gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari, Izhajajo vsako sredo in safroto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30kr. f P e čaj XIII Ljubljani sredo junija 1855 List občnega zbora družbe • krajnske kmetijske Ljubljani. ne om ej uje delitev družtvinih medalij in (Konec.) Potem je prišla razdelitev ča s tni h sve ti nj za posebno pridne sadj orej ce na versto. Gosp. od bornik Anton Samasa je v prijetnem govoru raz ložil namen teh medalij in rekel, tijska družba preskopa biti z njih delitvijo in vsacega, kdor zasluži, počasti rada ž njo, vendar tudi noče pre naj svetinjo dobi kdor jo zasluži, naj je iz Gorenskega, Dolenskega ali Notrajnskega. Odbornik in dnarničar kmetijske družbe gosp. M i hael Pregl je potem razložil družtvini račun (to je stroške in dohodke) preteklega leta 1854, kista ga pretresla in odobrila za to postavljena gospoda ceravno^noče kme- preglednika, in je potem zboru vediti dal: koliko bi nuu» liuo.uz;., * ~ " ~ ~ "J v 9 rad odar na biti in jih preveć razdeliti utegnili dohodki in stroški v letošnjem letu znesti. Po vsem tem je prišla nova volilev pred sed ker na to vižo nika in tajnika (sekretarja) na versto, ker gosp prišle svetinje ob svojo čast. Letos je bilo več sad jorejcov po podružnicah priporočenih za počastenje z medalijami 5 ker pa pri mnozih ni bilo na drobno razloženo: kaj in koliko je ta, kaj in koliko je uni za sadjo ali murborejo hvalevrednega storil 5 Fidelis Terpinc in dr. Bleiweis sta prestala po druž tvinih postavah določeni 61etni čas. Vsak pričujoé družtvenik je zapisal na listek ime tistega, kterega za predsednika in za tajnika voli. Gosp. deželni po bi se bilo glavar so pregledali potem vse njim predložene volitne utegnilo primeriti da ker vsim priporocenim bise vendar ne bile mogle letos svetinje podeliti bil manj vredni obdarovali, bolj vredni pa ne. Za tega naj se letos \oIjo je glavni odbor nasvetoval en emu, kterega zasluge za sadjo- in murborejo so bile bolj na drobno razložene, sreberna svetinja podělila, zastran vsih druzih pa naj bi se podružnicam naročilo, naj bi za prihodnje leto bolj natanko popi liste in zboru na znanje dali, da (razun volitnega sta predsednikovega) so vsi drugi listi enoglasno za gosp. Fid. Terpinca kot novovoljenega pred sed nika, in (razun volitnega lista tajnikovega) eno glasno vsi drugi za dr. Bleiweis-a kot novoizvo ljenega tajnika. Novih družtvenikov je bilo izvo ljenili 54. Ko so gosp. deželni poglavar ime gosp Ter sale: kako dolgo se že kdo s sadjorejo pečá? koliko P»nca kot novoizvoljenega druztvenega predsednika zemlje ima s sadjem ali z murbami obsajene? s ka- zboru znanje dali, se vzdigne gosp. odbornik Am košnim sadjem? kako drevje glešta? kolikšno ima za- broz in govori k zboru takole: „Gosp. predsednik sadišče (vertno šolo) mlađega drevja? ali ga prodaja tudi morebiti zastonj deli svojim sosedom? ali izreja ali svilne červe? itd. Po vsem tem bo glavni odbor v stanu presoditi: kdor za svetinjo priporočanih je je bolj vreden memo druzih. Za letos je bila tedaj svetinja le spoznana Ma- j — JB«1UB|U 01 ,iv«,u m kujc- tevžu Panianu iz Rozalnika metliškega tijskega druztva, po kterem se razsirja materijalna O ^ Ï j I I • • 1 V«® 1 v.», Terpinc so si skozi 6 let neutrudljivo prizadevali za napredek našega družtva in za povzdigo domaćega kmetijstva; oni so v tem času pripeljali več novega koristnega kmetijskega orodja v deželo, kterega pred nismo imeli, in so razdelili mnogoverstnih semen po deželi. — zaslužili so si tedaj hvalo dežele in kme VJ li Vf i • # • l 9 trem drugim gospodom pa y kantona družtvinih postav niso svetinje namenjene, je sklenil za ktere vsled korist po domovini; naj današnji zbor prečastitemu gosp predsedniku to razodene s poklonom". In vsi U1 u/il 7 I ft J ft A1 | ' V* O A CA T lJlOV U Ï VKllljV AlViUiVll j V Al V ^ j V 111A Cl * ML «. občni zbor: naj se jim podá v imenu c. k. krajnske družtveniki so se vzdignili iz svojih sedežev in se po kmetijske družbe častnopismo. tem se je bila tudi precej živa pravda vnela zastran tega: koliko naj se namreč vsako leto raz da I)o klonili zasluženemu predsedniku. Gosp. predsednik so se zahvalili za to razodetje zaupanja, kterega stavi kmetijska družba do njih, in rekli, deluje teh svetinj? in ali bi se razdeljevale tako bi se jih en ako število lalo na Gorensko ui at ji »i u li a ti u Dicviiu uaiu ua vnuiviioivv, i/u- lensko in Notrajnsko. Gosp. Samasa je bil te da bi jim bilo prav po volji, ako bi bil današnji zbor namesto njih izvolil kakor so že , da, ceravno jih je kakega druzega predsednika, ker oni rekli imajo lastnih opravil toliko misel da en ako število se določilo za vsako teh vseskozi naj bolja volja koristiti domovini s povzdigo treh strani krajnskih in da bise vsako leto ena dala na Gorensko, ena naDolensko, enanaNotrajnsko. Gosp. pater Benvenut se je na to oglasi!, da tako omejiti razdelitev ćastnih svetinj, bi ne bila pravica, in je rekel: tišti naj jo dobi, kdor jo zasluži, naj je Go renec, Dolenec ali Notrajnec; če so dosihmal sadjo rejci iz gorenske strani več svetinj že přijeli, je to znaminje, da se pridno obnašajo s sadjorejo, in da j v uv g ivinu u Miiukju j vj u u u u j u * vj v * in vt t« se res pridno obnašajo, ste pokazale ljubljanske sa dne kmetijstva, ne morejo zadostiti družtvinim opravilom tako, kakor želijo. Vendar, ker je zaupanje do moje majhne zmožnosti se danes vnovič tako enoglasno razodelo logo so dalje rekli mi to daje častno na obderžati predsedništvo, nadjaje se, da me bojo razstavi, v kterih so Gorenci pokazali, da imajo že veliko in žlahnega sadja, Dolenci pa so se celó malo vdeležili teh razstav in niso hotli pokazati kar i m a j o ali pa niso imeli kaj pokazati. Po tem go za napredek in blagor domaćega kmetijstva skerbni domoljubi „z druženo inočjo" tudi vprihodnje podpírali. Potem so se predsednik visokočastitemu gospodu deželnemu poglavarju grofu Chorinski-mu zahvalili za prijazno vdeležbo pri današnjem občnem zboru in za mnogotero pripomoć, ktero so družbi obljubili tudi vprihodnje. Ob eni je bil konec zbora, pri kterem se je raz voru častitega gosp. patra Benvenuta je zbor skle- dělilo mnogo semena lepe koroške koruze, bolo nil: naj tudi vprihodnje, kakor dozdaj, se nješke konoplje in sončnih cvetlic, inso gosp 178 À» V M - V predsednik na ogled in poskušnjo postavili ravno iz dežja. Stevilo deževuih dní naraša od juga proti severju. Gradca přejeto mašino 5 s ktero se turšica lus i y in Ce ee stevilo počez vzame, pride v južni Europi na leto dru 5 s ktero se vsaktero žito za hrano živinsko 120 dezevnih dní, v srednji Europi 146 , v severni pa d ro bljuj 180. Toraj v južnih krajih bolj poredkoma dež gré; toda Gospodarske skušnje kadar gre, je mocněji Dalje pa, ko je od morja V moko zmlete kosti so dober gnoj to je našim bravcem že dobro znano. Wochbl." pa se berejo sedaj še sledeče koseni moki raste bolj živina raje jé kot dru , bolj pojema množina dežja in stevilo deževnih dní. V Petrohradu jih pride na leto 168, v Kazaou 90, v Jakučku 5? Wurzb. skušnje: „Po melika in žlahnejša trava, ktero ___________ ____ ____Če v jamico, kamor imamo aditi zelne ali repne sajenke ali flance, denemo eno pa le 60 deževnih dní. V spodnih južnih krajih med i kjer vedno pasát veje, je nebo večidel jasno vračnikoma Kadar je sonce na nasprotni strani pasu, pride malokdej dež, s soncom gré dež iz ene pole na drugo. Ko sonce letí kviško pride nad glavo, se zrak na subem zlo ogreje, žij kosene moke i v; u nuđene iiivtY^, ju s parstjo zasujemo in idimo potem sajenke, bomo přidělali zelje in repo parst ter mocno dezevanje nastopi. nebo jasno, zrak je suh. Drugo polovico leta je pa Hambold je popisal deževno Ra\ tako y pomaga košena moka da se v jamo, kamor krompir sadimo, debelo in lep kroriipirju mora enmalo vec te moke vreći vreme, kakorsno je v zgornjih krajih južne A m er i ke. Od decembra do februarja je zrak sub, nebo jasno. Mesca marca (sušca) pesa pasát, zrak vlažen postaja, nebo se pomrení, v Červa se dá les obvarovati 9 ako se z m koncem obrača za rabo Dr telmann že 20 let to skuša; tudi Th poterjuj to pa je vse mimo. Proti koncu marca se začenjajo plohe, prihajajo popoldue, ko je naj veča vročína. S koučem aprila se pa pravi polivaki začno. Nebo se skrije za rujavimi dež od devetih dopoldne do štUih meglami. Vsak dan gre Il II rww .VI vvr J * -------"*vO"*..........* «« v*^ . tajiti > da je niso poznali stari Slovenci. Tudi oblika je 9 člověk *) venska (primeri gošun) in izrazuje pomen li k e g moža, kakor je res bil, ker je meresca djal si na rame Ali Suidas je utegnil slabo podučen biti inNorićani kn Slovanski popotnik čali ver un, b namesto Berui aper aper ktero so ft in potem je ime dobilo krivo pisali V Iz bibl. statist pregleda, nedavno na svetio danega po ministerskem ukazu, smo zvedili, da v austrijanskem m 9 in ktero se na Pajtingerjevi tabli nahaja v obliki cesarstvu je od 1. sept. 1852 do konca 1853 bilo V verunskih veli Vap 9 današnji dan pa se bližnja vas poleg razvalin natisnjenih 6770 bukev, med kterimi 2787 nemških > vas 9 to , veprja vas nion, Varunum od sanskritskega tsKega vara ha, mu ver- • — «jcu ičim u«; vc^ i u m «u u v ^ • odtod novo-slovenske oblike iû molit vi nih bukev (677), bukev za m la dino (605) B lat. ver 9 2723 laskih, 659 slovanskih, 428 madžarskih 173 latinskih. — med temi naj več romanov (728) res, staro-slov. ver i b 9 b a r a i skemu b b v Vep ? 9 Vap 9 P Ze v svojem spisu « sem povedal, da se je pri severnih Slovanih tudi velik b pa je enako latin- za pravoslovje (630), za zdravilstvo (506) itd. Ces ko slovstvo živo napreduje. „Slov. Nov." Pražk. Nov.a naznanujejo zmiraj nove knjige Kdo so bili Ambidravi a m 9 55 » run, p'r přikazoval, in sicer v městu ftadogostu . . v« 1 I Ml 1 1* 9 na graških kamenih nahajamo to zival, kakor tudi na sekovskem kamnu je viditi podoba noseća meresca na rami in Lumír" in mnogoverstnega obsežka. Od dr. Majerja, učitelja na češki realni šoli v Pragi pride na svetio tehnična encyklo- pedija v českem jeziku. 55 Diblik" (škratelj) se imenuje korp sadja i Tako to zver nahajamo v castji indiskega nov humoristični časnik, ki ga vredujeta Strauch in Višnu-ta in severnoslov. Radogost 9 kakor tudi na no- GroB v Pragi. riških spomenicih in pri Suida-tu zapisano. Je tedaj to V * ziv spet izhaja. „Blaho vest". « v t s slovenskim Rad dokaz edinosti indiškega V gostom. Da so res stari Slovani nekdaj besedo vir, virun v pomenu mož tudi poznali, prićuje staro-ruska beseda vira, nov V homagium. Beseda h o magi u m je iz latinscine srednjega veka in izrazuje po nemški: die Hul dig u ng des (Lehns) Mannes, franeozki: hommage, izgovarjaj o mm až. cerkveni list v Pragi Za prihodnje leto 1856 je že napovedan velik českoslovanski koledar z lesorezi pod imenom „Casnik", ki ga vreduje gospod D. Lichard, slavni vrednik „Slov. Novin", in ki pride na světlo na Dunaji. Cena mu bo 1 fl., naročila prejema vseučiliščna knjižnica s > i m i t r i Ivanovic L. C. Zamarskega naDunaji. žaloigra od gosp. Mikovec-a, vrednika „Lumira", 9 je bila 99 Škola Homagium izpeljuje izverstni jezikoslovec Moritz R a p p 2), profesor filologije v Tubinku, iz latinskega homo, po Festu herno, ital. uomo, kastiljski ombre, portug. , franc, homme, izgovarjaj o m m, kastiljski srednjega ôme na igraliscu pražkem z veliko slavo sprejeta. a život", šolsk časopis češki se odlikuje prav lepo v svoji Igrališčne biblioteke", ki izhaja Kle- Slavni K1 i c p e r a je praktični osnovi, v Pragi, je přišel 16. zvezek, ki obsega veselo igro iz angležkega prestavljeno. 55 veka: omenahe mož, gumakunds, možki homage, homagium, gotiski: guma, , anglo-saksonski guma, alt-hochd. gomo in komo, staronordiški gumi, procer, pri-mipilus, brudgumi sponsus, novonemški Brautigam. vetij" ceskemu igrališču spet izročil novo igro, vzeto iz česke zgodovine pod naslovom „Boleslavevci". — „Obzor-a" 2. zvezek je že na svetlem. * „Sem e naj a biblioteka" (družtvena biblioteka) Oštroumni jezikoslovec "dr. DÍefenbach 3) primerja še se imenuje nov časnik zgodovinski in slovstveni, ki izhaja litvausko-slovansko: žmogus, homo, z mon a pruski smunents. smuni, smunenisko. 4 femina, v Lvovu v rusinskem narečji V/ Kakor je tedaj beseda homagium, homage iz be- dalje časa potovanje po Serbii. Gosp, Vuk Stefanovič Karadžič je nastopil že sede homo postala, tako staroruska vira — hommage iz vir. Vrednoje, da sorodne debla te besede pregledamo. V sanskrit u se velí v ira, mož, junak, hindostan-ski bir. Sem spada sirjânska ver es, magjarsk. ferj, kasikum. wiri, V latinščíni imamo vir, virtus (ana-logičuo sansk. nar c mož, in slov. narav a, narav, V c. k. zalogi šolskih knjig na Dunaji je přisel na svetio „veliki reznjanski (regensburžki) katehizm" bogocastja v horvaškem převodu; c. k. ministerstvo nauka je ukazalo, da se iaia vpeljati v glavne ljudske učil m nice in v nižje realke. skrajšano nrav, m u ta to n in m mrav vi r g o, virago je iz korenike vir. virtus) ; tudi v»/ Vil. Goldštein. urar v Peštu 9 je znajdel uro 9 od ktere terdi, da je věčno tek 9 ker se sama lekv V lit vanš či ni nahajamo: wyras, zakonsk mož letiški wirs, mož, pruski wyrs, v kazavniku wyrinan foeminam. V germanščini se nahaja ta beseda in sicer gotiski vair, mož, starosaksonski ver, in tako brezprestanka zmiraj gré, dokler se mašina ne po-babí. Goldštein je na to izuajdbo dobil privilegij 15. marca Naj stařeji nemški časnik je berž ko ne „Augs burger Postzeitung", kterega 178. tečaj ze letos izhaja anglosaks. ver, veor, Vac lepo-dolgo življenje! homo, maritus, althochdeutach wer, zato wergelo, wer w u If Manngeld 9 Mannwolf. Novičar iz austrijanskih krajev c sus agrum vastabat. Hune quamvis omneš adgrederentur, nihil proíiciebant, donee y i v lz Českega, Marskega in Šlezkega se piše časniku meros imposait. Norici vero adclamarunt quidam aprum prostratum in hu- dunajské gospodarske družbe, da je ozimina zadnje dni de ipsum oppidum Berunion adpellat I ling o í dê Ncûq 9 mogli éflorjaav si g áv^o ! zfj idiot q œvfj rov sari (jïjqovvovç, oûev Glej Muh. „Gesch. der Steierm 2 M Spraehstam R a p p I. Abbild. Taf. XV. iîg. 32 aprila in perve maja večidel tako pozebla, da so gospodarji njive preorati in jarino sejati; naj več pajeter-pela rez. Jaro žito pa veliko bolje kaže in če vprihodnje ne bo kakošne nesreće, se ni bati slabega pridelka. Iz Grundriss der Grammatik des indoeuropiiischen II. B. str. 127 tistih krajev doljnega Ogerskega, kjer ni bilo povodinj, se da bo letina dobra; ogeršica ne obeta kaj dobro sliši, Vergl ei chendes Wôrterbuch d Nr. 40. 9 pri g Sprache II. 417. sadji je pa manj škode, kakor se je izperva mislilo. Znabiti. da y ti besedi se ima iskati pomen imen slovenskih ro 4 JovinZmon, Smon, Zmonćie itd ) Diefenbach „Lexicon comparativum linguarum indogermanico 9 9 rum" I. 188. Nr. 54. S j) i s. 180 Iz Tersta * Da imamo pri nas že tri leta po po- št. 6567 od Vas zloženo „slovensko berilo" poterdiio «ebnem prizadevanji milostljivega gosp. skofa javno napravo za solske bukve 4. gimnazijalnega razreda. Ob enem se je za ej e va nj dobrih kih p v ktere se dalo to tudi vsim dotičnim gimnazijalnim vodijam vediti". 12 let stare dekleta jemljejo in skoz 5 let poducujejo bravcem „Novic" znano. i je Unidan so bili stroški in dohodki te naprave, ktera živi od milodarov, očitno naznanjeni iz Novičar iz raznih krajev kterih se zvé, da od 1. aprila 1854 do 1. aprila 1855 so zneali dohodki 15.988 fl. 33 kr., stroski pa 9494 fl. 26 kr tedaj je ostalo 6494 fl. 13 kr., od kterih je kapital od 6000 i na obresti naložen. Iz Štajarskega. Po cesarskem patentu od 21. p. m. ima nova postava za notárje 1. augusta t. 1. veljavo zadobiti; že iz voljeni notarji, ki so spolnili predpisane dolžnosti in svoje opravilo že nastopili, veljajo za poterjece, in ker po novi postavi Učitelj dunajskega instituta glu- ima vsak notár pravico svoj ured opravljati v vsem tistem homutcov dr. A nto n J a ri š je za svetovavca ljudskih sol sodnijskem okolišču perve stopnje, za ktero je izvoljen na Stajarskem izvoljen. Iz Ljubljane• V nedeljo dopoldne ob devetih in v pondeljk ob desetih so se začele v stolni cerkvi velike slo-vesnosti, pri kterih so po svitlem Ijubljanekem knezu in skofu gg. Antonu Alojziju Wolf-u vpričo svitlih škofov iz Poreča in Tersta gg. dr. A. Pe tea ni-ta in gg. dr. Jerneja Legata novoizvoljeni svitli goriski nadskof in knez gg. dr. Andrej Gollmayr bili posvećeni in z znamnje m nadskofovske častí, „pallium" imenovanim 5 ovencani. Zraven c. k. dezelnega poglavarja in viksih c. k. vradni-kov vsih verst in odbornikov mestne županije, ki so bili po svojih predstojnikih povabljeni se vdeležiti te redke sloves-nosti, je přivřela tolika množica pobožnih vsih stanov v cerkev, da se je vse terlo. Pa ne samo Ljubljančani so bili, ampak tudi iz Gorice je prišla deputacija treh mest-nih gospodov in treh duhovnov, peljana od prečastitega general-vikarja in stolnega prosta barona Codelli-ta se poklonit svojemu novemu nadškofu in knezu, in se vdeležit ljubljanske svečanosti, h kteri so tudi iz vsih krajev naše domovine prihiteli njih nekdanji solski tovarsi in príjalli, obhajat veselo-slovesni dan. Obá dní so po doveršenih cerkvenih opravilih gostili naš milostljivi knez in škof s slavnoznano svojo gostoljubnostjo po 54 povabljenih gospodov, in pervi dan so ob veseiem kosilu pokali tudi topovi z visocega grada, , ko so ljubljanski knez in škof pervo zdravico napili presvitlemu cesarju Franc-Jožefu, ki so novega goriškega nadškofa in kneza izvoliii, in svetemu očetu papežu Piju IX., ki so jih poterdili. Ne dolgo potem se vzdignejo nas skof in knez vdrugic in napijejo veselje domovini naši 55 V in v blagor škofii goriski" zdravico novemu nadškofu in knezu Golimayr-u. Kmalo potem pa vstanejo novi nadskof in napijejo zdravico našemu knezu in škofu, rekoč, da vès čas, kar so kot njih die-cezan stopili v duhovski stan, je njih posebna mila skerb čula nad njimi, toraj hvaležnega serca spoznajo, da zraven previdnosti božje so oni vodnik bili mnozih dob njih življenja. V tretje se Avzdignejo potem naš škof in na-pijó zdravico prečastitima svojima tovaršema škofomapore- s kem u in teržaškemu, poslednjič pa vsim priču jočim gostom. Da na glas vsake zdravice so odmevali serčni „živijo", nam ni treba še posebno praviti. Povestnica domaća je zapisala ta dva dneva v zlate bukve svoje zgo-dovine. Majhna si zemlja slovenska, pa vendar si časti polna, kakor málokterá druga velika, ker šest cerkvenih vladikov slavi ob enem tvoje ime: Gollmayr, Wolf, Slom sek, Legat, Baraga, Mesutar. Vsacega ste-ješ ponosno v versto svojih rojakovl Živi jih Bog v blagor in slavo domovini ! — Novo posvećeni knez in višji skof goriski ostanejo še ene dní v Ljubljani in bojo na praznik sv. Rešnjega Telesa procesijo peljali; v nedeljo 24. dan t. m. bojo pa slovesno nastopili prestol nadskofijstva svojega v Gori ci : škof teržaški pa so g škofom poreškim vče raj zjutraj ob 5. uri se spet vernili domu. Iz Ljubljane. Vrednik „Novic" je prejel od si. de tedaj ta pravica gre tudi vsim ze popred izvoljevim notár-jem. — Napravo železnice iz Bruka v Leoben in odtod čez Trofaje v Vordernberg je ministerstvo kupčijstva družbi zgornje-štajarskih fužinarjev dovolilo» Odgovor francozke in angležke vlade na poslednji predlog austrijanski zastran mirne sprave z rusovsko vlado je že na Dunaji; ceravno se zapopadek tega odgo vora se na drobno ne vé, je vendar toliko gotovo da ga omenjene vladf niste poterdile. Govori se, da se bojo na Dunaji bivajoči poslanci dotičnih vlad zdaj snidili k sklepu zbornega protokola. V zadnjem listu oznanjena novica r da so zavezniki vzeli Rusom Kerč in Jen i ka le in da so posedli azovsko morje, je vendarle gotova, ker jo poterjujejo tudi oglasi kneza Goršakova. Rusi so bili pri pravljeni na napad Anape; namesto Anape pa so Francozi in Angleži planili nad Kerč in Jenikale. Rusi to viditi so nagloma sami zažgali 3 vojne in 20 prevoznih ladij in so pokončali terdnjave in več magacinov s smodnikom, z 160.000 žaklji ovsa, s 360.000 žaklji rčží in s 100.000 žaklji moke; 90 topov je padlo v oblast zaveznikom. Knez Goršakov je berž ukazal, da naj se krimska armada zdaj tako postavi, da sovraznik, ako bi to namerjal, ne bi mo gel razrusiti zaveze med rusovskimi armadami. CeearNa pol eon je nek zdaj tako dobre volje, kakor že dolgo ni bil in se spet pripravlja na pot v Krim, ker mu nek novi vojskovodja Pelissier obeta, da v 6 tednih bo gospodar Krim a (?). Da se Rusi pripravljajo na dolgo, in kakor je neki miroljuben Ros rekel, na lOletno vojsko, ker osra- ako bi se jim tudi Sevasto- vsih naprav; nov ukaz motivnega miru ne boj o sklenili, polj in vès Krim vzel, se vidi res iz cara Aleksandra zapoveduje k ze razpisani 13. rekrutbi v zahodnih 17 deželah, da naj se za dopolnitev potrebnega števila novincov in hitrejše dokončanje rekrutbe vzamejo tudi možaki od 30. do 35. leta. Tudi Turki se pripravljajo za dalje terpečo vojsko. Sultan je ukazal, da pri Unkiar-JSkelesi naj se napravi taborišče za 25.000 tarških reserv* Vojne angležke ladije so bile 1. dan t. m. nekoliko milj takraj Kronstadt a. Ni davnej kar je bil car Aleksander v Kronstadt u, kjer ga je ljudstvo s soljo in kruhom narodnim znamnjem podložnosti — sprejelo. Za ta dar se zahvalujoč je govoril car takole: „Molite za rajnega cara Ni-kolaja I. On vas je ljubil, kakor jez vas ljubim. Moli k ti bo mir podělil in v Bogu, stanovitna Korona I in Bog miru bo spet cvetela kupčija CL V saboto pred binkoštmi je umerl v Belimgradu glasoviti serbski vojvoda Kničanin, kteremu je pomagat še le 48 let star. Knez Aleksander na prestol serbski, ga je izvolil za višjega generala; za zasluge v letu 1848 in 1849 ga je tudi austrijanska vlada izvolila za generala in mu podělila red Marije Tere-zije in red Leopoldov. Od rusoveke vlade je imel red sv. Ane, od sultana red Nižan-Iftihar, od kneza Danila zlato svetinjo. Pogreb na binkoštni pondeljk je bil lovanje po junaku občno. slovesen, za V Bradnu na Ogerskem je kervoločen volk 6. maja razmesaril 11 ljudi, izmed kterih jih je 5 kmalo umerlo; nesrečna zver ee je prikradla na želnega poglavarstva te dní sledeče pismo: „Visoko c. k. dvorišče nekega gospodarja in vsacega, ki ji je nasproti ministerstvo bogočastja in nauka je z dopisom od 13. maja přišel, je napadla, dokler gra ni en korenjak s kolom pobil. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznifc.