6. štev. ;t,iV Ljubljani, petek 20. decembra 1918. 1. leto. Velja v Ljubljani: celo leto ... K 43 — pol leta . . . „ 24 — četrt leta . . . „ 12-— en mesec. . . „ 4 — Velja po pošti: za celo leto naprej K 50- za pol leta „ » 25 — za četrt leta „ , 13 — za en mesec „ „ 4*50 Na pismene naročbebrez pošiljatve denarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj poSljejo naročnino utr po nakaznici, “im Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 63 mm širok prostor za enkrat 14 vin., za večkrat popust. Uredništvo je na Starem trgu štev. 19. Upravnistvo je na Marijinem trgu štev. 8. —, Telefon štev. 360. ======= Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja W vinarjev. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo. Slovenci! Jugoslovani! Nevarnost, da odtrgajo našemu narodnemu telesu Trst, našo solnčno Goriško, velik del kranjske in velik del slovenske Koroške, je velika. Nasprotniki delajo z vsemi silami. Naše ljudstvo v zasedenem ozemlju ječi in trpi pod težo tujega jarma. Sovražnik ne sme dobiti niti koščka naše zemlje, ki je del našega telesa, naše srčne krvi in predpogoj našega narodnega in gospodarskega življenja. Glede naših krajev, ki so sedaj zasedeni po Italiji, ni mogoč noben kompromis. Povemo še enkrat celemu svetu na ves glas, da mora zadnja jugoslovanska vas pripadati Jugoslaviji. Od našega oficijelnega zunanjega zastopstva zahtevamo, da zastavi v ta namen vse sile. Z ozirom na ta položaj se vrši v nedeljo, dne 22. t. m. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela »Union* protesten shod, «v kal?rega pridite vsi, da poveste Vnt .in ce,i jugoslovanski javnosti, K° ljubite svojo trpečo domovino. Za naše zapadne meje. Še ni izzvenel glas slavnostnih fanfar po treh prestolnicah troedinega naroda, še vihrajo zastave in še je v srcih slavnostno razpoloženje. Vstala je zarja svobode in v njeni svetlobi smelo ustvarja Jugoslavija stavbo svoje državnosti. Toda pred wati Ljubljane, iz srede naše dežele, raste ogromna stena in se vspenja do jeba in nje senca pada po celi državi in Se bori z mlado zarjo. Še ni uopolnjeno naše stoletno trpljenje, še nastopila naša Velika noč — bila l®,morda le Cvetna nedelja, za njo *a morda še Veliki petek. Kjer so pred 13C0 leti naši očetje postavili živo brambo bodočih meja, nad Sočo, na brdih do Tilmenta, kjer so rezala njih vesla brazde svojim svobodnim brodovom na Adriji, tam je danes noč in smrt, in dan svobode sveta, dan samoodločevanja narodov in praznik Wilsonovih idej postaja temu delu našega naioda smrtna ura. Slavnostni zvonovi Ljubljane zvone pogrebnico pol milijonu bratom na za-padu. Tretjina otrok Slovenije se zvija v obupu in prosi: »Bratje pomagajte, mi ginemol* Iz tisočletne sužnosti komaj osvobojeni, na sebi še sledove verig, v obličju še komaj posušene solze obupa — kdo bo bolje razumel ta klic! In vendar, kot bi bil od svobode omamljen, vriska ves narod v praznik, veselo kot bi ne čutiL gorja svojih bratov, kot bi ne slutil grožnje, ki diha iz stene med Triglavom in Reko. Pel je pesnik pesem o mejnikih štirih — Celovec — Maribor — Gorica — Trst —, ali je bila to pesem, poslavljajoča se od preteklosti? Ko so v Sloveniji pozdravile deklaracijo naše žene in dekleta, takrat so bili Trst, Goriška in Notranjska na prvem mestu, med prvimi so pozdravile mlado Jugoslavijo v zadnih dneh oktobra letos zastave ob zapadni meji. Narod je na Goriškem že izrekel svojo zadnjo svobodno besedo o svoji usodi in sicer že v dneh okupacije, in v dneh revolucije je bila Gorica, bil Trst, ki so med prvimi proglasili pripadnost k Jugoslaviji in zasadili prapor mlade države na zadnjih mejnikih našega zapada. Umikajoči se ostanki armad bivše Avstrije so že čutili moč osvobojenega našega zapada, ker z močno roko jih je začasna narodna vlada v Gorici raztrgala in jih zagnala po Soški dolini proti severu, ter s tem obvarovala Ljubljano in ostalo Slovenijo poplave demoraliziranih tolp. Ali naj bo tudi to pozabljeno? Ali je pozabila Ljubljana prizora, ko se je jeseni 1914 pomikal žalni sprevod goriške inteligence, vklenjen, po ljubljanskih ulicah v grajske zapore! Od zapada so vkorakale v deželo vojske, znane nam izza Soče in Kobarida, pod praporjem entente in našopirjene s perjem njenih zmag, z njimi pa je šla smrt. Poteptane in zasramovane so izginile naše zastave, naše šole so zaprte in nad narodom se še vrše zločini, med tem, ko njegovi možje in njegovi voditelji ječe v Kiminu. Drugi se skrivajo po gozdovih kot zver in kar jih je prišlo sem, so prinesli s seboj bedo, obup in grozo, ki vladajo ob Jadranu in Soči do Triglava. Ramo ob rami je trpel ta del našega naroda z nami, bil zvest in veren stražar naše meje, kateri ni pustil niti za ped, varoval je Trst in naše morje in bil naš ponos v naših najhujših dneh. Ali ga smemo sedaj zapustiti? Pustiti ga usodi trenutku naše lastne svobode, bi bilo izdajstvo, kakoršnega še ni zagrešil nad bratom brat. Kosovo je klicalo maščevanja stoletja in naš krvni brat ni odnehal, dokler ni radi Kosova vsplamtel požar, kateri danes ugaša — danes je to Kosovo maščevano in car Lazar počiva v osvobojeni zemlji. Ali naj nam vstane novo Kosovo! Še ni naš narod spregovoril velike in odločne besede, še ni nastopil v celoti za svoje ozemlje; in svoje morje. Spregovoril je doslej edinole prizadeti del naroda sam, Goriška, Trst, Istra in Notranjska, obsojenci so uporno protestirali, toda glas njihov je vdušila pest laških generalov in danes vtiha njihov glas, le vzkliki bolesti prihajajo še preko sten demarkacijske črte. Ker so ti onemeli, mora zagrometi Jugoslavija cela, tako da bo odmevalo po celem svetu, in da bo njen glas segel v Rim in Pariz. To moramo storiti, ker dvanajsta ura naše usode bije, sicer je pogubljena morda ta naša zemlja in z narodom tam doli tudi mi, in izdani narod nas bo proidinjal v uri svoje smrti. ♦ Stena na zapadu od mdrja do Triglava bo udušila tudi nas, ker na *VAN DEBEVEC: Pred razpadom na fronti. (Konec.) Dne 24. oktobra 1918 je dobil Povel!e1n1Ski P°'k .št- 2 v Codroipu Dravlien ni°Iu 0 P°,noči pri" Voiai! 23 oahod v strelske jarke. S 0 tem zaznali na večer. ra7n? sJe ,med njimi vrvenje in uporno ne JJtrf'Enje; atk.° so sklenili, da hiia 7°w n.‘kamor iz mesta, kjer sta pilL ,°r]ena dva bataljona. Na K m-1^u ,so se 2ačeli zbirati na mejaki, zlasti pred vojaškim do-kJei;. If, bHa. kantina, ki so jo NelJ* zaPrll< Rojaki so začeli godrnjati, no ni *• S° od^!.k svojim stotnijam m,unicii°, ročne granate in ,5J'.,Na glavnem trgu se je hkratu veU lKlC:i ”?,vela revolucija!" »Žiče? & 3*?ljal“ • • * ^1 so za-so ce H-Va« slovenske pesmi. Čuli seh™ J x Posamezni streli. Po- S"°odčn° je bilo moštvo strojnih oddelkov m napadalnih vodov: fej, , vrata Ljubljane bo trkala večno nam sovražna pest italijanskega imperija,zaprla nam bo za večno pot na morje in v svet. Če te stene ne zdrobimo, bo tudi naša gospodarska bodočnost za večno obsojena. Kdor bo vladal v Trstu in njegovem zaledju, ta bo vladal nad Jadranskim morjem in Če Trst ostane Italiji, ostane Jugoslavija uboga in odvisna od tujega kapitala. Vsa pomorska trgovina bo šla skozi italijanske roke, italijanska podjetja in banke nam bodo dajale blago in določale cene in vsa neizmerna bogastva pomorske trgovine so za nas izgubljena. Ljubljana sama pa bo ostala majhno provinci-jalno mesto, in ne bo imela nikdar moči povspeti in razviti se, ker bo odvisna od Trsta. Kdo nas bo varoval, že tako oslabljene, pred poplavo tujega kapitala? Vse dalmatinsko obrežje z Reko vred ne bo moglo izenačiti te izgube, ker Italija s Trstom bo vladala na Jadranu neomejeno in vsa svetovna trgovina bo šla edino skozi Trst, vsa druga obrežna pristanišča ostanejo le postajališča podrejene vrste, kjer bo naša podjetnost živela od drobtinic iz italijanske mize. S Trstom in zaledjem ima Jugoslavija odprt cel svet in pristop k vsem njegovim bogastvom, vladala bo na Jadranskem morju, in če tega ne doseže, ostane uboga in odvisna in bo primorana, če ne danes, pa' še v doglednem času spraviti položaj ob Sredozemskem morju če treba z orožjem v ravnovesje. Izbirati moramo med malo, gospodarsko odvisno in vsled tega nikdar popolnoma svobodno domovino brez morja, ali pa silno, popolnoma neodvisno Jugoslavijo od Triglava tlo Balkana. Mejnika na zapadu, Trst in Gorica sta temeljna kamna v zgradbi Jugoslavije, brez teh bo ostala nestvor in slabič. Zato naš pogled na zapad, v Trst in Gorico, ki nam morajo ostati! To naše bojno geslo mora biti soglasno in zanje moramo biti pripravljeni boriti se do skrajnosti. Stotnik Czepan, — videč, resnost položaja in da ohrani med moštvom red, je pozval ritmojstra von Decken, naj njegova stotnija pošlje asistenco, ki naj revolto uduši. Ta asistenca pa se je morala umakniti sili vedno večje množice upornih vojakov, ki so ceste zabarikadirali s strojnicami. V tej zmešnjavi so se vojaki polastili tamkajšnjih velikih skladišč, katera so povsem izpraznili. Proti upornikom je poveljstvo zaprosilo pomoči od zunaj. Takoj še isto noč so odkorakali proti Codroipu trije v bližini se nahajajoči nemško-avstrijski polki in to: gorski strelski polk št. 1, strelska polka št. 2 in 21. Med dvemi in tiemi ponoči se je pričelo strahovito pokanje med slovenskimi in nemškimi polki. Slovenske strojnice, razvrščene po glavnih cestah, križiščih in na cerkvenem stolpu, so bruhale ogenj med nemške vrste, tako da jih je začel praporščak Kvas rotiti, naj hranijo municijo še proti 21.-temu polku. Bile so znatne izgube. Slovenski polk je imel 10 ubitih in 30 ranjenih. Nemci pa so belježili okoli 200 mrtvih in ranjenih. Tekom revolte je prišel vojakom v roke gen. vonKostr- letzky, katerega so kratkomalo brez pardona prijeli in vrgli v obcestni jarek. Nadštevilni premoči Nemcev se je konečno posrečilo upor udušiti in aretirati nad 200 upornikov, od kalerh so potem 75 voditeljev med njimi tudi praporščaka Kvas-a Franceta, odpeljali v videmske vojaške zapore, kjer so ostali do dneva, ko so jih Ceho-SIovaki rešili. Ostale so izpustili. Praporščaka so odvedli v Maribor. Naslednji dan so polk popolnoma razorožili, pobrali jim vse orožje, municijo in sploh vsako malenkost, ki je bila sumljiva. Pustili so polk na miru v Codroipu. Novoimenovani brigadir Rubritius je dal nato pozvati k sebi vse Častnike in podčastnike ter jim dal prečitati znani Karlov manifest o avtonomiji narodov in jih opozarjal na disciplino in druge dolžnosti avstrijskega vojaka. Zbranemu moštvu se je pozneje tudi dalo razumeti, da se da tak madež samo s — krvjo izbrisati. Samoobsebi umevno, take besede niso imele nikakega vpliva pri zavednih možeh, ki so se zkozi štiri leta borili za — tujce. Dne 29. oktobra so jim vrnili zopet orožje in jim naznanili, da gredo proti Tilmentu in še preko do Casarse. Potoma so venomer streljali in spuščali svetlobne rakete. Kadar je kak višji mimo vozil, zaorilo je enoglasno uporniško geslo: „Aruk!“ »Bur ga!“ »Rukni ga!“ »Kruha!" — Zavladala je med moštvom krepka solidarnost, niti enega koraka več proti strelskim jarkom. Preko Tilmenta so korakali še tri km v Casarso, kjer so se ustavili. Potoma je polk srečal češko-slo-vaški strelski polk št. 31, ki je korakal v smeri proti Vidmu, okrašen z belimi rožami in brez vsacih oficirjev. Korakal je v najuzornejšem redu Dod vodstvom nekega poddesetnika. Čehi so polku kratko pojasnili, kakšen je položaj v prvih črtah. V Casarsi je poklical polkovni poveljnik, polkovnik Nesti od vsake stotnije po enega moža in enega podčastnika ter jih vprašal: »Kaj po-menja to? Kaj mislite? Naprej ali nazaj?* 1^7- Moštvo mu je samozavestno m odločno odgovorilo: „Ne!“ Neki desetnik mu je odgovoril: »Ne kora- Naj se svet nikar ne vara z upom, da bo mogel odložiti proti volji naroda! Ob krvavi Soži vstaja nova Alzacija Lorena, novo,ognjišče novih bojev, ker pol milijona zavednega in v boju izkušenega naroda, obsojenega pa smrt, ne bo ukrotila nobena sila, niti morebitni sklepi mirovne konference. Če hoče Italija to ozemlje za vsako ceno, in če ga danes dobi, ne bo miru, dokler ne bo greh mirovne konference popravljen. Danes s? še vlada z vojaško silo in zapori, toda ognja, ki začenja tleti, ne pogasi nihče več, dokler ne plane v svet nov požar, ki bo grozote svetovne vojne dopolnil. Tega se moramo zavedati in to CYenituelnpst z vso piočjo skušati preprečiti. £at,o naj vzplane pp vsej Sloveniji, ip Jugoslaviji ogorčenje, kot en njoz naj( vstane c^l narod, da bo zagrmelo po vsem svetp. Na plan, dokler je čas, vse naše stranke, organizacije, časopisje, celo n4§e ljjudstvo, ylpde pa naj pomnijo, da je ohranitev naši h,m e ja, kakor severnih, tako tudi zppadnih, Goriške, Trsta, Istre .in Benečije, c on d iti o sine qua no n! I^laj vp,, cel svet, da se z nami ne di barantati, da se mi sploh ne pogajamo za to, kar je od vekov naše! Phbč idvštHjskitfii it / { J A i' ■ •. ] ■ ♦ ■ j* Po vseh vojaških poveljstvih, v vseh.vojaških pisafnph sedijo gp3podje, ki sp služili v avstrjjskj armadi koj častniki. Mnogo.se o tem govori po kavarpah in m?d ljudstvom sploh, le Ptqnia|o gl^no, premalo energično! $.ktjv,ni častniki so bili temelj b vše jppnarhije, sp bili t,akorekoč srce in pljuča tega organizma — in ti gospodje šo danes „stebri“ naše „naropne“ vojske! To so oni gospodje, ki jim je bilo nemštgo qlfa in omega vsega žveličpjočegfi, vsegm lepega in dpbreg^. Jp sp ,oni gpspodje, ki so javno sramni in zaničevali vse slovansko in sipvenškp — ki so šikanirali ono ipoŠtvo in one redke čajstflike, ki so med vojno, javno in neustrašeno izpovedali svojo resnično ljubezen ,in voljo svpjega naro,da,l Ne morem do-vpljnp naglasiti, da so ti ljudje stopili brostovpjjnp v voja§k9 služpo — da so, prostovoljno prisegli,,, da. hočejo pranitj mo.narhijo —. ta, monstrum — proti zunanjemu iti notranjemu spvraž-niku! (Kdo je bij (a notranji sovražnik, smo čutili na lastni kpži)) To 80 tisti gospodje, ki so cele narode držali v okovih, kajti to in le o je bila njihova služba 1 Oni so bili Ista moč. Ki nas je stoletja tiščala k lom, kajti oni sa šČitjji zločince a la 7ranc Jožef — Fridejnk in dr. Le po njihovi krivdi se je mpglo pekaznjeno zapirati — mučiti — streljati — obe- šati na tisoče naših najboljših mož — le po njihovi m >či in krivdi se je moglo našo omladino uničevati s tuberkulozo in torturo po zaporih! O.ii so bili rabeljni svojega gospodarja! Končna: oni so bili tisti, ki so nam nastavili bajonet na prsi: Bpriseži, di se boš bojeval, prisezi, da boš ubijal Srba in celi svet, ki nas sovraži! Prisezi, da boš streljal „veieizdajnike“ — pa naj bo to tudi tvoj oče in tvoj brat h O.ai so bili duša te krvave organizacije, ki je držala stoletja bajonet na naših orsih! še enkrat naglašan: prostovoljno so si izbrali ta poklic! Kaj bi bila bivša dinastija brez teh hlapcev, kaj vsi oni krvoločneži, ki so Eili našo kri! Krivi so ravno toliko, ot oni, ki so mu služili — in to tem bolj, ker so služili za denar in proti svojemu narodu! Veš sistem bi bil nemogoč brez teh rabeljev! . Vsak, teh individuov je sokriv — vsak zasluži isto kazen, ki jo zaslužuje oni gospod Friderik, ki je izginil Črez mejo! prazen,je izgovor, da so jihjOkplščihe.. materijama mizerija v to silile — še manj. velja to za aktivirane j Le lenoba, lahkoraiT selnosi, mr^nja do dela, nesposobnost za vsako resnično dela jih je silila v to! In ti, gospodje naj bodo (danes stebri naše vojske! Saj vemo, kako so delali, v teh štirih letih in še, prej ! Lumpanje, pohajanje, javnih hiš, pijančevanje — to je bil dober del njihovega „de!a!“ Štiri leta smo živeli ujed ,njimi — in mnogi rezervnj časjt-njki, so šli tudi njihovo pot, posebno mlajši! — Bili- so prvi a le po pri-vilegijah aiktivn,ih, ne pa, po sposobnosti, da molčimo o n^arljiNzosti! ! Naša narodna vojska potrebuje delavcev — navdušenih, in pridnih der lavcev — in ne takih, ki sp včeraj pljuvali na, našega narodnega k;ralja — pp talcih, ki so danes za. denar qble-kii njegpvo uniformo! Ven ž njimi — yen iz narodne vojske! Smešno je, dp se, take ljudi se, drži — nesreča za narod! One, ki so bili glavna — gli vsjaj ena glavnih ovir našega osvo-bpjenja, naj hranimo! Zadovoljni naj bodo, da jih pustinj živeti med seboj! KajJ)i, bjliti gošpodjp napravili z onimi nasjmi junaki, IčLso ,se j>oriM,v srbski vojski, ko iji bila ententa premagana ( O temu govore dovolj jasno slike pbešenih Cehov! . NIs dan z imeni vseh onih, ki so nps zasramovali — in mnogokrat še danes med seboj zasmehujejo in sovražijo! Kolegijalnost je lepa st;var —r a . le s pravimi kolegi — in sledfjjiČ je vedno vse podrejeno interesom napije! A. C-k. Op. uredništva. Razume se, da ta izvajanja niso naperjena proti onim — sicer zelo redkim — aktivnim častnikom, ki tudi v avstrijski uniformi niso pozabili, da so Slovenci. Naročajte iti razširjajte .Jugoslavijo"! ka več naprej! — Ne borimo še več za Nemca! Štiri leta Smo tolkli zanj! Mi Jugoslovani nimamo nobenega sovražnika več!“ Meki Goričan mu je odgovoril: „Gospod! Štiri leta se bi jem. QČq,ta jp mater šo mi ubili i e r pišo, razdpja,li! .Sedaj naj grem, ,v zakope, da ,še mene p p. j j e j o ? Ne! V iugoslaviji zgradi ra š^v o j dom. Mi Jugoslovani nimamo nobenega sovražnika več!" .... ; ;, , , Je, enoglasne izjave slovenskega vojaštva, so karakteristične, ker jakraj |e nobenemp ni bilo ničesar (zpanega o velikem prevratu v dompvini in je p. izvršil upor nala?tno incijativo.Sploh ype formacije, spške armade niso niti sanjale o kajcem razpadu, ker so vsi bjh krepko WverJ9hi. da se .umaknejo samo; de stare avstrijske meje. Skjep moštva je polkovnik nazr nanil pristojni vrhovni komandi, ki je odredila,, naj., polk odkoraka še do prve vasi, kjer naj prenoči in ostane. Jo povelje je , bilo naznanjeno moštvu, ki pa je odločno ugovarjalo češ:, „Ne koraka več naprej 1“ . . . Ostali so čez noč na cesti v Casarsi. Zopet so sporočili sklep komandi, ci jim je sporočila naslednje: „Ce se jolk zaveže, da brani mejo proti Ita-iji, £re lahko nazaj.“ Polkovnemu poveljstvu so dali primeren odgoyor: „Če do tja pridemo, bomo pa še naprej glihali." Dne 29. oktobra se je polkobmil iz Casarse- proti Cpdrpipu, od tu je korakal preko Palmanove do Gradiške, kjer sp 30. prenovili. Še nikdo ni slutil 0, velikem prevratu, jz Gradiške so še isti dan ponoči , odjahali poročniki Kopčan, Rajer, Nanut in j Hočevar v Gorico po nadaljua, navodila. Takpj so polku, naznanili p velikem prevratu ih ustanovitvi Jugoslavije,. Italijansko prebivalstvo mesta Co-druipo je odkrito in z veseljem odor bravalo nastop polka: „Bravo! To nas veselih Saj bode .konec vojne,! Slovenci so dober,narod!" -r- Upor slovenskega polka ,se je po bliskovito raznesel med V3° armado. Upor pa je imel tudi odločilen vpliv na sološno umikanje. . ■ Jugoslovanski književni jezik. Pri nas se seiij miogo raiprav-ja o vprašanju skupnega književnega jezika. Dočiin so eni za to, da Slovenci sploh opustimo svoj književni jezik in sprejmemo srbohrvaščino, hočejo drugi na vsak način ohraniti slovenski književni jezik. Mislimo, da tega vprašanja danes nikakor ne bi kazalo forsirati. Naravno naše načelo mora biti: en narod, ena država, en jezik. Bila je jrdj jrj huda,pot,, pggdh? smo dospeli do spoznanja, da smo en narod; boriti nam se je bilo treba s tujci, našimi nekdanjimi gpspodarji, ki so,nam, po načelu: razdiraj in. vladaj, dokazovali, da nismo eno, imeli pa smo se boriti tudi proti zaslepljencem v lastnih vrstah, ki so nam dokazovali isto, kakor oni prvi. Premagali smo vse te ovire in danes med nami ni nikogar več, ki bi ne pripo-znal narodnega edinstva. Dosegli smo tudi lastno državo, ki. nas je stala potoke krvi in na sto tisoče naših, najboljših sinov. Vse to: spoznanje, da smo en narod in združenje v eno državo, je delo naše generacije. In mislimo, da je za eno generacijo to dovolj...Dosegli smo politično edinstvo, a izvedbo kulturnega edinstva prepustimo bodoči generaciji. Pomisliti treba, da se ne gre le za to, da opustimo Slovenci svoj književni jezik, ampak tudi . za. to, da opuste Srbi cirilica ali Hrvati latinico. Ali je to danes sploh mogoče? Menda danes ni pametnega Hrvata, ki j bi zahteval od Srbov; naj opuste cirilico in ne pametnega Srba, ki bi zahteval od Hrvatov, naj opuste latinico. Dokler pa pišejo Hrvati latinico in Srbi cirilico, nastane za nas Slovence za slučaj,, da opustimo slovenščino ter sprejmemo srbohrvaščino kot književni jezik, vprašanje: Ali naj se oprimemo cirilice ali latinice? Dokler vstrajajo Srbi pri cirilici in Hrvati pri latinici, tudi nam ne kaže druzega, kakor da ostanemo pri slovenskem književnem jeziku, tudi ako bi bili principijelno za sprejetje srbohrvaščine. Kaj torej? Pred vsem naj se uvede pri nas že v ljudskih šolah, recimo od tretjega šolskega leta dalje pouk v srbohrvaščini, po drugi strani pa naj se v vseh hrvaških in srbskih šolah poučuje cirilica in latinica. Tako bo tekom ene generacije vsak Slovenec poznal srbohrvaščino, vsak Srb latinico in vsak Hrvat cirilico. Tedaj bo prišel samobsebi trenotek, ko bodo slovenski pisatelji, ki bodo hoteli pisati za širšo publiko, začeli pisati v srbohrvaščini. Vsekako pa je to vprašanje, ki ga ne smemo forsirati. Pripravimo bodoči generaciji tla, da bo mogla izvesti tudi popolno jezikovno ujedinjenje, a obenem prepustimo tej generaciji, da odloči o konečni usodi našega književnega jezika. Mi pa bodimo politični.Jugoslovani in ostanimo kulturni Slovenci. Skupna jugoslovanska vlada. Poročilo o krizi v novi osrednji vladi je treba izpopolniti v toliko, da o kaki krizi ne more biti govora, ker skupna vlada sploh še ni bila sestavljena in je bila objavljena lista novih skupnih ministrov — le kombinacija. Vsekakor pa je zeio obžalovati, da še ni bilo mogoče odstraniti vseh težkoč in smo viled tega še danes brez skupne vlade. Želeti bi pač bilo; da posamezne stranke in osebe podredijo svoje lastne interese koristim celokupn osti. Za zasedeno ozemlje. Narodni svet je poslal skupni vladi sledečo brzojavko: Imenom Jugoslovanov iz Goriške, Trsta in Istre ter zasedenega ozemlja Kranjske in slovenske Koroške odločno zahtevamo, da se z vsemi' silami nastopi proti italijanskim aspiracijam na naše ozemlje, v katerem glasom uradne statistike prebiva 550 tisoč. Jugoslovanov ter 280 tisoč Italijanov, ter zahtevamo, da se zastopstvo ministrstva za zunanje stvari poveri možu. ki nima proti Ita- liji vezanih rok. Izjavljamo v imenu vsega našega naroda, da se ne uklonimo nobenemu kompromisu gled,e našega zasedenega ozemlja. — Narodni svet v Ljubljani, odsek za zasedeno ozemlje. Sodba o Pašiču.53 Zagreb, 18. decembra. (Lj, k..u.) Agramer Tagblatt" piše o kabinetni krizi: Ako tudi je Pašič iz kateregakoli vzroka odklonil sestavo kabin,e.ta, mu vendar ne smemo kratiti priznanja prejšnjih zaslug. Pašič je pač prileten in se ne more prilagoditi novi dobi. Prejkone bi videl rajši priklopile,/ jugoslovanskega ozemlja bivše A/štro-Ogrske k Srbiji, nego spoj teh ozemelj s Srbijo v novo državo. Potem pa ne sme Pašič več uplivati na vodstva poslovanja v novi državi. Vsakemu, ki bi ,skušal omajati jugpslov^skp edinstvenost, se mora zabraniti upliv, tudi Pašiču. Proti nenasitqo,st\ italijanskega imperijalizitia.! Bern, 18. decembra. (Lj.,k.u.-KB.) Gazette de Lausanne" objavlja po,d naslovom „Delitev plena" članek,, kjer odločno ugovarja italijanskemu imperializmu. Kakor druge ententne države, je tudi Italija vedno in ob vsaki priliki poudarjala, da se bojuje < za pravičnost in samoodločbo narodov. Sedaj se pa ne zadovoljuje samo s.tem, da reklamira zase italijanske .pokrajine, marveč izteza svoje roke tudi p* deželah bivše avstro-ogrske monarhije in Turčije. List ugovarja zlasti italijanskim težnjam po dalmatinski obali in po turških in grških pokrajinah. Izraža .željo, da .bi na mirovni konferenci zmagala V/ilsonova načela nad tem italijanskim imperijalizmom. Demobilizacija na Hrvatskeni. Zagreb, 18. decembra. (Lj. k. u.) Hrvatska narodna skupščina razglaša demobilizacijo, ki bo končana do 31. decembra t. 1. Naše meje. Mariborske vesti. — ŽiVijo jeglič! Proč z Napotnikom! Huda Je bila ta obsodba, izrečena vpričo 20.000 slovenskih iit lahko rečemo krščanskih mož in^žniid, vsi v dno duše ogorčeni, da je vrhovni pastir spodnještajerskih slovenskih duhovnikov imel drzno čelo in na narodni praznik nalašč ni pustil razobesiti zastave, niti raz svojo palačo, niti raz stolno cerkev. Ogorčenje je bilo tem večje In obsodba tim hujša, ker se je med manifestanti doznalo, da so neke pabožne žene škofu namenoma, za tp priliko preskrbele slovensko zastavo. Kdo naj veruje izgovorom post festura, češ da zastava še ni bila izgotovljena? Ne, resnica je pač ta, da naš vladika v svoji razdvojenosti še ni gotov, ali naj se,obrne po novem plašču ali pa naj še počaka, da nad Mariborom zopet zavlada c. i. kr. orel z vse-nemško kokardo na kljunu. Da naš Prevzvi-šeni na pojav te mrhovine res še čaka, je dovolj .jasno pokazal na dan prvega. Narodnega praznika, ko je odločno prepovedal, da bi se v stolni cerkvi pela kaka Slovenska pesem. Ta škandalozna prepoved je bila tudi vzrok, da se slovesne službe božje mnogo sicer tudi katoliško mislečih namenoma ni udeležilo. Stara gniloba pod novim pla-Ščem. Iz Maribora se nam poroča: V navalit dogodkov in prevrata posebno tu pa skrajni meji je vodilnim krogom skoro nemogoče kontrolirati, če je vse, kar se vpleta v novo verigo narodne obrambe, tudi zdravo, pravo in vredno naše nove dobe i nas. Zato je sveta dolžnost vseh, ki kot neprizadeti vidijo, da se v našo pomlajeno obmejno armado pod zaščito narodne trobojnice vriva in vsiljuje mnogo, le premnogo gnilobe iz grobov stare Avstrije. Ta gniloba preti okužiti zlasti cvet našega zavednega častništva. Ali more biti n. pr. višji častnik, ki je še ne dolgo temu, slovenskega prostovoljca opsoval z „Sch\Vein“, in na njegovo zahtevo zakaj naj bi bil „Schwein“, odgovoril: „WeiI Sie ein Windischer sind“, ali more biti ta danes morda že povišani Častnik res naroden človek, kot višji častnik zvest tistemu narodu, ki ga je še pred par meseci opljuval s prašiči ? Sličnih slučajev mrgoli ne samo tu, tudi v Celju iih imajo neka ! 3 št. 601 do 920, od J. do 4. št. 021 do 1150, od 4. do 5. št 1150 do konca. Stranka dobi. za vsako osebo 10 kv krompirja, kiloaram stane 80 v. Aprovizacija Južne železnice deli krompir v tretjič po 20 kg na osebo, 1 kg po 80 v. Kdor ga še ni dobil, naj ga pride iskat tekom petih dni. Zadnje vesti. Sestava skupne vlade. Beograd, 19. decembra (Izvr. por. o polnoči). Pisarna Narodne vlade javlja službeno: Prestolonaslednik in regent je poveril sestavo kabineta države SHS bivšemu finančnemu ministru v Pašičevem kabinetu Stojanu P r o t i č - u, ki sesta- vi vlado tekom jutrišnjega dneva. Italijanska nasilja. Trpljenje dalmatinskega ljudstva. Split, 19. decembra (Izv. por.) Italijanske okupacijske oblasti nadaljujejo z neusmiljenostjo preganjanja hrvatskega in srbskega prebivalstva v ' Dalmaciji. Pred vsem so upeljali strogo cenzuro za poštne pošiljatve. V Zadar so pripeljali zadnje dni blizu 100 mož iz zadrske okolice in bližnjih otokov, ki so bili uklenjeni in zvezani kot največji zločinci pod močno eskorto. Njih pregreha je bila v tem, da so deloma zbirali podpise na deklaracijo za spojitev Dalmacije z Jugoslavijo, deloma izjavo sami podpisali. Na parniku „Nada ‘ so pripeljali iz Uljana pet župnikov, na tor-pedovki „Syrio“ pet kmetov — veljakov. Aretiranci so bili v Zadru izpostavljeni dejanskim napadom in nesramnim insultom od strani italijana-Šev. Danes dopoldne so vse vkup de-portirali v Italijo. Split, 19. decembra. (Izv. por.) Italijanske oblasti so \čeraj zvečer nenadoma aretirale bivšega državnega poslanca Juraja Biankini-ja, 52 letnega starčka. Takoj je moral zapustiti svoj dom, nositi sam prtljago, ki jo je v naglici vzel seboj ter prenočiti v hotelu, zastraženem od karabinerjev. Danes zjutraj so ga hoteli odpeljati v Italijo. V zadnjem trenutku že, ko se je ladja začela od obrežja odmikati, je dospela brzojavka italijanskega poveljnika na Reki, admirala Mila, s katero preklicuje general začasno deportacijo in jo izpreminja v hišni zapor. Ko se je starček vračal iz pristanišča domov, so ga vso pot divje insultirali zadrski italijanaši. Eskorta je to mirno gledala. Trst — svobodna luka? Berlin, 19. decembra. (Lj. k. u.) „Vossische Zeitung" poroča po švicarskih listih, da nameravajo Amerika, Anglija in Francija zaradi tekmovanja med Jugoslavijo in Italijo proglasiti Trst za svobodno luko z angleškim guvernerjem na čelu. Jugoslovanska Reka večna nevarnost za Trst. Kotor, 19. decembra. Italijanski minister za mornarico Delbono je izjavi] v nekem interwievu, da je vprašanje Reke za Italijo izredne važnosti. Ne gre pri tem samo za čuvstva reš-kega prebivalstva, ampak tudi za važne vojaške ozire. N e i t a 1 i j a n s k a Reka bi pomenjala večno gospodarsko nevarnost za Trst. Reka mora postati italijanska, ker zahtevajo to vitalni interesi Italije. Istega pomena je za Italijo v Albaniji Va-lona, ki se bo pod Italijo nenavadno razvila. Kotor pod francoskim poveljstvom. Kotor, 19. decembra. (Izv. por.) V Kotor je prišel francoski general Veneli. Slovesno je bil sprejet od domačinov in zavezniških čet, ki so bile že preje v Kotoru. V imenu Narodne vlade za Dalmacijo je generala pozdravil dr. Vukotič. General Veneli je prevzel vrhovno poveljstvo nad vsemi zavezniškimi četami v ‘boki kotorski in v Črnigori. S tem je prenehala italijanska komanda v boki. Danska za pravičen in trajen mir. Kodanj, 19. decembra. (Lj. k. u. KB.) Obe danski zbornici ste sklenile, odposlati predsedniku WiIsonu nastopno brzojavko: „Danska državna zbornica Vas pozdravlja v Evropi kot velikega branitelja narodne samoodločbe in zveze narodov. Upamo, da se Vam posreči, doseči plemenite cilje; enako pravo za male in velike narode, tako boste ustvarili trden temelj pravičnemu in trajnemu miru. Diference med ogrsko in francosko komisijo za premirje. Budimpešta, 19. decembra. (Lj. k. u.-KB.) „Az Est“ poroča, da namerava demisijonirati ogrska komisija za premirje, ker ji francoska komisija v nobenem oziru ne gre na roko, kot se je izjavil napram poročevalcu omenjenega lista član ogrske komisije. Na dopise ogrske komisije od francoske strani niti ne odgovarjajo itd. Francozi so postali hladni in nedostopni zlasti od tedaj, ko je bilo izdano povelje, da naj se podvrže Mackensenova armada. Iz blata bivšega avstrijskega parlamenta. Dunaj, 19, decembra. (Lj. k. u.- j KB.) (Provizorna narodna skupščina.) ! Socijalni demokrat Hillebrand pred- j laga imenovanje petčlanske komisije, ki naj preišče v današnji „Arbeiter-zeitung" priobčene podatke o podkupu poslanca Hummerja in naj poroča zbornici o uspehu. Predlog omenja v današnji „Arbeiterzeitung“ objavljeno pogodbo, sklenjeno med bivšim ministrskim predsednikom dr. Seidlerjem in poslancem Hummerjem in pravi: j Poslanec Hummer je osumljen, da ga je prejšnja vlada podkupila z letno plačo 36.000 K. To se mora takoj pojasniti. Nedostojno bi bilo za zbornico* da bi bil še nadalje njen član mož, proti kateremu je naperjena tako težka obtožba. Predlog je bil sprejet. Nato je bila izvoljena preiskovalna komisija. Volilni proporc za narodni svet v Švici. Bern, 19. decembra. (Lj. k. u.-KB.) Švicarski narodni svet je s 97 glasovi proti 9 sprejel zakon o proporcionalnih volitvah za narodnih svet. Brezposelnost na Dunaju. Punaj, 19. decembra. V provizorični narodni skupščini je državni tajnik Hanusch poročal o brezposelnosti, ki je nastala vsled katastrofalnega pomanjkanja premoga. Na Dunaju je sedaj preko 48.000 delavcev brez posla in se to število poveča vsak dan za 1000. Listnica uredništva. Gg. dopisnikom naznanjamo, da anonimnih dopisov sploh ne priobčujemo. Tudi dopisi, ki so pisani s svinčnikom, romajo v koš, ker jih uredniki in stavci ne morejo čitati. — G. K. Z ozirom na važno politično gradivo pesmic ne priobčujemo. m 'Kurentov album. P Zvezna tiskarna v Ljubljani je izdala humorističen almanah „Kurentov album“, ki všebuje mnogo zanimivih šaljivih povesti, pesmi, črtič in smešnic. Album ima tudi mnogo humorističnih slik najboljših slovenskih slikarjev. 13 Smeto trdimo, da še nobena knjiga pri nas ni vzbudilo toliko zabave in smeha kot ravno ta album. Kdor hoče za nekoliko trenutkov pozabiti moreče skrbi sedanjosti, kdor rabi razvedrili ter se želi zopet enkrat od srca nasmejuti, naj ga naroči. Stane 4 krone 20 vinarjev. .»..■»<«-. .. Naročnina se pošilja na upravništvo „Kurenta“ v Ljubljani, Marijin trg št. 8. O Čl Umjetničko nakladni zavod „MERKUR“ Zagreb, Hica br. 31. Brzojavi „PAPMERKUR“! Upravo je izašla naklada razglednica sa slikom: Jugoslav. kralja Petra Regenta Aleksandra Predsjednika Wilsona Svetozara Pribičeviča Največe je i najjeftinije vrelo za nabavo svih vrsti papira, pisačeg pribora, te sva-kovrsnih razglednica na veliko. NARUČITE BRZOJAVNO JER JE ZAL1HA MALENA! NARUČ1TE DOK ZALIHA TRAJE NAŠ VELIKI 1LU-STROVANI, TJEDNI I ŽEPNI KOLEDAR. Za koji dan početi 6emo prodajom velike slike kralja Petra za škole i urede! 27 3-1 Tražite naš cjenik! Poverjenike za nabiranje naročnikov za .Jugoslavije* sprejemamo po vseh večjih krajih. Dovoljena je prosta kol-portaža (svobodna razširjenje) in sme torej vsakdo, seVe kdor je od nas pooblaščen za t* — nabirati naročnike. Agilnim osebam se nudi lep zaslužek. Priglasite se na upravništvo Jugoslavije. 11 6 Drnriaialoo za dnevnik Jugoslavijo sprej-riUUaJdlbC metno po vseh večjih krajih. Ker je dovoljena prosta kolportaža (svobodno razširjenje) sme naš dnevnik vsakdo prodajati. Agilnim osebam se nudi lep zaslužek. Priglasite se na upravništvo Jugoslavije. 10 5 Raznašalce In raznašalke ter kol- za Ljubljano in predmestja .sprejema upravništvo »Jugoslavije*1. 14 4. prosinca 1919 9 m ■ Umetniška noč! Inualirinm v Ljubljani in po vseh večjih invdliuum krajih širom naše države se nudi s prodajanjem dnevnika Jugoslavija" lep stalen zaslužek. Pojasnila daje upravništvo v Ljubljani, Marijin trg 8. 19 Iflinim dobro ohranjen pisalni stroj. Po-Mipilll nudbe pod »Pisalni stroj“, Ljubljana, poštni predal 74. 21 AlolfC Qnt7l podobar in pozlatar ima svojo Hluftu UuIlI delavnico še vedno v Lasni-kovi hiši, a vhod ni več z Marijinega trga temveč z Wolfove ulice št. 1. 8 5 2 knjigovsdkinji nemškega jezika ter strojepisja z daljšo prakso iščeta primernega mesta izven Ljubljane. Ponudbe pod „Bel-grad 56“ na upravništvo tega lista. 28 3—1 Najpomembnejše prostore za plakatiranje v Ljubljani in vseh predmestjih ima 9 4 zavod za reklamo in snaženje j\L Mjatelič Ljubljana, Kongresni trg št. 3/L Vino belo in črno najboljSe kvalitete leta 1912 — 1918 zmerne današnje kupčijske cene prodaja t. t. STI1Č & DRUG, Sisak, veletrgovina z vinom. 26 3-2 Naročbe sprejema zastopnik tvrtke ka~ teri se nahaja nekoliko dni v Hotel Union v Ljubljani. JLepa božična darila / FR. ČUDEN Prešernova ulica zlate, srebrne ure, briljanti, lika izbira srebrnih okraskov, posebno lepi svečniki i. t. d. Vabi na ogled in se priporoča 315-6 tvrdka Čuden. 2 elek. motorja enega ll/2 in enega 3 konjskih sil za 300 voltov kupi Zvezna tiskarna v Ljubljani Stari trg št. 19. 29 1 Vizitnice lične in po najnižjih cenah izvršuje Zvezna tiskarna v Ljubljani, Stari trg 19 Izdajatelj is odgovorni urednik Anton Pesek. Tiska Zvezna tiskarna.