izpostavili nekaj najbolj perečih vprašanj. Nekateri so obžalovali, da občinski svetniki nimajo dovolj razumevanje za šport in da občina iz leta v leto namenja manj denarja za šport. Župan Anton Jakopič je očitke zavrnil in dejal, da poskušajo v proračunu vsem društvom zagotoviti kar največ možnih sredstev. Ta se vsako leto povečujejo skladno s po-
večevanjem proračuna.
Slavc Palčar, član društva in občinski svetnik, ga je v tem podprl, vendar pa je dodal, da občina nima izdelane strategije športa in da je bilo pri investicijah v športne objekte narejenih precej napak. Predsednik društva Alojz Ku-plenk pa je ob koncu izrazil zadovoljstvo, da je občni zbor v novih prostorih in da je občina izpolnila obljube po novih prostorih v Jakličevem domu. Vendar se po njegovih besedah z novimi investicijami izboljšuje kvaliteta, povečalo se je število vadbenih skupin, kar pa je spet povezano s potrebo po večjih finančnih sredstvih.
Po občnem zboru je sledilo simbolično odprtje novih prostorov in predstavitev naprav za fitnes.
M. Steklasa
Trak sta prerezala predsednik ŠD Dobrepolje Alojz Kuplenk in župan Anton Jakopič.
Sport
Tudi letos športno humanitarna akcija "Veter v laseh - s športom proti drogi"
V organizaciji ŠD Dobrepolje, skupaj z OŠ Dobrepolje, bo letos ponovno stekla akcija za mlade, predvsem mladostnike od 11 do 19 let.
Akcija se vključuje v vseslovensko akcijo pod okriljem Športne unije Slovenije. Predvsem želimo s to akcijo vzpodbuditi mlade k kakovostnejšemu preživljanju prostega časa, druženju na športnih terenih, predstaviti nove, pestrejše oblike športa, brez pretirane tekmovalnosti.
Akcija se bo odvijala v 9.maja ob 14.00 uri, na igrišču za osnovno šolo na Vidmu ( datum prireditve je zaradi objektivnih razlogov spremenjen ).
Vse informacije dobite v šoli pri športnemu učitelju Danilu Drobniču in v ŠD Dobrepolje pri Kuplenk Alojzu.
Odbojka - medobčinska liga
Rezultati spomladanskega dela - ženske
PAR		IZID	I. NIZ	2. NIZ	3. NIZ
LISICE	- ŠD DOBREPOLJE	2 : 0	25 : 23	25 : 9	
PARTY-ZANKE	- ŽABE	2 : 0	25 : 20	25 : 16	
LIMONE	- PARTY-ZANKE	2 : 1	15 : 25	25 : 19	15 : 13
LIMONE	- LISICE	0 : 2	10 : 25	23 : 25	
ŠD DOBREPOLJE	- ŽABE	1 : 2	17 : 25	28 : 26	15 : 17
PARTY-ZANKE	- ŠD DOBREPOLJE	2 : 1	25 : 15	25 : 27	15 : 5
ŽABE	- LIMONE	0 : 2	23 : 25	23 : 25	
ŠD DOBREPOLJE	- LIMONE	2 : 1	24 : 26	25 : 20	15 : 11
LISICE	- PARTY-ZANKE	2 : 0	25 : 22	25 : 15	
ŽABE	- LISICE	0 : 2	21 : 25	20 : 25	
Lestvica:
		št. tekem	zmage	porazi	TOČKE	dobljeni /izgubljeni nizi	razlika iger	dobljene / izgubljene točke	razlika točk
1	LISICE	4	4	0	8	8 : 0	8	200 : 143	57
2	PARTY-ZANKE	4	2	2	4	5 : 5	0	209 : 188	21
3	LIMONE	4	2	2	4	5 : 5	0	195 : 217	-22
4	ŠD DOBREPOLJE	4	1	3	2	4 : 7	-3	203 : 240	-37
5	ŽABE	4	1	3	2	2 : 7	-5	191 : 210	-19
Rezultati spomladanskega dela - moški
PAR		IZID		I. NIZ		2. NIZ	3. NIZ	
SEX-BOMBE	- ŠD KOSEC	2	1	14	25	25 : 23	15 :	6
ŠD GROSUPLJE	- SEX-BOMBE	2	0	25	14	25 : 20		
ŠD DOBREPOLJE	- ŠD GROSUPLJE	0	2	24	26	15 : 25		
PUPA PUB BANANE	- ŠD KOSEC	2	0	25	16	25 : 17		
LIMONCE	- PUPA PUB BANANE	0	2	19	25	16 : 25		
LIMONCE	- ŠD KOSEC	0	2	13	25	16 : 25		
LIMONCE	- ŠD DOBREPOLJE	0	2	18	25	11 : 25		
ŠD DOBREPOLJE	- SEX-BOMBE	2	0	25	11	25 : 14		
SEX-BOMBE	- PUPA PUB BANANE	0	2	23	25	25 : 27		
ŠD KOSEC	- ŠD GROSUPLJE	0	2	15	25	7 : 25		
PUPA PUB BANANE	- ŠD GROSUPLJE	0	2	14	25	14 : 25		
ŠD DOBREPOLJE	- PUPA PUB BANANE	2	1	28	30	25 : 21	15 : 1	
ŠD KOSEC	- ŠD DOBREPOLJE	0	2	25	27	15 : 25		
ŠD DOBREPOLJE	- LIMONCE	2	0	25	14	25 : 14		
SEX-BOMBE	- LIMONCE	1	2	25	15	14 : 25	13 : 1	
Lestvica:
		št. tekem	zmage	porazi	TOČKE	dobljeni /izgubljeni nizi	razlika iger	dobljene / izgubljene točke	razlika točk
1	ŠD GROSUPLJE	5	5	0	10	10 : 0	10	251 : 154	97
2	ŠD DOBREPOLJE	5	4	1	8	8 : 3	5	259 : 209	50
3	PUPA PUB BANANE	5	3	2	6	7 : 4	3	247 : 234	13
4	ŠD KOSEC	5	1	4	2	3 : 8	-5	199 : 235	-36
5	SEX-BOMBE	5	1	4	2	3 : 9	-6	213 : 261	-48
6	LIMONCE	5	1	4	2	2 : 9	-7	176 : 252	-76
Nogomet
ZŠO Dobrepolje tudi letos organizira občinsko prvenstvo v malem nogometu. Predvidoma se bodo ligaški obračuni pričeli v začetku maja (točen datum in razpored tekem dobi vsaka ekipa posebej). Tekme se bodo igrale ob sobotah od 18.00 ure naprej. Kraji, kjer boste lahko spremljali ligaške obračune, pa so: Ponikve, Videm, Kompolje, Struge.
Vsi ljubitelji nogometa lepo vabljeni!
ŠD Dobrepolje obvešča vse svoje nogometaše, da se redni treningi odvijajo na športnem igrišču na Vidmu ob četrtkih ob 18.00 uri.
Odbojkarski turnir
Turnir se je odvijal na Vidmu v organizaciji ŠD Dobrepolje, dne 21.03.2004. Prijavile so se štiri mešane ekipe ( ekipo so sestavljali 3 moški in 3 ženske ) iz Dobrepolja in Šentvida pri Stični.
Odigranih je bilo 6 odličnih tekem, ki so bile vse izredno izenačene.Vzdušje je bilo odlično, ne glede na rezultate. Zmagali so tudi srečnejši, najbolj pa se je uspeha veselila ekipa " S'rutki", za katero so igrali: Matej Drob-nič,Simon Mohar, Jože Padar, Tanja Prijatelj, Marta Jakopič in Petra Štepec.
Končni vrstni red je izgledal takole:
1.mesto	S'RUTKI
2.mesto	ŠD DOBREPOLJE
3.mesto	URŠKE
4.mesto	FLAŠKONI
ŠD Dobrepolje se ob tej priliki zahvaljuje firmi Pekarna Blatnik, ki s svojimi proizvodi vedno pripomore k kvalitetnejši izpeljavi športnih prireditev.
ŠD Dobrepolje vabi vse ljubitelje odbojke (tudi nove), da se pridružijo; vadba odbojke poteka vsako sredo od 18.00 ure do 20.00 ure.
Pripravil: Kuplenk Alojz
Mladinska stran; PP Grosuplje

Hoj!
Z naravo se prebujamo tudi mi in vam v Mladinskem društvu Dobrepo-Ije spet ponujamo nekaj novega;
Med prvomajskimi počitnicami bomo za otroke do petega razreda osemletke (šestega razreda devetletke) organizirali dvodnevni zabavni program "Igrajmo se skupaj". Potekal bo 29. in 30. 4. 2004, od 9. do 13. ure v Mladinskem centru Sion na Vidmu.
Otroci se bodo (boste) zabavali ob družabnih igricah pod vodstvom naših animatorjev.
Animatorji smo se usposabljali na Šoli za animatorje, ki je bila 3.aprila v Mladinskem centru. Voditeljici iz Mladinskega ceha sta nam povedali nekaj osnovnih zakonitosti animatorstva, oblik vodenja mladine ter mnogo metod, s katerimi se da narediti nek program zanimiv ter zabaven. V skupaj peturnem programu smo izvedeli veliko takih reči, o katerih se nam prej še sanjalo ni. Ugotovili smo, da animatorstvo ni le postranska stvar, hobi, ampak odgovorno delo, ki prinaša veliko dobrega otrokom ter tudi nam samim.
Animatorji so ljudje, ki skrbijo za to, da se vsakršni pozitivni programi na zanimiv in zabaven način približajo otrokom, mladini.
V	skupini se je kar takoj razvil pravi animatorski duh in prva posledica je projekt "Igrajmo se skupaj", odločili pa smo se tudi, da se bomo temeljito pripravili na vodenje birmanskih skupin, ki se začne jeseni.
V	Mladinskem društvu Dobrepolje, v času izida te številke potekajo tudi zadnje priprave na tekmovanje v peki peciv. V kolikor je bilo dovolj prijavljenih, vas vabimo na pokušino!
Veselo kresovanje in lep mladinski pozdrav!
MD Dobrepolje
VARČEVANJE V VZAJEMNIH SKLADIH:
Želite varno in lepo prihodnost, dobro pokojnino, stanovanje, lasten dom, boljši avto^ Želite svojemu denarju VARNOST, DONOSNOST in LIKVIDNOST. Želite dosegati bistveno več kot na banki! Denar boste oplemenitili v enem izmed največjih svetovnih vzajemnih skladov z razpršenostjo sredstev med 3500 najuspešnejših podjetij po vsem svetu!
Pretekla realna donosnost:
1 mio pred 20 leti danes pomeni cca 12,5 mio (banka cca 1,8 mio)
Pokličite me, pišite ali me preprosto poiščite na mojem naslovu. Dogovorili se bomo za vašo trdno finančno prihodnost!
David Jakopič uni. dipl. ekon.
Podpeč 30, Tel : 7807-534, GSM: 041/704-525 e-mail: David.Jakopic@gov.si
Poročilo
Policijske postaje Grosuplje
JAVNI RED IN MIR
Policijska postaja Grosuplje je marca 2004 na območju občine Dobrepolje obravnavala 6 kršitev zoper javni red in mir. Od tega je bilo 5 kršitev storjenih v zasebnih prostorih, 1 pa na javnem kraju. Razlogi za omenjene kršitve so zelo različni, javni red in mir je pogosteje kršen ob vikendih ter praznikih.
Obravnavali smo tudi 14 različnih kaznivih dejanj, ki so bila storjena na celotnem območju občine Dobrepolje.
Najpogostejša so kazniva dejanja tatvin, vlomov in poškodovanja tuje stvari. Do vlomov najpogosteje prihaja v nočnem času, predvsem v zgodnjih jutranjih urah, vlamljajo v vikende, hiše ter delovne stroje in v trgovine na območju občine Dobrepolje.
Če občani opazijo kakšno osebo, ki se zadržuje v neposredni bližini vikendov ali parkirnih vozil ali se na kakšen drug način vede sumljivo in se zadržuje v bližini hiš, naj to nemudoma sporočijo policiji ter si zapomnijo podroben opis osebe ter morebitno prevozno sredstvo, s katerim se je osumljeni odpeljal.
Vsi občani, ki bi kar koli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali prometni nesreči, ali če bi opazili storilce na delu oziroma begu, naj to sporočijo na Policijsko postajo Grosuplje ali na telefon št. 113. Vsaka informacija, ki bi kakor koli pripomogla k izsleditvi storilca, je dobrodošla. Poleg tega bomo z boljšim sodelovanjem med policijo in lokalno skupnostjo - občani dosegli, da se bodo varnostne razmere izboljšale, hkrati s tem pa tudi varnostno počutje občanov.
Opravili smo oglede 16 prometnih nesreč z materialno škodo in telesnimi poškodbami. Največ prometnih nesreč se pripeti zaradi neprilagojene hitrosti, izsiljevanja prednosti, strani in smeri vožnje ter nepravilnega premika z vozilom. Največ prometnih nesreč se zgodi na avtomobilski na regionalni cesti R 647 ter v neposredni bližini ali v samem naselju Videm.
Policijska postaja Grosuplje vsakodnevno izvaja poostreni nadzor nad cestnim prometom na celotnem območju občine Dobrepolje, posebno pozornost pa posvečamo kontroli hitrosti, seveda pa ostalih kršitev na zanemarjamo.
V mesecu aprilu 2004 bo Policijska postaja Grosuplje izvajala kontrolo hitrosti z lastnim radarjem na celotnem območju občine Dobrepolje, predvsem pa na odsekih cest, kjer se dogajajo prometne nesreče oziroma tam, kjer so prekoračitve hitrosti največje in najbolj pogoste.
Prav tako bomo v času od 22. 3. 2004 do 04. 04. 2004 poostreno izvajali nadzor nad uporabo varnostnega pasu v vozilih in zoper kršitelje represivno ukrepali.
Policijska postaja Grosuplje
KINOPROGRBM ZA MBJ 2004
KINO "DOBREPOLIE" UIÛIM 34
DOLBY-DIGITAL ZVOK
NEDELJA, 2. MAJ, ob 15. in 20.30 uri
ameriški film
PREK VSEH MEJA
Premožna američanka (Angelina Jolie) se zamisli nad trpljenjem ljudi tretjega sveta - ampak seveda šele potem, ko sreča privlačnega zdravnika (Clive Owen), ki jim skuša pomagati. Ljubezenska drama se plete skozi celo desetletje v najrazličnejših deželah, ki sta jih prizadela vojna in lakota.
PETEK, 7. MAJ, OB 18. uri
DOLBY-DIGITAL ZVOK ameriška uspešnica - otroški film
ŠKRAT
KRATKA OZNAKA: Nekega božičnega večera pred mnogimi leti se je majhen otročiček v sirotišnici neopazno splazil v Božičkovo vrečo z igračami in tako po pomoti pristal v Božič-kovi delavnici na severnem tečaju. Novi oče Buddyja takoj vzame za svojega in ga vzgaja kot škrata. Toda ko Buddy zrase in postane trikrat višji kot drugi škrati, postane jasno, da ne sodi v njihov svet. Poiskati mora svojo pravo družino, svoje mesto na svetu, zato se odpravi v New York, kjer naj bi bile njegove korenine. Pred njim je popolnoma nov svet in kmalu spozna, da mu v velikem mestu ne bo z rožicami postlano ...
NEDELJA, 9. MAJ, ob 15. in 20.30 uri
ameriška uspešnica - akcijski film
ČASOVNA PAST
KRATKA OZNAKA: Časovna past je skrivnosten pogled v prihodnost (napredka) sodobne družbe, s presenetljivim zapletom ... v preteklosti. Film prikaže zgodbo skupine študentov arheologije, ki raziskujejo srednjeveško najdišče v Franciji, ko nenadoma njihov profesor izgine v ... 14. stoletje. Ko se odpravijo na nevarno pot, da bi profesorja rešili iz krute fevdalne vojne, sredi katere se je nič hudega sluteč znašel, tudi sami študenti ugotovijo, da preteklosti nič več ne raziskujejo, ampak jo doživljajo v prvi osebi. Poznavanje zgodovine jim bo sicer koristilo, toda teorija je čisto nekaj drugega.
PETEK, 14. MAJ, ob 21. uri
ameriška uspešnica - drama
ZGUBLJENO S PREVODOM
KRATKA OZNAKA: Bob Harris (Bill Murray) in Charlotte (Scarlett Johansson) sta Američana v Tokiu. Bob je filmska zvezda, ki pride v mesto snemat reklamo za viski, mlada Charlotte pa spremlja svojega, z delom obsedenega moža, fotografa (Giovanni Ribisi). Nekega večera
ju nespečnost združi v hotelskem lokalu. Naključno srečanje se kmalu sprevrže v presenetljivo prijateljstvo. Skupaj raziskujeta Tokio, doživljata številne zabavne trenutke z domačini in odkrivata nove življenjske možnosti. Film Sofie Coppole (napisala je tudi scenarij) je v celoti posnet na Japonskem. Govori o tesnih prijateljstvih in prikazuje mesto Tokio. V ospredju so nepričakovana poznanstva, ki morda ne trajajo dolgo, vendar z nami ostanejo za vedno.
NEDELJA, 16. MAJ, ob 15. in 20.30 uri
ameriška akcijska srhljivka po res. dogodkih
TEXAŠKI POKOL Z MOTORKO
KRATKA OZNAKA: 20. avgusta 1973 je policija v teksaškem Travis Countyju obiskala odmaknjeno hišo nekdanjega odiralca človeških obrazov, Thomasa Hewitta. V skrivnostni zgradbi so odkrili razmesarjene ostanke 33 človeških žrtev. Gre za najbolj razvpit množični umor vseh časov, ki je dodobra pretresel celotno javnost. Z maskami iz človeške kože in svojo motorno žago se je morilec "Leat-herface" pojavljal na naslovnicah časopisov po celotnem Teksasu: "Hiša strahu pretrese državo - pokol v Teksasu." Domače oblasti so izsledile moža z usnjeno masko in nemudoma zaključile primer, toda v naslednjih letih so jim mnogi očitali nepravilnosti v preiskavi in usmrtitev napačnega človeka.
Zdaj pa edini, ki mu je uspelo preživeti strašno morijo, končno prekine tišino in razkrije, kaj se je zares dogajalo na zapuščeni podeželski cesti Teksasa ...
PETEK, 21. MAJ, ob 21. uri
ameriška akcijska drama
21 GRAMOV
KRATKA OZNAKA: Gre za zgodbo o upanju, človeštvu, o borbenosti in preživetju. Naj se bojimo smrti ali ne, obišče nas zagotovo, in v tistem trenutku je naše telo 21 gramov lažje. Je to teža, ki jo predstavlja naša duša? Je to teža, ki jo nosijo tisti, ki nas preživijo? Film raziskuje tako čustveni kot fizični obstoj treh ljudi v obdobju nekaj mesecev. Nesreča nepričakovano združi njihova življenja in usode,
ter jih popelje v svet ljubezni, maščevanja in obljubljene odrešitve. Zakon profesorja Paula Riversa (Sean Penn) in Mary (Charlotte Gainsbourg) se znajde na prelomnici med življenjem in smrtjo. On je na smrt bolan in čaka na presaditev srca, medtem ko ona upa, da mu bo s pomočjo umetne oploditve podarila otroka.
NEDELJA, 23. MAJ, ob 15. uri in ob 20.30 uri
ameriška ljubezenska drama - uspešnica
PRAVZAPRAV LJUBEZEN
KRATKA OZNAKA: Do božiča je še nekaj tednov, ampak nanj se je treba dobro pripraviti. Stari rocker Billy Mack (Bill Nighy) je posnel božično pesem, za katero upa, da bo velika sezonska uspešnica. V času, ko ne opravlja resnih pogovorov s svetovnimi politiki, kakršen je predsednik ZDA (Billy Bob Thornton), novi britanski premier (Hugh Grant) tiho pogleduje za dekletom(Martine McCutcheon), ki na Downing Streetu 10 streže čaj. Mark (Andrew Lincoln) je zacopan v Juliet (Kiera Knightley). A obstaja majhen problem: Juliet je sveže poročena z Markovim najboljšim prijateljem Petrom (Chiwetel Ejio-for). John (Martin Freeman) in Judy (Joanna Page), filmska dvojnika, končata z vajo precej soparne ljubezenske scene z ugotovitvijo, da sta si usojena ...
PETEK, 28. MAJ, ob 21. URI
korejska uspešnica - zgodovinska drama
JUNAK
KRATKA OZNAKA: Na vrhuncu državljanske vojne je Kitajska razdeljena na sedem kraljestev, ki se že več let bojujejo za prevlado, zato umirajo in trpijo številni prebivalci. Najbolj odločno je kraljestvo Qin. Njihov kralj je obseden z zavzetjem celotne Kitajske, da bi tako postal prvi cesar. Ves čas je tarča atentatorjev iz preostalih šestih kraljestev. Med vsemi atentatorji so najmočnejši legendarni Broken Sword, Flying Snow in Sky. Kdor premaga te tri, dobi pomembno mesto, gore zlata in sprejem pri kralju. A ta naloga je skoraj nemogoča. V desetih letih ni uspelo prav nikomur. Ko skrivnostni šerif Nameless pride h kralju z orožji treh atentatorjev, kralj nestrpno pričakuje zgodbo. Med njima je le deset korakov...
NEDELJA, 30. MAJ, ob 15.in 20.30 uri
ameriška uspešnica - vojna lj. drama
HLADNI VRH
KRATKA OZNAKA: Leta 1860 je Amerika ječala pod bremenom krvave državljanske vojne. Prav ta kruti čas pa je okvir filma oskarjevega nagrajenca Anthonyja Minghelle (Angleški pacient) in romana Charlesa Frazierja, po katerem je posnet. Je zgodba o nenavadnem potovanju dveh zaljubljencev, ki ljubezen pred krvavim klanjem komaj zaslutita, izpovesta pa si jo v pismih, za katera ne ve ne eden ne drugi, ali bodo sploh našla tistega, ki so mu namenjena. To ju poveže z vezmi, močnejšimi od vojne in trpljenja. Hkrati pa je Hladni vrh zgodba o prijateljstvu dveh povsem različnih si žensk, in trpek dokument o volji do življenja ...
Oglasi, obvestila
L

fi^
i I





^^JÉúf^RO
d.o.o.
LEDINA CENTER, lokal 19, Kotníková 5, Ljubljana tel.: 01 /439 21 10, gsm: 031 / 366 667, 041 33 65 65
Tečaj cestno prometnih predpisov
se bo pričel med prvomajskimi praznil<i,
26. 4. 2004 ob 17. uri v OŠ Velike Lašče za vse
kategorije. Zbiramo tudi prijave za kategorijo F -
traktor (po prvem maju bodo glede tega zaostreni pogoji).
Organiziran prevoz izpred OŠ Dobrepolje.
Informacije na tel.: 01 / 439 21 10
gsm: 031 / 366 667 od 9. do 20. ure ali pred pričetkom
tečaja.
E-pošta: as-vitopro@siol.net www.vitopro.si
Spoštovani občani!
V	občini Dobrepolje se je aprila 2004 začela izdelovati ''Študija izvedljivosti daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v naselju Videm in v bodoči obrtni coni''.
Cilj izdelane študije izvedljivosti je ugotoviti, ali obstajajo realne možnosti za izvedbo daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v naselju Videm in za zagotavljanje toplotne energije v bodoči obrtno trgovski coni in tako omogočiti potencialnim investitorjem in sofinancerjem na eni strani ter bodočim porabnikom na drugi strani, odločanje o realizaciji načrtovane investicije in njihovi vključitvi v projekt.
Študijo izvedljivosti izvaja družba ISPO d.o.o. iz Ljubljane, ki je bila izbrana na podlagi zbiranja ponudb. Za izdelavo ustrezne dokumentacije, ki bo služila kot podlaga za nadaljnje odločitve, je nujen posnetek stanja na področju ogrevanja gospodinjstev in poslovnih prostorov ter vaša pripravljenost za sodelovanje. V ta namen vas želimo s to objavo obvestiti o sami nameri ankete, ki se bo izvajala v naselju Videm. V tem tednu vas bo namreč obiskal anketar, ki vam bo prinesel vprašalnik (anketo), vam ga pomagal izpolniti in odgovorili še na kakšno dodatno vprašanje. Izpolnjen anketni list bo uporabljen samo za potrebe študije.
V	imenu vseh, ki delamo na tem projektu, vas prosimo, da anketarja sprejmete in izpolnite vprašalnik. Od vas pričakujemo dobro sodelovanje in korekten odnos.
O nadaljnjem poteku projekta vas bomo obvestili.
Lep pozdrav!
ISPO d.o.o., Izvajalec projekta
Imate probleme z nemškim jezikom?
Profesorica nemščine nudi instrukcije po ugodni ceni.
Tel. 01/7807-400 041/353-656
E-mail: vesna.pecek@email.si
URNIK AMBULANTE NA VIDMU
PONEDELJEK	7.00 - 14.00
TOREK	13.00 - 19.00
SREDA	7.00 - 8.30 in 11.00 - 14.00 (vmes STRUGE)
ČETRTEK	12.00 - 18.00
PETEK	7.00 - 13.30
Za nujno zdravniško pomoč na domu kličite v redne ambulante, ponoči od 19. do 7. ure zjutraj in ob nedeljah ter praznikih ves dan pa na telefonske številke: 78 19 009, 050-624-071, 781-84-00 ZD GROSUPLJE, 781-9009 ZD IVANČNA GORICA (za čas dežurstva), 050-624-071 MOBITEL ZA ČAS DEŽURSTVA.
URNIK ZOBNE ORDINACIJE VIDEM
PONEDELJEK in TOREK: SREDA, ČETRTEK in PETEK:
Telefon: 01/7807-866 GSM: 031/478-290
12.30 - 19.00 7.00 - 13.30
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o.
PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA
VAM NUDIMO:
-	izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta
lokacijska dokumentacija po starih predpisih
-	izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov
-	pridobitev gradbenega dovoljenja
Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju
in po telefonu
(01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28
Gasilska c. 4, Grosuplje tel.: 01/7864-068, tel/faks: 01/7864-067
TRGOVINA Z GRADBENIM IN TEHNIČNIM BLAGOM d.o.o.
mOPOVi-PREDELNE STENE PO SISTEMU
kHAUf
©rnstrong
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje Glavna urednica: Mihaela Steklasa (tel.: 7807 069, GSM: 031 561 081, e-mail: mihaela.steklasa@guest.arnes.si)
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov.