Stenografični zapisnik desete seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne -L. ja,3D."u.a,rija, 1QSS. der zehnten Sitzung zu Laibach am 4. farmer 1886. Nazoči: Prvosednik: deželni glavar grof Gustav Thurn-Valsassina. — Vladini zastopnik: deželni predsednik Andrej baron Winkler. — Vsi članovi razun: knezoškof dr. Jakob Missia, baron Oton Apfaltrern, Janez Murnik, Luka Robič, Fran Šuklje in vzvišenost baron Josip S c h w e g e 1. Dnevni red: Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Gustav Graf Thurn-Valsassina. — Vertreter der k. k. Regierung: Landespräsident Andreas Freiherr von Winkler. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Fürstbischof Dr. Jakob Missia, Otto Freiherr von Apfaltrern, Johann Murnik, Lukas Robič, Franz Suklje und Se. Excellenz Josef Freih. von Schwegel. Tagesordnung: 1. ) Branje zapisnika o IX. deželno-zborni seji dne 22. decembra 1. 1885. 2. ) Naznanila deželno-zbornega predsedstva. 3. ) Priloga 44. — Poročilo deželnega odbora z načrtom zakona, da se dovoli mestni občini Ljubljanski prevzeti poroštvo za novo mestno hranilnico. i) Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželne Slapske vino- in sadjerejske šole za I. 1886. (k pril. 17 C.) 5. ) Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu za 1. 1886. m računskem sklepu za 1. 1884. deželno-kulturnega zaklada 6. ) Ustno poročilo finančnega odseka o § 4. letnega poročila glede deželnih podpor. L) Priloga 43. — Poročilo gospodarskega odseka o § 3. B, IV. letnega poročila, glede sredstev zoper žganjepivstvo. Ustna poročila finančnega odseka: a) o prošnji šolskega odbora obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani za podporo; ^ 0 Prošnji predstojništva «Ljudske kuhinje» v Ljubljani za podporo; ri o prošnji gimnazijskega ravnateljstva v Kranji za podporo ubogim dijakom; c) o prošnji društva v podporo modroslovcev na c. kr. Dunajskem vseučilišči za podporo; e) o prošnji Kristana Karola, delovodnika v prisilni delal-niči, za remuneracijo. V o prošnji učiteljev okraja Radeljskega za zboljšanje dohodkov; d) o prošnji učiteljev Kranjsko-Loško-Tržiškega okraja za zboljšanje dohodkov; 1 j°oP^ošnF učiteljev Litijskega okraja za zboljšanje do-£0^ošnji učiteljev Logaškega okraja za zboljšanje do- ^ dohodfn^ u®te^ev Postojinskega okraja za zboljšanje ^ sarnostalnega nasveta gosp. poslanca Otona (Prilogah'■e,va'*°^e®a na°rt zakona o cestah na Kranjskem. 1. ) Lesung des Protokolles der IX. Landtagssitzung vom 22. Dezem- ber 1885. 2. ) Mittheilungen des Landtagspräsidiums. 3. ) Beilage 44. — Bericht des Landesausschusses betreffend die von der Stadtgemeinde Laibach zu übernehmende Haftung für die zu errichtende städtische Sparcasse. 4. ) Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über das Präliminare der Slaper Landes-Obst- und Weiubauschule pro 1886 (zur Beilage 17 C). 5. ) Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag pro 1886 und den Reäjnungsabschluss pro 1884 des Laudes-culturfondes (zur Beilage 3). 6. ) Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über § 4 des Rechen- schaftsberichtes betreffend «Landesunterstützungen. - 7. ) Beilage 43. — Bericht des volkswirtschaftlichen Ausschusses über § 3 B. IV. des Rechenschaftsberichtes betreffend die Mittel gegen den Branntweingenuss. 8. ) Mündliche Berichte des Finanzausschusses: a) über die Petition des Schulausschusses der gewerblichen Fortbildungsschule in Laibach um Subvention; b) über die Petition der Vorstehung der «Laibacher Volksküche-um Subvention; c) über die Petition der !. k. Gymnasialdirection in Krainburg um Unterstützung für dürftige Stildierende; d) über die Petition des Philosophen-Unterstützungsvereines an der k. k. Universität in Wien um Subvention; e) über die Petition des Kristan Karl, Werkmeisters in der Zwangsarbeitsaustalt, um Remuneration; f) über die Petition der Lehrer des Bezirkes Radmannsdorf um Aufbesserung ihrer Bezüge; g) über die Petition der Lehrer der Bezirke Kraiuburg-Lack-Neu-marktl um Aufbesserung ihrer Bezüge; h) über die Petition der Lehrer des Bezirkes Littai um Aufbesserung ihrer Bezüge; i) über die Petition der Lehrer des Bezirkes Loitsch um Aufbesserung ihrer Bezüge; k) über die Petition der Lehrer des Bezirkes Adelsberg um Aufbesserung ihrer Bezüge. 9. ) Begründung des selbstständigen Antrages des Herrn Abgeordneten Otto Detela mit dem Entwürfe eines Straßengcsetzes für Krain. (Beilage 45.) 1>5 158 X. seja deželnega zbora kranjskega dne 4. januarija 1886 — X. Sitzung des train. Landtages am 4. Jänner 1886. 10. ) Utemeljevanje samostalnega nasveta gosp. poslanca dr. Po- klukarja glede osnovanja deželne vodne komisije. 11. ) Priloga 46. — Gospodarskega odseka poročilo o § 6., marg. št. 53. letnega poročila glede železničnih tarif. 12. ) Gospodarskega odseka ustno poročilo o § 3. B, I. letnega poročila, o dednem pravu na kmetih in o kmetskih domovih. 13. ) Gospodarskega odseka ustna poročila: a) glede vvrstenja občinske ceste Videm-Zdenjska vas med kantonske ceste (k prilogi 33.); b) o prošnji občine Brusniške zavolj vvrstenja neke občinske ceste med kantonske ceste; c) o prošnji občine Črnomaljske zavolj vvrstenja cestnih črt Ljubljana-Žužemberk-Črnomelj med deželne ceste; d) o prošnji okrajno-cestnega odbora Ribniškega za vvrstenje okrajne ceste Kočevje-Ljubljana. odnosno Kočevje-Rakek med deželne ceste; e) o § 3., marg. št. 6. letnega poročila glede vodovoda v Š m ariji; f) o prošnji občine Blejske in Gorjanske zavolj podpore za napravo neke ceste; g) o prošnji soseske Grobše v Postojnskem okraji zavolj podpore za gradnjo neke škarpe. 14) Upravnega odseka ustno poročilo: a) o 9. marg. št. g 1 letnega poročila o deželnega odbora delovanji; b) o predlogu g. poslanca Kluna o prenaredbi §§ 13. in 15. zakona z dne 29. maja 1884, in o predlogu g. poslanca Šukljeta o pregledanji volilnega reda za vojvodino Kranjsko; c) o prošnji občine v Železnikah, da bi se v okom prišlo pomanjkanju zdravnikov na kmetih. 15. ) Priloga 47. — Poročilo finančnega odseka o proračunih deželnih dobrodelnih naprav za 1. 1886 (k prilogi 17. B.) 16. ) Ustno poročilo finančnega odseka o § 8., marg. št. 1—14. letnega poročila «Šolstvo.» 17. ) Ustno poročilo peticijskega odseka: a) o prošnji Franca Zalarja, pomožnega uradnika v bolnišnici , b) o prošnji Friderika Drenika, pomožnega uradnika pri deželnem računovodstvu, da se jima pregleda prekoračenje normalne starosti. Obseg: Glej dnevni red, razun toček 8. f—k in 13—17., volitev še dveh udov v gospodarski odsek za pretresovanje cestne postave in enega verifikatorja. 10. ) Begründung des selbstständigen Antrages des Herrn Abgeordneten Dr, Joses Poklukar betreffend die Bildung einer Landes-Wasser- Connnission. 11. ) Beilage 46. — Bericht des volkswirtschaftlichen Ausschusses über § 6, Marg. Nr. 53 des Rechenschaftsberichtes betreffend Eijenbahntarife. 12. ) Mündlicher Bericht des volkswirtschaftlichen Ausschusses über § 3, B. I. des Rechenschaftsberichtes betreffend das bäuerliche Erbrecht und die bäuerlichen Heimstätten. 13. ) Mündlicher Bericht des volkswirtschaftlichen Ausschusses: a) wegen der Einreihung des Gemeindeweges zwischen Videm und Zdenjskavas in die Kategorie der Bezirksstraßen (zur Beilage 33); b) über die Petition der Gemeinde Wrussniz um Einreihung einer Gemeindestraße in die Kategorie der Bezirksstraßen; c) über die Petition der Gemeinde Tschernembl um Einreihung der Straße Laibach-Seiscnberg-Tscherncmbl unter die Saute straßen; d) über die Petition des Bezirksstraßen-Ansschusscs in Reifniz um Einreihung der Bezirksstraßen Gottschee-Laibach, beziehungsweise Gottschee-Rakck unter die Landesstraßen; e) über § 3, Marg. Nr. 6 des Rechenschaftsberichtes betreffend die Errichtung einer Wasserleitung in St. Marein; f) übet die Petition der Gemeinden Veldes und Görjach um Subvention zu einer Straßenherstellung; g) über die Petition der Untergemeinde Grobsche, Bezirk Adelsberg, um Subvention zur Herstellung einer Scarpmauer. 14. ) Mündlicher Bericht des Berwaltungsausschusses: a) über § 1, Marg. Nr. 9 des Rechenschaftsberichtes betreffend die Beitragsleistung der Assecnranzgesellschaften für Feuerwehrzwecke ; b) über die selbstständigen Anträge des Herrn Abgeordneten Karl Klun wegen Aenderung der §§ 13 und 15 der Landtags-Wahlordnung und des Herrn Abgeordneten Franz Snuje wegen der Landtags-Wahlreform; c) über die Petition der Gemeinde Eisnern um Abhilfe rotgtii des Mangels an Aerzten am Lande. 15. ) Beilage 47. — Bericht des Finanzausschusses über die Bor- anschläge der Landeswohlthätigkeits-Anstaltenfonde pro 1886 (jur Beilage 17 B). 16. ) Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über § 8, Marg. Nr. 1—14 des Rechenschaftsberichtes betreffend «Unterrichtswcsen-. 17. ) Mündlicher Bericht des Petitionsausschusses: a) über die Petition des Franz Zalar um Nachsicht des überschrittenen Normalalters; b) über die Petition des Friedrich Drenik um Nachsicht des überschrittenen Normalalters. Inhalt; Sieh Tagesordnung, mit Ausnahme der Punkte 8 f—k W 13-17, die Wahl zweier Mitglieder in den volkswirtM-lichen Ausschuss zur Berathung des Straßengesetzes ttito eines Verificators. Seja se začne ob 15. minuti črez 10. uro. Beginn der Sitni»g um 10 Ahr 15 Minuten. X. seja deželnega zbora kranjskega dne 4. januarija 1886 — X. Sitzung des train. Landtages am 4. Jänner 1886. 159 Deželni glavar: Ker je deželni zbor sklepčen, začnem sejo in prosim gospoda tajnika, da prebere zapisnik zadnje seje. 1. Branje zapisnika o IX. deželno-zborni seji dne 22. decembra 1. 1885. 1. Lesung des Protokolles der IX. Landtagssitzung vom 22, Dezember 1885. (Tajnik Pfeifer bere slovenski zapisnik — Der Secretär Pfeifer liest das slovenische Protokoll.) Deželni glavar: Želi kdo gospodov, da se popravi prečitani zapisnik? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Tedaj izrečem, da je zapisnik potrjen. 2. Naznanila deželno-zbornega predsedstva. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidinms. Deželni glavar: Prijavljam slavnemu zboru sledeče peticije: Jaz izročam prošnjo županstva občine Moravče za 50 gld. podpore za popravo občinske ceste iz Moravč do Krašnje. (Izroča se finančnemu odseku — Wird dem Finanzausschuss e zugewiesen.) Gospod Lavrenčič izroča prošnjo Gašparina Ga-šparja, nadučitelja v Vipavi, za 3mesečno predplačilo. (Izroča se finančnemu odseku — Wird dem ftzinanz-Msschusse zugewiesen.) Gospod Dev izroča prošnjo občin Loka, Butoraj, mica za uvrstenje ceste Grosuplje-Žužemperk-Crmoš-mce-Črnomelj-Vinica med -deželne ceste. (Izroča se gospodarskemu odseku — Wird dem volkswirtschaftlichen Ausschüsse zugewiesen.) Gospod dr. Poklukar izroča prošnjo občine Bo-(njska Bistrica za podporo za preloženje ceste iz lsfnee na Nemški Bovt do Tolminske meje. (Izroča rirf g0sPor|arskemu odseku — Wird dem Volkswirtschaften Ausschüsse zugewiesen.) v h' I0dstv0 C*eš* k predstavi pesemske domoljubne igre: «Živela Avstrija!» (Hoch Oesterreich!) dne 7. januarija 1886, ki se vabilo h °^- °’ UI ' zve(5er- Prosim g. tajnika pismeno (lajnik Pfeifer bere — Secretär Pfeifer liest:) Visoki deželni zbor! M spisano vodstvo deške sirotišnice «Collegium lanum» se drzne vabiti najvljudneje visokorodne j a8°rodne gospode deželne poslance k predstavi se Jbpetiem «Živela Avstrija!» (Hoch Oesterreich!), ki e ’grala dne 7. januarija 1886, začetek ob 5. uri zvečer, v prvem nadstropji Marijanišča. H krati prosi, da bi si blagovolili ogledati hišne prostore, naprave in novo sezidano kapelo. V Ljubljani dne 18. decembra 1885. Dr. France Lampe, vodja v Marijanišči. Deželni glavar: Ker je želja izražena, da se ta zavod tudi v gospodarskem oziru pregleda, mislim, da se bodo gg. poslanci udeležili te predstave z radovoljnostjo. Jaz še naznanjam, da je g. poslanec Robič zaradi bolezni nepričujoč. Ravno tako je g. poslanec Šuklje zbolel, da se nikakor ne more udeležiti denašnje seje. Posledobno prijavljam, da je bil g. dr. Poklukar 18. decembra 1885, ko smo sejo imeli, bolan. 3. Priloga 44. — Poročilo deželnega odbora o zakonskem načrtu, po katerem se dovoljuje mestni občini Ljubljanski prevzeti poroštvo za novo mestno hranilnico. 3. Beilage 44. — Bericht des Landesausschusses detrefsend die von der Stadlgemeinde Laibach zu übernehmende Haftung für die zn errichtende städtische Spareasse. (Izroča se upravnemu odseku — Wird dem Ber-waltungsausschusse zugewiesen.) Deželni glavar: Razdelile so se še sledeče predloge, katere naj bi se precej izročile zadevnim odsekom, in sicer: Priloga 52. — Poročilo deželnega odbora o popravkih na cestah, ki so v zvezi s cesto iz Grosupljega na Krko in o vzdrževanji te ceste — Beilage 52. — Bericht des Landesausschusses über die mit der Großlup-Obergurker Straße tut Zusammenhange stehenden Straßen-correcturen und über die Erhaltung der genannten Straße. (Izroča se gospodarskemu odseku — Wird dein volkswirtschaftlichen Ausschüsse zugewiesen.) Priloga 54. — Poročilo deželnega odbora o prošnji občine Kranj za dovoljenje naklade od piva — Beilage 54. — Bericht des Landesausschusses über die Eingabe der Gemeiitde Krainburg um Bewilligung einer Bierauflage. (Izroča se upravnemu odseku — Wird dem Verwaltnngsausschusse zugewiesen.) Priloga 55. — Poročilo deželnega odbora, zadevajoče dovoljenje občinskih priklad — Beilage 55. — Bericht des Landesausschusses betreffend die Bewilligung von Gemeinde-Umlagen. (Izroča se gospodarskemu odseku — Wird dem volkswirtschaftlichen Ausschüsse zugewiesen.) Priloga 56. — Poročilo deželnega odbora o prihodnjem vzdrževanji Turjaške ceste — Beilage 56. — Bericht des Landesausschusses betreffend die fernere Erhal- 25* 160 X. seja deželnega zbora kranjskega dne 4. januarija 1886 — X. Sitzung des kram. Landtages am 4, Jänner 1886. tung der Achaciberg-Straße. (Izroča se gospodarskemu odseku — Wird dem volkswirtschaftlichen Ausschüsse zugewiesen.) 4. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželne Slapske vino- in sadjerejske šole za 1.1886. (k prilogi 17 C.) 4. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über das Präliminare der Slaper Landes-Obst- und Weinbauschule pro 1886 (zur Beilage 17 C). Poročevalec dr. Poklukar: Slavni zbor! Finančni odsek je pretresoval proračun za deželno sadje- in vinorejsko šolo na Slapu za 1. 1886. in se je oziral na to, da pri Slapski šoli, akoravno bi se kaka sprememba izvršila v teku leta 1886., vender glede potrebščin in dohodkov ni misliti na nikakeršno spremembo. Ker je sklep deželnega zbora, da se ima ustanoviti druga kmetijska šola na Dolenjskem in ker se bode morebiti preustrojila Slapska šola, se to vender ne more zgoditi pred koncem leta 1886, in torej ostanejo tudi številke v proračunu nespremenjene. Ako bodo potrebščine veče, kar je pri ustanovitvi nove kmetijske šole razumljivo, ako bode treba skrbeti za preselitev nekaterih reči z Slapa na Dolenjsko, za potrebno posestvo oziroma za nakup posestva za ono šolo na Dolenjskem, katera se namerava po sklepu preteklega leta osnovati, se bodo ti stroški pokrili posebej iz deželnega zaklada. Tukaj naj se proračun samo za Slapsko šolo potrdi nespremenjen po predlogu deželnega odbora, in sicer se je sprejelo: A. Za plače.............................. 2000 gld. B. osebne doklade in petletnice . 400 > G. » nagrade............................... 180 » D. » plačila................................ 720 » E. a) ustanove za 10 učencev po 120 gld. na leto............................... 1200 » b) v svrho predavanja v vino-in sadje- reji za ljudske učitelje in učiteljske kandidate............................. 400 » c) remuneracija za vodjo . . 50 gld. d) remuneracija za adjunkta 30 » skupaj .... 80 » F. Vzdrževanje poslopij in zavarovanje proti ognji............................... 66 -> G. Popotni stroški in dnevščine, kakor vsako leto................................ 30 » II. Davki in davščine....................... 138 » I. Režij ni stroški..........................2212 » J. Tirjatve ................................. 600 » K. Različni stroški.......................... 250 » torej skupne potrebščine . . . 8276 gld. Finančni odsek predlaga, da se potrebščina v tej svoti potrdi. (Obvelja — Angenommen.) V zakladi naj bi se enake Številke v proračunu deželnega odbora potrdile in to: A. Dohodki posestev.....................3130 gld. B. Doneski: a) državna subvencija . . 2000 gld. b) donesek deželno-kultur- nega zaklada .... 2976 » c) Slapske občine letni donesek, in sicer 5°/0 doklade na neposrednje davke skupaj . . . 70 » skupaj .... 5046 C. Različni dohodki........................100 skupaj zaklade . . . 8276 gld. Finančni odsek predlaga, da se tudi zaklada v nespremenjeni svoti potrdi. (Obvelja — Angenommen.) 5. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu za 1. 1886. in računskem sklepu za 1.1884. deželno -kulturnega zaklada (k prilogi 3.) 5. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Borauschlag pro 1886 und den Rechnungsabschluß pro 1884 des Landescultnrfondes (zur Beilage 3). Poročevalec dr. Poklukar: Pri deželno-kulturnem zakladu vpeljal se je posebni račun, ker so dohodki iz lovskih kart tako izdatni postali, da se iz teh dohodkov lahko podpirajo tudi drugi deželno-kulturni nameni. Računski sklep deželno - kulturnega zaklada za leto 1884. kaže že presežek nad 700 gld., v katerem bode meni pri drugi priliki priložnost dana, kar se tiče rabe tega presežka, po številkah nadrobno razjasniti. Teh prihodkov se za 1. 1884. ni bilo nič preračunalo , ker ni bilo znano, koliko približno bodo dali prihodki iz lovskih kart tem manj, ker so bile lovske karte na novo vpeljane. Pravih prihodkov je bilo: I. Globe za gozdne in poljske poškodbe 1726 gld. 87 kr. in zast.ankov koncem leta 1884. 147 » — A torej skupaj . . . 1873 gld. 87 kr., Ker je bilo proračunjeno pokritje za 1-1881 le na 900 gld., je tedaj več znašalo 973 gld. 87 ■ II. Lovske karte so dale dejanjskega prihodka v leju 1884.............. ..... 2342 gld. in prištevši zastanke konci leta je pokritje več iznašalo . ■ 2990 III. Različnih dohodkov je pa bilo manj • ^0 Skupna vsota vseh prihodkov tedaj znaša -leto 1884.......................... 4863 gld. 87k' X. seja deželnega zbora kranjskega dne 4. januavija 1886 — X. Sitzung 6e§ krnili. Landtages am 4. Jänner 1886. 161 (Potem bere iz priloge 3., stran 6, 7 in 8 — Hierauf liest er aus der Beilage 3, Seite 6, 7 nub 8.) Finančni odsek predlaga torej, naj se računski sklep in razkaz premoženja deželno-kulturnega zaklada za leto 1884. po nastavkih deželnega odbora odobri. (Obvelja — Angenommen.) Poročevalec dr. Poklukar (bere proračun deželno-kulturnega zaklada za 1. 1886. iz priloge 3., stran 3 — liest den Voranschlag des San« desculturfondes für das Jahr 1886 aus der Beilage 3, Seite 3.) Pri pretresovanji tega proračuna se je finančni odsek oziral samo na one dohodke, s katerimi je bilo mogoče računati konci leta 1885., oziral se on ni na tiste dohodke, katere je pričakovati, kateri bodo že v teku leta 1886. prihajali temu zakladu iz postave za licenciranje privatnih žrebcev, in sicer za to ne, ker je prvič pričakovati od gosposke, katera bode izvrševala to postavo, da ne bode takoj pri vpeljanji postave tako strogo postopala in drugič, ker nimamo merila za vsoto, katera bi se že prvo leto iz tega naslova postavila v proračun. Sprejel je torej finančni odsek tiste številke, katere se kažejo med dotičnimi dohodki leta 1884. in 1885. Finančni odsek predlaga torej, da se skupni znesek potrebščine ........................3710 gld. in zaklade..............................3710 gld. sprejme po predlogu deželnega odbora. (Obvelja — Angenommen.) 6. Ustno poročilo finančnega odseka o § 4. letnega poročila glede deželnih podpor. 6. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über § 4 des Rechenschaftsberichtes betreffend „Laudeö-mlterstntzliugen." Poročevalec Kersnik: Ker je letno poročilo že dalje časa v rokah gospodov poslancev in ker so dovoljene svote večinoma ,e 12 lanskega leta, ko so se dovoljevale, znane, prosim .8 4 l em stav^ v Knenu finančnega odseka predlog ‘b 4. letnega poročila glede deželnih podpor jemlje sc «a znanje.» Poslanec Pfeifer: p^avni zbor! Silne ujme preteklega leta zasekale j agostanju naše dežele globoke rane; na Dolenjskem n eceno zrno po nekterih pokrajinah uničilo popol-Ja, polje in vinograde; hudi nalivi in povoden ])n, časa so na Gorenjskem in Notranjskem nolp|UCa* mn°g° poljskih pridelkov; tudi je pritiskala mirt1 aouavaäna huda suša; škode je več sto tisoč liih Dv r-V' Oškodovani prejeli so izdatne podpore od zadn'i 61Čanstva 'n deželne blagajnice; žalibog ne edinf UJv u te podpore zlasti, v krajih, kjer je vino tintigPf^elek, ki daje novce za davke in za razne potrebščine vsakdanjega življenja. Vsled večletnih slabih vinskih in dragih letin se siromaštvo vedno bolj širi — že v navadnih letinah se ljudje komaj borno prežive, njih obleka je siromašita, nimajo gorke obleke v strupeni zimi, večkrat v eni rodbini samo en par škornjev, v kterih se vrste ob nedeljah in praznikih, da k maši hodijo. Samostalne kmetije ginejo, gospodarji hirajo, čeravno do sedaj še ni nobeden umrl od gladu — takemu seveda ni treba več podpore, on je že preskrbljen. Vedno se povdarja, da treba krepkega ohraniti kmetski stan, glavni steber naši državi, ali kako naj se to zgodi, če skrb za njegov in njegove rodbine obstanek prisili kmeta, zadnji rep oddati iz hleva; če se mora kmet znebiti živine, potem je propad gotov — to zabraniti je naša dolžnost. Primerno bogatejše dežele — Koroško, Tirolsko — dobile so o priliki elementarnih poškodovanj izdatno državno podporo, torej sme naša manj imovita dežela enakega ozira pričakovati, ako storjene poizvedbe dokažejo dotično potrebščino. Z ozirom na navedene razmere stavim predlog: Slavni deželni zbor naj sklene: C. kr. vlada se naprosi, na podlagi storjenih poizvedeb po vremenskih ujmah preteklega leta poškodovanim kmetovalcem preskrbeti državno podporo in olajšave pri vplačevanji davkov. (Se podpira — Wird unterstützt.) Poročevalec Kersnik: Jaz sem v prijetnem položaji, da se tudi v imenu finančnega odseka ne morem protiviti predlogu gosp. poslanca Pfeiferja; sicer ga pa za svojo osebo prav gorko podpiram, finančnega odseka predlog pa še enkrat ponavljam. (Nasveta finančnega odseka in gosp. poslanca Pfeiferja obveljata — Die Anträge des Finanzausschusses und des Herrn Abgeordneten Pfeifer werden angenommen.) 7. Priloga 43. —- Poročilo gospodarskega odseka o § 3. B, IV. letnega poročila glede sredstev zoper žganjepivstvo. 7. Beilage 43. — Bericht des volkswirtschaftlichen Ausschusses über § 3 B. IV. des Rechenschaftsberichtes betreffend die Mittel gegen den Brannt-weiilgenuss. Poročevalec dr. Samec: Slavni zbor! Gospodarskemu odseku se je izročila iz letnega poročila deželnega odbora točka TV. B, § 3. v pretres in poročanje. Slavni deželni zbor je v dvanajsti seji dne 16. oktobra 1884 leta sprejel načrt zakona, s katerim bi se imelo prepovedati točenje špirita za pijačo in je sklenil, da se ta načrt zakona in naredba kr. hrv. slav. dal m. deželne vlade od 25. oktobra 1881 št. 16473 odstopljuje deželnemu odboru z nalogom, da oboje vsestransko prevdari, poizve mnenje vis. c. kr. deželne vlade in potem v prihodnjem zasedanji svoje nasvete stavi, eventualno, da v prihodnjem zasedanji predloži deželnemu zboru zakon, po katerem se za vso Kranjsko prepove, ob nedeljah in praznikih žganje točiti. Deželni odbor je predložil načrt zakona c. kr. deželni vladi, katera je z dopisom dne 18. decembra 1885 št. 3490/pr. naznanila svoje stališče nasproti omenjenemu načrtu. Dopis se je izročil gospodarskemu odseku v IX. seji letošnjega zasedanja in je provzročil spremembo gospodom poslancem že predloženega poročila o točki IV., § 3. B. Dopis c. kr. deželne vlade se glasi: Nr. 3490/Pr. Air ben Ml. kramischen Landesausschuss in Laibach. Note! 9)iit Beziehung auf die geschätzte Zuschrift vom 17. November 1884 Z. 7643 beehre ich mich, dem löblichen Landesausschusse inbetreff des anher gelangten Entwurfes eines Landesgesetzes, womit der Ausschank des Spiritus als Getränke untersagt wird, Folgendes nritzutheilen: Durch das beabsichtigte Gesetz sollen Bestimmungen über den Ausschank und den Handel mit Spiritus getroffen werden; dies fällt daher in das Gebiet der Gewerbe-Gesetzgebung, welch' letztere nach § 11, lit. e, des Staatsgrundgesetzes vom 21. Dezember 1867, R. G. Bl. Nr. 141, ausdrücklich dem Wirkungskreise des Reichsrathes vorbehalten ist. Außerdem stehen die wesentlichen Bestimmungen des gedachten Gesetzentwurfes mit jenen des Gesetzes voin 23. Juni 1881, R. G. Bl. Nr. 62, betreffend den Ansschank und den Kleinverschleiß gebrannter geistiger Getränke, sowie auch mit den Bestimmungen der Gewerbe-Ordnung, beziehungsweise der betreffenden Gesetzes-Novelle vom 15. März 1883, R. G. Bl. Nr. 39, nicht int Einklänge. Denn die Tendenz des Gesetzentwurfes geht dahin, den Ausschank von Spiritus im puren, sowie im prüparirten Zustande ganz zu untersagen (§ 1), den Handel mit Spiritus aber gewissen Beschränkungen zu unterwerfen (§§ 1 und 3). Nun führt aber der § 1 des Gesetzes vom 23. Juni 1881 ausdrücklich den Spiritus auch unter jenen gebrannten geistigen Flüssigkeiten an, deren Verkauf, wenn sie sich ohne Zusatz oder mit einem Zusatze zu Getränken eignen, in geschloffenen Gefäßen in was immer für Mengen als ein freies Gewerbe und deren gewerbemüßiger Ausschank oder Kleinverschleiß als conces-sionirtes Gewerbe erklärt wird. Daraus geht hervor, dass der Ausschank von Spiritus unter den im oberwähnten Gesetze sowie in der Gewerbe-Ordnung festgesetzten Bedingungen gestattet ist, somit durch ein Landesgesetz in einzelnen Theilen des Reiches nicht gänzlich untersagt werden kann, da dies eine Abänderung des für die ganze diesseitige Reichshälfte gütigen Gesetzes vom 23. Juni 1881, R. G. Bl. Nr. 62, involviren würde. Was den Handel mit Spiritus anbelangt, so bestimmt der § 2 des Gesetzentwurfes, dass solcher der politischen Bezirksbehörde anzuzeigen und diese Anzeige in ein besonderes Register einzutragen ist. Soll nun durch diese Bestimmung lediglich die Anmeldung des Gewerbes gemeint sein, so ist selbe überflüssig, weil der § 11 der Gewerbenovelle ohnehin anordnet, dass jeder, welcher ein freies Gewerbe betreiben will, dies vor dem Antritte desselben der Behörde zu melden hat. Soll jedoch der Gesetzentwurf mit dieser Bestimmung noch eine weitere Verpflichtung zu einer besorrderen, von der gewerblichen Annreldnng verschiedenen Anzeige normiren wollen, so würde dies den Bestimmungen der Gewerbe-Ordnung widersprechen, weil, wie erwähnt, der Handel mit Spiritus nach § 1 des Gesetzes vom 23. Juni 1881 als freies Gewerbe erklärt wird und diese Eigenschaft auch nach den Bestimmungen der Gewerbenovelle beibehalten hat, zum Antritte eines freien Gewerbes aber nur die in den §§ 11 bis 13 dieser Novelle angeführten Bedingungen erforderlich sind, nach wel-cheir nämlich nur eine einzige Anmeldung bei der Gewerbebehörde nothwendig ist. Noch in einem weiteren Punkte steht der fragliche Gesetzentwurf mit der bestehenden Gewerbe-Ordnung nicht im Einklänge, nämlich darin, dass derselbe im § 4 festsetzt, dass die dreimalige Abstrafung wegen Uebertretungen ipso facto den Verlust des Gewerbes, und zwar sowohl des Ausschanksbefugnisses als auch des Spintnshandels zur Folge haben soll. Die Fälle, in welchen der Gewerbeverlust eintritt, sind im § 138 der Gewerbe-Ordnung taxativ ausgezählt, uitd es kann somit durch ein Landesgesetz in de» bezüglichen Bestimmungen eine Aenderung nicht vorgenommen werden. Uebrigens ist der Begriff Spiritus selbst ein dehnbarer; denn Spiritris, Weingeist oder Alkohol ist in sämmtlichen gebrannten geistigen Getränken enthalten, und es lässt sich ebenso gut aus Obst, Trebern, Wachholder- und sonstigen Beeren Spiritus erzeugen, als aus Korn, Erdäpfel ic, während aus letzteren Urftoffen auch nicht allein Spiritus, sondern auch Branntwein producirt werden kann. Es ist daher nicht abzusehen, wie int Schlüsse des § 1 des Gesetzentwurfes das Verbot ausgesprochen werden kann, dem Branntwein wann immer Spiritris beizumischen. Endlich enthält der § 3 des Gesetzentwurfes eine sehr lästig, und darum kaum zu rechtfertigende Bestimmung. Der Spiritus ist ein sowohl bei vielen Gewerben als auch in den meisten Haushaltungen so nothwendiger und |» häufig gebrauchter Gegenstand, dass eine Erschwerung de» Verkaufes und Einkaufes desselben nicht rathsam ware. Derm eine zu große Belästigung für die Bevölkerung würde es sein, wenn für jeden Einkauf des Spiritus, ber zu>m> nur in kleinen Quantitäten, aber dafür sehr häufig, ja W täglich vor sich geht, ein gemeindeamtlicher Lieenzschein eingeholt werden müsste, und es würde trotz dieser vexaiorischc» Maßregel der Zweck, der damit verfolgt wird, nämlich M Genuss des zu Hause aus Spiritus erzeugten Branntweine zu verhindern, dennoch nicht erreicht werden. Es walten daher gegen den in Rede stehenden Gefel-entwnrf wesentliche gesetzliche und praktische Bedenken Indem ich nun dies dem löblichen LandesansW mitzutheilen mich beehre, ersuche ich zugleich, hievon 1 betreffenden Ausschuss des jetzt versammelten hohen tageg in Kenntnis setzen zu wollen. Laibach am 18. Dezember 1885. Der k. k. Landesprüsident: Winkler. X. seja deželnega zbora kranjskega dne 4. januarija 1886 — X. Sitzung des kram. Landtages ant 4. Jänner 1886. 163 Visoka vlada torej ne more od slavnega deželnega zbora sprejetega načrta zakona v zabranjevanje žganje-pivstva predložili v Najvišje potrjenje. Gospodarski odsek pa je smatral za svojo dolžnost, da predloži slavnemu deželnemu zboru v ta smoter drug nasvet. Ni ga razumnika in človekoljuba, kateri bi ne vedel uvaževali vpliva žganjepitja na blagostanje, na fizično in psihično razpoloženje pogubnej strasti podvrženega ljudstva ali posameznega človeka. Ker pa deželni zbor ne more v tej zadevi nič storiti vsled skrčene mu kompetence, treba je zahtevati od vlade, da ona sama predloži državnemu zboru načrt zakona, s katerim bi se dosegel zaželjeni namen. Določbe tacega zakona naj bi se obračale tudi proti pijančljivosti v obče. Prodajanje opojnih pijač otrokom do 14. leta, notorično slaboumnim, že pijanim naj bode prepovedano in naj se kaznuje z ostrimi kaznimi; zapite denarne svote se ne morejo izterjevati ali iztožiti kakor drugi dolgovi in ne morejo biti predmet dolžnih ali njim enacih pisem. V tem smislu naj se smatra drugi nasvet gospodarskega odseka. V drugem odstavku točke IV. pojasnjuje deželni odbor, kako se je izvršil sklep deželnega zbora glede podelitev koncesij novih žganjarij in njihovega nadzorovanja. Visoka deželna vlada je storila vse, kar jej je bilo mogoče storiti v okviru postavnih določeb; ko bi zraven tega tudi županstva imela dosti moči in eneržije, bi že danes bilo število žganjarij jako skrčeno. Novih koncesij za točenje žganja niso dala oblastva skoraj nobenih več in zato gre visoki vladi naše priznanje. V tretji in četrti alinei nam deželni odbor podaje izkaz o množini v deželo pripeljanega špirita. Iz tega izkaza je razvidno, da je množina špirita še vedno ogromna; ne ve se pa natančno, koliko v deželo pripeljanega špirita gre zopet iz dežele in koliko se ga jz ene kranjskih postaj na drugo prepelje in tako dva-ral v račun pride. Razvidno pa je iz tega izkaza, y. se ^ množina v deželi izbasanega blaga od »od met. centov leta 1883 na 32284 met. centov 1884 znižala. Jako bi se motila, ko bi trdili, to je posledica deželne naklade na žganje; nikakor ne, o ena naklada ni žganja nič podražila. Vzrok najdemo em, da so vsi merodajni krogi nosili nauk o po-guniem vplivu žganih pijač med narod in mu odpirali Cl’ a v*di brezno, kamor pelje strast žganjepitja. Gospodarski odsek nasvetuje, da se poročilo de-jnega odbora, zapopadeno v točki IV. B, § 3. vzame sl znanJe> čuti se pa poklicanega, da obrne pozornost k J1®, zbornice na neko točko razglasila deželne vlade 7«1'T6 2 c*ne. 12- januarija 1885, to je na točko kaiw-'i a.Se ^as‘: «Brezplačno se odpisujejo zaloge, od meri *1 sklada ni bila plačana, a, ako se one v je b° . hektoliter ali še čez pošljejo v drug kraj ali dvoji U(h Pod to mero oddajo drugemu obrtniku brez oseh Za Učenje ali za prodajanje na drobno, ne pa da m za ueposredno uživanje. Iz te določbe sledi, 1 lieht *r0ra Privatnemu konsumentu, ako vzame čez 0(i. • other špirita ali žganja za neposredno uživanje, o|a j ‘V deželna naklada. Deželnega zbora sklep pa se ’ a se Pobera po 3 goldinarje naklade od 1 hekto- litra porabljene žgane pijače. Deželna naklada se ima plačati torej od vsake množine razen one, ki se porabi v lekarnah. Nasledek te določbe je ta, da zasebnik lahko kupi brez plačanja deželne naklade 1 hektoliter in še več špirita ali žganja, katerega sam porabi ali pa razdeli med druge sosede. Kdor torej več kupi, ima privilegij, da dobi žgano pijačo ceneje, ker ni plačal nobene deželne naklade. To ljudje prav dobro vedo in pridno uporabljajo, s tem pa postaja namen naklade deloma iluzoričen, deželi pa se pristriže precejšna svota. Iz tega uzroka je pač potreba, da se spremeni točka 7, alinea a, v tem smislu, da je vsaka povžitku (razun v lekarnah) namenjena množina žgane pijače dež. nakladi podvržena. Drugi nedostatek v razglasilu dež. vlade je ta, da se med žgane pijače šteje spirit sam ravno tako kakor žganje, likerji itd., ko je vender znano, da se iz 1 hektolitra špirita napravi 2 do 3 hektolitrov žganja. Deželni zbor je gotovo mislil pri lanskem sklepanji deželne naklade na žgane pijače, na žganje, ka-keršno se navadno pije, ne pa na špirit, sedaj pa je prišlo tako daleč, da se dandanes navadno ne zadaca žganje, ampak špirit; čemu bi se od vode plačevala deželna naklada? Dolžnost deželnega odbora bode, da prevdarja, bi li ne bilo koristno, ako se deželna naklada na žgane pijače spremeni na ta način, da je plačati od hektolitra žgane pijače, ki ima nad 60 °/0 alkohola, 9 gld., za žgano pijačo, ki ima od 30 do 60 °/0 alkohola, 6 gld. in za ono, ki ima manj ko 30 °/0 alkohola, po 3 gld. deželne naklade. Vsakako bi se moralo tudi razglasilo deželne vlade v tem smislu predrugačiti. Končno mora gospodarski odbor slavni zbor opozoriti še na nedostatke pri izvrševanji §§ 11. in 13. zakona dne 23. junija 1881 glede pobiranja davka od točenja žganih pijač. Vsakdanje opazovanje kaže, da se pri odmerjanji davščine gode velike krivice, da je krčmar ali trgovec, ki speča prav malo žganih pijač, včasih više obdačen, kakor oni, ki potoči do 1000 hektolitrov žganih pijač na leto. Imenovani zakon določuje namreč za kupčijo z žganimi pijačami, za prodajo na drobno izven kupčijskih prostornosti, za prodajo na drobno v zaprtih posodah, in točenje na drobno jako različne davčne tarife. Po § 14. gori navedene postave je vsakemu kupcu ali krčmarju na prosto voljo dano, katero vrsto kupčije hoče naznaniti dav-karskemu uradu. Ker se pa različne vrste prodajanja žganih pijač ne dado v praksi lahko ločiti, še manj pa po oblastvih nadzorovati, je jasno, da enotna upe-ljava tega zakona ni izvedljiva, da so nekateri kupci z ozirom na njihov promet preveč, drugi zopet neprimerno malo obdačeni, kar vse vzbuja nevoljo in razna očitanja v ljudstvu. Tudi pri vprašanji, je li pri krčmarjih točenje žganih pijač glavna ali samo postranska obrt, pelje dostikrat do neprijetnih pritožeb, ker so davčni uradi, oziroma davčni inšpektorji, dostikrat slabo poučeni, koliko eden ali drug krčmar žganja potoči. Glede na to mora gospodarski odbor nasvetovati, da se slavni dež. zbor obrne do vlade za prenaredbo postave z dne 23. junija 1881. 164 X. seja deželnega zbora kranjskega dne 4. januarja 1886 — X. Sitzung des srnin. Landtages am 4. Jänner 1886. Gospodarski odbor stavi torej sledeče nasvete: Slavni deželni zbor naj sklene: 1. ) Točka IV. B, § 3. letnega poročila deželnega odbora se vzame na znanje. 2. ) Visoka vlada se naprosi, da predloži državnemu zboru primeren načrt zakona proti žganjepitju in pijančevanju. 3. ) Slavna deželna vlada se nujno naprosi, da se prenaredi določba o točki 7. a) iz njenega razglasila dne 12. januarija 1885 tako, da se nobena množina použitku namenjene žgane pijače (razen v lekarnah) obdačenju z deželno naklado ne odtegne. 4. ) Deželnemu odboru se naroča, da prevdari vprašanje, bi li ne bilo za deželni zaklad koristno, če se deželna naklada na žgane pijače odmerja po njih moči, to je po množini alkohola, ki se v njih nahaja. 5. ) Slavna vlada se naprosi, da se postavnim potom prenaredi zakon dne 23. junija 1881 pred vsem glede pravične razdelitve davka od prodajanja in točenja žganih pijač. Deželni glavar: Otvarjam generalno debato. Želi kdo besedo? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Preidemo tedaj v specijalno debato. Poročevalec dr. Samec (bere nasvet 1 — liest den Antrag 1). (Obvelja — Angenommen.) Poročevalec dr. Samec (bere nasvet 2 — liest den Antrag 2). Poslanec Klun: Slavni deželni zbor! Naj mi bode dovoljeno, v priporočilo odsekovih nasvetov spregovoriti nekoliko besed. Vsi se spominjate enkete, ki se je bila vsled vabila deželnega odbora sošla 17. in 18. aprila 1. 1884, da bi pretresala prevažna vprašanja, kako bi bilo pomagati kmečkemu prebivalstvu. Med vzroki čedalje hujega propadanja kmečkega stanu imenovalo se je tedaj tudi žganjepitje, ki se čedalje bolj razširja po naši deželi. Naš čestiti gosp. poročevalec dr. Samec, ki je že 1. 1880 zoper to kugo pisal posebno, od »Matice slovenske» na svitlo dano brošuro, pojasnjeval je tedaj vsestransko slabe nasledke žganjepivstva, in soglasno je bilo sklenjeno: 1. ) «Deželni zbor naj naprosi slavno c. kr. vlado, da predloži državnemu zboru postavo zoper pijančevanje za Kranjsko, kakeršno ima Gališka.» 2. ) «Deželni zbor naj bi izrekel prošnjo do c. kr. vlade, naj se na špirit, ki je za konsum namenjen, naloži toliko davka, da bi zamoglo vino in pivo v ceni z žganjem konkurirati.» 3.) «Enkčta pripozna, da je najboljše sredstvo, da se žganjepivstvo odpravi, da se prodaja špirita podvrže takim naredbam, ki so veljavne glede prodaje strupov. - Naš deželni zbor je to reč lani obširno obravnaval in je bil osnoval načrt neke postave ter deželnemu odboru naročil, naj slavno vlado popraša, bi se li bilo nadejati, da bi taka postava zadobila Najvišje potrjenje. Kakor je razvidno iz deželno-odborovega poročila, je deželni odbor svojo nalogo rešil, ali dotlej, ko se je sestavljalo poročilo, od vlade še ni bil dobil nobenega odgovora. Iz odsekovega poročila, ki smo ga zdaj čuli iz ust g. poročevalca, je razvidno, da visoka vlada tudi do zdaj še ni prišla do sklepa, bi li postavo, kakeršne načrt ji je izročil naš deželni zbor, predložila v Najvišje potrjenje ali ne, ker ima zoper tako postavo razne pomisleke,, zlasti da bi taka postava morda škodovala pridelovanju špirita in hudo zadela kraje, kjer je to pridelovanje glavna obrt, in da bi morda nasprotovala tudi § 1. zakona dne 23ega junija 1881, ki določuje, da je kupčija s špiritom prosta obrt. Gotovo je prav, da se pred sklepanjem kake postave ozir jemlje na vse okolščine in vse nasledke, ki bi jih utegnila imeti; vendar se mi dozdeva, da je bojazen visoke vlade v tem oziru nekako pretirana. Na Hrvatskem imajo že nekaj časa tako postavo, kakeršno smo mi nasvetovali tudi za našo deželo, in do zdaj se še ni čulo, da bi vsled te postave trpela obrt pridelovanja špirita, ki je v ogerskih deželah mnogo zdatneja, kakor pri nas. Pač pa se čujejo od vseh strani glasovi, da je ta postava jako koristna in dobrodelna za narod, in da se je ž njo žganjepivstvo prav zelo omejilo. Pa ko bi taka postava res tudi imela slabe nasledke za omenjeno obrt., bi to visoke vlade nikakor ne smelo zavirati pritrditi postavi, ktere namen je, človeštvo obvarovati strašanskih nasledkov, ki F žganjepivstvo ima. Škoda dot.ični obrti ni v nobeni primeri s škodo, ki jo žganje dela ljudem, in ko bi hotela slavna vlada pri svojih naredbah in ukrepu zmerom le na to gledati, da bi se nikomur sila ne delala ali kaka škoda ne zgodila, bi morale dostikra izostati najpotrebnejše in najdobrodelnejše naprave. Toda vlada na posamezne okraje ali dele ne s® gledati, kadar gre za splošni blagor, zato mislim, bi se tudi v tej zadevi splošni koristi morali uma c® vsi drugi pomisleki. Ko se je trtna uš pokazala v naših okrajih, s stavila je slavna vlada nemudoma komisije, ki imele preiskovati dotične okraje in potrebne PlIP . močke rabiti ne glede na to, da so vsled tega ne < ^ vinorejci trpeli veliko škodo. In kaj je ta ,š .^v0 primeri z dušnim in telesnim zlom, ki ga žganj epi ■ napravlja, ki je vir raznoterih bolezni, dušne in te e propalosti, čedalje večjega uboštva in raznih 111 -slabih nasledkov. , je Kadar se kje oglasi živinska kuga, kako in ostre ukaze izdaja vlada, da bi svoje deže e ^ varovala pred pošastjo, ki s poginom preti živa® našega kmeta. Ali ni torej tembolj potrebno m X. seja deželnega zbora kranjskega dne 4. januarija 1886 - X. Sitzung des kain. Landtages am 4. Jänner 1886. 165 viöeno, da bi enako ostre, da, najostrejše pripomočke in ukaze obrnila proti kugi, ki ne mori živinčet, ampak ljudi same? (Dobro! Dobro!) Ko je bil te dni počil glas, da se kolera bliža našim deželam, kako je slavna vlada takoj zaukazala raznotere naredbe, sestavljala komisije, ki so morale preiskovati došle tujce, občinam naročala potrebne, dostikrat jako sitne reči i. t. d. In se je li kdo pritoževal, da vse to prizadeva razne stroške in sitnosti? Ne, ljudje bi bili marveč vlado po pravici dolžili, da ni storila svoje dolžnosti, ko bi bila potrebno previdnost opuščala. In vender si upam trditi, da škoda, ki jo kolera napravlja, ni v nobeni primeri s škodo, ki jo napravlja žganjepivstvo. (Dobro! Dobro!) Kolera pride in obišče posamezne kraje, vduši nekoliko ljudi, potem pa zopet zgine. Žganjepivstvo pa se razširja po vseh deželah in krajih in dasiravno ljudi ne mori hitro, ampak le počasno, je vender ko-nečna škoda te strasti veliko večja, kakor vsake kužne bolezni, in vojska in kuga ne uničujeta toliko ljudi, kakor žganje, ki pogublja cele narode. (Dobro!) Indijance v Ameriki in prebivalce v zahodni Afriki, ki jih z vojskami in boji niso mogli zatreti, uničili so z žganjem in ti nekdaj tolikanj krepki rodovi so zdaj skoraj popolnoma izmrli. Tudi pri nas je videti žalostna prikazen, da po krajih, kjer je žganjepivstvo prišlo v navado, ljudje kakor senca lazijo okoli, in ako pojde tako naprej, bode slavna vlada gledala, kje dobiti potrebno število za hrambo in varstvo države potrebnih vojakov. Ako bi je torej že moralična beda teh ubogih ljudi ne ganila, morala bi jo vsaj lastna korist in ozir na varstvo države priganjati k ostrim in brez-ozirnim ukrepom zoper žganjepivstvo. Tudi v drugih državah so začeli misliti na to, kako bi žganjepivstvo zatrli, in te dni bilo je brati v časnikih, da na Nemšken razmot.ravajo vprašanje, bi h ne bilo koristno, ko bi žganje oklicali za državni Monopol, kakor sta pri nas sol in tabak. Naj bi torej naša slavna vlada te reči ne izpustila izpred oči, ampak jo vzela v resen prevdarek in postavodajalnim zborom izročila v ta namen potrebne postavne načrte, ® se todi v tem oziru enkrat ne bode reklo, da je Prepozno. (Pohvala — Beifall.) Poročevalec dr. Samec: Jaz na besede gosp. predgovornika nimam nič ruzega omeniti, kakor kratko opombo napraviti; namreč da gosp. predgovornik misli, da je, na Nemškem amen špirit monopolizirati, zgolj moralni namen. Ali 11111 ni tako. Tam je namen le financijelni. I ^er n) bilo ugovorov proti nasvetu gospodarskega J. i rumam tudi jaz nič nasproti ugovarjati in pros1®, da se glasuje. Deželni glavar: obutr0Slm tiste gospode, ki se strinjajo z drugim ovim nasvetom, naj izvolijo se vzdigniti. (Obvelja — Angenommen.) Poročevalec dr. Samec: Tretji nasvet je imel pred očmi naredbo deželne vlade, s katero se je storilo to, da, kdor kupi več kakor 1 hektoliter žganja, ni prisiljen deželnih priklad plačevati. Zatorej je gospodarski odsek bil tega mnenja, da je potrebno, da se določba v točki 7 a iz razglasila dne 12. januarija 1885 spremeni v tem zmislu, da se bodo od vsake množine špirita, katera je namenjena užitku, plačevale deželne naklade pri uvažanji. Gospodarski odsek torej nasvetuje (bere nasvet 3 — liest den Antrag 3). (Obvelja. — Angenommen.) Poročevalec dr. Samec: Doslej se je namreč pobirala naklada od navadnega žganja in tudi od špirita, ne da bi se bilo oziralo na moč ali vsebino alkohola. Gospodarski odsek je bil tega mnenja, da ne gre, žganje s špiritom metati v en koš, ampak da je treba davek pobirati 'po moči žganih pijač. To se že dan danes v Ljubljani izpeljuje. Tukaj se namreč plača od hektolitra špirita 7 gld. 7 kr.; od žganja pa, ki ima menj ko 50 % alkohola, samo polovica tega davka. Se ve, da bodo vsled tega davki nekoliko veči, in zopet utegnejo gg. poslanci strah imeti, da bi se ta naš sklep ne potrdil; ali je en eksempel, katerega imamo v Pulji, v Istriji, kjer se plačuje od hektolitra žganja 35 gld. mestne pri-klade. Torej vas ni treba biti strah, ako se ta nasvet gospodarskega odseka sprejme. Nasvet se glasi: (bere nasvet 4 — liest den Antrag 4.) (Obvelja — Angenommen.) Poročevalec dr. Samec: V poročilu je omenjeno, da je davek od točenja žganih pijač (Schankstener) tako krivičen, da je velika potreba, da se nekoliko spremeni. Posebno bi bilo treba, da se §§ 11. in 13. dotične postave dne 23. junija 1881. spremenita in menim, da bode tudi v korist države ležeče, ako prej ko mogoče vlada misli na spremembo dotičnega zakona. Nasvetujem torej, da se tudi ta nasvet gospodarskega odseka sprejme, ki se glasi: (bere nasvet 5 — liest den Antrag 5.) (Obvelja — Angenommen.) Poročevalec dr. Samec: Ker obstoji nasvet gospodarskega odseka iz pet točk, prosim, da bi se o njih takoj glasovalo v tretjem branji. (Obvelja — Angenommen.) 166 X. seja deželnega zbora kranjskega dne 4. januarija 1886 — X. Sitzung deS kram. Landtages am 4. Jänner 1886. 8. Ustna poročila finančnega odseka: a) o prošnji šolskega odbora obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani za podporo. 8. Mündliche Berichte des Finanzausschusses: a) über die Petition des Schulausschusses der gewerblichen Fortbildungsschule in Laibach um Subvention. Poročevalec Kersnik: V Ljubljani obstoječi, s c. kr. veliko realko združeni obrtni nadaljevalni šoli naklonil je slavni deželni zbor že 1. 1885. razun tistih 380 gld., katere tej šoli iz cesar Fran Josipove ustanove leto za letom dohajajo, še posebe 300 gld. in kakor priča letnega poročila § 8, marg. št. 32, naukazal je deželni odbor tej šoli tudi že teh 300 gld. Letos se je načelništvo te šole zopet s prošnjo obrnilo na slavni deželni zbor, naj jej blagovoli razun sedanje subvencije še drugih 20Ö gld., to je za leto 1885/86 v kupni znesek 500 gld. dovoliti. Prošnja se sklicuje na to, da vzdrževanje te šole tekoče šolsko leto prouzročuje ravno tiste stroške, kakor preteklo leto in da se vzdržuje edino le s subvencijami. Finančni odsek je sicer uvaževal potrebo šole, ampak ker dotično načelništvo ni predložilo nobenega računa o porabi subvencij in o stanu premoženja, zato predlaga odsek: Slavni deželni zbor naj sklene: Deželni odbor se pooblasti, obrtni nadaljevalni šoli v Ljubljani dati primerno podporo iz deželnega zaklada proti temu, da položi račun o porabi subvencije. (Obvelja — Angenommen.) b) O prošnji predstojništva «Ljudske kuhinje» v Ljubljani za podporo; b) über die Petition der Vorstehung der «Laibacher Volksküche, um Subvention. Poročevalec Kersnik: Predstojništvo društva «Ljudska kuhinja» v Ljubljani prosi, da bi dobilo tudi za 1. 1886. tisto podporo, kakor do sedaj. V navadi finančnega odseka je bilo v vseh teh letih, kadar je dovoljeval tej družbi podpore, poudarjati, da se da podpora enkrat za vselej, ali tako rekoč zadnjikrat, in lani se je to posebno poudarjalo. V mislih se je imelo, da tak institut, kateri sam gmotno kolikor toliko izhaja, ne potrebuje posebne podpore in zatorej nasvetuje finančni odsek: Slavni deželni zbor naj sklene: Ljudski kuhinji v Ljubljani se dovoli za 1. 1886. 50 gld. podpore iz deželnega zaklada. Abgeordneter Dr. Ritter von Gutmannsthal: Ich erlaube mir zn beantragen: Die beantragte gisset von 50 fl. auf 100 fl. zu erhöhen, welcher Betrag auch im vorigen Jahre bewilligt wurde. Es ist leicht begreiflich, dass eine Anstalt, welche sich zur Aufgabe gemacht hat, bet mittellosen Bevölkerungsclasse um billige Preise eine kräftige Nahrung zu verschaffen, mit einem fortwährenden Deficit zu kämpfen haben muss, wenn sie ihren löblichen Zweck erreichen will. Damit dem finanziellen Uebelstande abgeholfen werden soll, ist es nicht nur nöthig, die Privatwohl-thätigkeit in Anspruch zu nehmen, sondern es ist auch nothwendig, dass von Seite des Landes und der Stabt bet Anstalt unter die Arme gegriffen wird. Es wäre übrigens sehr wünschenswert, freilich ist dies leider bis jetzt nur ein pium desiderium, das Bestehen der Anstalt durch fixe Beitrüge seitens des Landes und der Stadt zu sicher». Nachdem es aber bis jetzt noch nicht so weit gekommen ist, so erlaube ich mir, einstweilen die Erhöhung des Beitrages auf 100 fl. zu empfehlen. (Se podpira — Wird unterstützt.) Poročevalec Kersnik: Ostajam sicer pri predlogu finančnega odseka, kakor je moja dolžnost; ampak uverjen sem, da bode ljudska kuhinja imela tudi letos tisto srečo, kakor druga leta, in da se bo sprejel tisti predlog, kateri ji več dovoljuje. Landeshauptmann: Ich bringe den Abünderungsantrag des Herrn Abgeordneten Dr. Ritter von Gutnrannsthal zur Abstimmungl welcher dahin lautet, die vom Finanzausschüsse beantragte Subvention von 50 fl. für die «Laibacher Volksküche- auf 100 fl. zu erhöhen. Ich bitte diejenigen Herren, die mit diesem Antrage einverstanden sind, sich zu erheben. (Obvelja — Angenommen.) c) O prošnji gimnazijskega ravnateljstva v Kranji za podporo ubožnim dijakom: c) über die Petition der k. k. Gymnasialdirectio» in Krainburg mn Unterstützung für dürftige Studierende. Poročevalec Kersnik: Glede prošnje ravnateljstva Kranjske gimnazije stopil je finančni odsek na tisto stališče, na katerem je stal pri vseh prošnjah, katere so došle od drugi gimnazijskih ravnateljstev, ter tudi glede te podpoi nasvetuje finančni odsek: Slavni deželni zbor naj sklene: C. kr. ravnateljstvu Kranjske gimnazije se ^ podporo ubožnih dijakov dovoli 100 gld. za 1. loov' deželnega zaklada. (Obvelja — Angenommen.) X. seja deželnega zbora kranjskega dne 4. januarija 1886 — X. Sitzung des f'rain. Landtages am 4. Jänner 1886. 167 d) 0 prošnji društva v podporo modroslov-cev na c. kr. Dunajskem vseučilišči za podporo; d) über die Petition des Philosophen - Unterstützungsvereines an der k. k. Universität in Wien um Subvention. Poročevalec Kersnik: Tudi glede te prošnje je bil finančni odsek tega mnenja, da se dovoli tista svota, kakor je do sedaj v navadi bila, namreč 20 gld. podpore. Finančni odsek nasvetuje torej: Slavni deželni zbor naj sklene: Podpornemu društvu modroslovcev na Dunajski univerzi se 20 gld. podpore za 1.1886. dovoli iz deželnega zaklada. (Obvelja — Angenommen.) e) 0 prošnji Kristana Karola, delovodnika v prisilni delalnici, za remuneracijo; e) über die Petition des Kristan Karl, Werkmeisters in der Zwangsarbeitsanstalt, um Remuneration. Berichterstatter fttdunann: Hoher Landtag! Der Oberaufseher und Werkmeister der hiesigen Zwangsarbeitsanstalt Karl Kristan hat sich an den Landesausschuss mit der Bitte um Bewilligung einer Remuneration gewendet. Der Bittsteller hat als Oberanf-jeher und als Weber- und Werkmeister mit der Aufsicht der Zwänglinge, ferner mit der Aufnahme der sämmtlichen Privatarbeiten sehr viel zu thun, er hat das Jneassogeschäft dm allen für die Privatparteien gelieferten Erzeugnissen zu besorgen und hat eine verhältnismäßig ziemlich wichtige «beitsleistung zu versehen. Andere Meister sind in ihren «bimsten durch die Erhöhung des Parteienverkehres bedeutend besser gestellt, während der Verdienst des Betreffende» in dieser Beziehung durchaus keine Steigerung erfahren W, nachdem die Ausdehnung der Weberei wegen Platz-"longelg nicht möglich war und sich dieselbe noch immer A dem gleichen Standpunkte befindet ivie in früheren huhren. Die Leitung der Zwangsarbeitsanstalt spricht sich »m den Betreffenden lobend aus und empfiehlt das Ge-m der. Berücksichtigung. Der Finanzausschuss ist jedoch a ünsicht, dass der hohe Landtag diesem Ansuchen nicht irect Folge leisten soll, sondern der Petent an den Landes-upchusz, cm den sein Gesuch gerichtet war, zu verweisen lim m toet‘3e bom Landesausschusse empfohlen, aus dem bns m . snunerationen und Aushilfen», für welche der in fir -präliminare pro 1886 eingestellte Betrag eine Er-Lk xUm 100 fl. erfahren hat, diesem Bittsteller eine Ipmhende Remuneration zu gewähren. ~rer Finanzausschuss beantragt somit: SiWwri'fj Landtag wolle beschließen: «Das Gesuch des !m. sror1 ®ai’1 Kristan wird dem Landesausschusse iÄl Würdigung abgetreten.» (Obvelja — Angenommen.) Deželni glavar: Ustna poročila finančnega odseka pod točko 8 denašnjega dnevnega reda črke /j g, h, i, k moram odstaviti zaradi bolehnosti gospoda poročevalca. Prehajamo tedaj k 9. točki denašnjega dnevnega reda: 9. Utemeljevanje samostalnega nasveta gosp. poslanca Otona Detele, zadevajočega načrt zakona o cestah na Kranjskem. (Priloga 45.) 9. Begründung des selbstständigen Antrages des Herrn Abgeordneten Otto Detela mit dem Entwürfe eines Straßengesetzes für Krain. (Beilage 45.) Poslanec Detela: Slavni zbor! Dvanajst let je, kar je v veljavi postava o cestah dne 5. marca 1873. 1. Ali od leta do leta se množijo pritožbe, da ta postava sploh ni ugodna cestnim razmeram. Pritožujejo se namreč v - mnogih krajih zemljišni posestniki, da so stroški za ceste tako ogromni in zaradi tega zemljišča tako preobložena z nakladami, da jih ne morejo več zmagati. Pritožujejo se pa tudi tisti, kateri po cestah vozarijo, da so ceste od leta do leta slabejše. Pritožujejo se načelniki cestnih odborov, kako težavno je ceste s tlako, katero imajo občine opravljati, v dobrem stanji vzclržavati. Končno bi se tudi deželni odbor pritoževal, kateremu prihaja od leta do leta več pritožb in rekursov v cestnih zadevah, katere mu nalagajo mnogo neplodo-vitega dela. Gospodom poslancem, posebno onim z dežele, je znano, kako teško se pričakuje prememba sedanje cestne postave, in trditi smem, da je zdaj to vprašanje najbolj popularno na deželi. Ako se pa hoče dosedanja postava spremeniti, treba je poznati njene napake. Po mojem mnenji so dve glavni napaki v tej postavi, in sicer: Da se je dolžnost vzdržavanja okrajnih cest navalila edino le posameznim okrajem, in sicer tako, da se je brez ozira na to, ali služi cesta prometu enega, dveh ali še več okrajev, naložila vzdrževanje edino le tistemu okraju, v katerem se nahaja dotična cesta. Nasledek te nepravilne razdelitve bremena, katerega provzročuje vzdrževanje okrajnih cest, je ta, da so nekateri okraji v primeri z drugim ogromno preobloženi. Da bodem jaz to nekoliko s številkami pojasnil, prosim gosp. deželnega glavarja, naj mi dovoli, da navajam številke, kako je cestno breme razdeljeno po okrajih na Kranjskem. Dosedaj še nismo imeli takih statističnih izkazov, a ti so važni, ker ravno te številke jasno govore, da je prememba sedanje cestne postave jako potrebna. Treba je za vsak okraj vedeti, koliko ceste je naložene v vzdržavanje na 1 gld. davka in koliko ceste pride po tej razdelitvi na enega prebivalca. To je v sledečem izkazu razvidno: 168 X. seja deželnega zbora kranjskega dne 4. januarija 1886 — X. Sitzung des kram. Landtages am 4. Jänner 1886. na 1 gold. na enega pre-zemljiškega davka bivalca v Kranjski Gori . . . . . 0'9 m ceste 1 • 6 m ceste v Zatičini . 110 m » 2 • 2 m » v Idriji 1 • 0 m 3 - 4 m » v Vipavi 1 • 1 m » 2.2 m » v Logatci 1 ■ 1 m > 3-3 M » v Tržiči . 112 m > 2 • 4 m » v Postojini . 1 • 2 m » 2 - 9 m » v Kostanjevici .... . 1 • 5 m » 3'5 m v Senožečah . 1 • 6 m » 2-2 m » v Kranji . 1-7 M » 4 • 0 m » v Škofji Loki . 1 • 8 m 3-3 M » v Ljubljanski okolici. . 118 m » 4'7 m > v Mokronogu . 119 m 4‘3 m > na Vrhniki . 1 ■ 9 m » 4 • 3 m > v Bistrici . 210 m » 3 • 0 m » v Radovljici . 2 • 0 m » 4-2 m » v Kamniku . 2 ■ 0 m » 4 - 3 m » v Loži . 2 2 m > 5 • 1 m ■> na Brdu . 2-5 m » 4"0 m » v Litiji . 2'5 m » 5 0 m > v Krškem . 2 • 5 m » 6'2 m > v Trebnjem . 2-7 m » 5 • 4 m v Žužemperku .... . 3 • 1 m » 4 • 6 m > v Novem Mestu . . . . 311 m » 49 m y> v Radečah . 314 m s 6 "0 m » v Metliki . 3 "4 m » 6"9 m » v Ribnici . 3-5 m » 5" 2 m v Kočevji . 3"7 m > 6'4 m > v Velikih Lašičah . . 43 m » 6 - 6 m » in v Črnomlji . 4'5 m » 7-3 m > (Poslanec Dev kliče: To je lepo!) Tedaj gospoda moja, če to primerjate, vidite, da pride v Kranjski Gori in v Zatičini na 1 gld. davka 1 m ceste in na enega prebivalca l-6 m, oziroma 2'2 m, med tem, ko pride v Črnomaljskem okraji, ki je najbolj ubožen okraj naše dežele, na 1 gld. davka 4 • 5 m in na enaga prebivalca 7 • 3 m ceste. Iz tega bodete razvideli, da je to breme neprimerno razdeljeno ter v nekaterih okrajih celo neznosno. (Klici — Rufe: Res je!) Omeniti pa moram, da v tistih okrajih, in to so v večini na Kranjskem, ker se je cesta razdelila edino le na podlagi gruntnega davka, pride še več ceste na 1 gld. davka, oziroma na enega prebivalca, kakor ta izkaz navaja, kateri je sestavljen na podlagi vsega direktnega davka, torej ne samo zemljiškega, temu tudi dohodninskega in pridobninskega. Nasledek take razdelitve je, da se v okrajih, kateri so preobloženi, ceste v slabem stanji nahajajo, ker jih okraj ne more vzdrževati. Tirjajo se zato podpore in posojila iz deželnega zaklada, in tako je prišlo, da se je tekom zadnjih 10 let svota posojil, katera bi bili imeli vže zdavnej povrniti okrajno-cestni odbori, narastla na 32000 gld.; in jako dvomljivo je, če bode mogoče le polovico te svote izterjati, ker ravno tisti okraji, kateri so naj več dolžni, so z cestnim bremenom preveč obloženi in prerevni, da bi mogli celo posojilo povrniti. Jaz mislim, da številke katere sem navedel, ne potrebujejo nobenega komentara, in da vsak razvidi, da se breme za vzdrževanje cest mora razdeliti bolj pravično in enakomerno. Ako bi se bila država držala takih načel proti deželi, kakor se drži naša dežela nasproti posameznim okrajem, bi mi nobenih državnih cest ne imeli. Država bi rekla, vsaka dežela naj sama vzdržuje svoje ceste in to bi ravno tako bilo, kakor mi dosle zahtevamo, da mora vsak okraj vzdrževati svoje ceste, ne da bi se menili za to, ali izvira iz prometa na teh cestah korist le za dotične posamezne okraje ali tudi za več sosednih okrajev. Druge dežele so že zdavnej spoznale, da to ne gre, in ravno tiste dežele, katerih promet je najbolje razvit, katere v narodno-gospodarskem oziru najbolj napredujejo, vpeljale so deželne ceste. In ravno s to vpeljavo stekli so si velike zasluge ter odpravili s tem naj večje napake, da so se vse tiste ceste, katere so važne za promet mnogih okrajev, uvrstile za deželne ceste, katere se vzdržujejo iz deželnega zaklada. Tako nahajamo, kakor je že v tej zbornici večkrat povedano bilo, na Niže- in Zgorenje-Avstrijskem in Solnograškem, Koroškem in v Galiciji že zdavnej deželne ceste in kakor je iz poročil dotičnih deželnih odborov razvidno, so se izvrstno pokazale te naredbe. Stroški za deželne ceste — smem trditi — so primeroma nizki, ker ta kategorija cest je izročena upravi deželnih organov. Na Solnograškem na pr. stane kilometer deželne ceste 124 gld., torej pride na en meter 12 kr., in znano je, da so ceste na Solnograškem v izvrstnem stanu. Vprašam jaz, koliko stane vzdrževanje okrajnih cest na Kranjskem, če se v poštev jemlje tudi tlaka, in na podlagi zanesljivih računov odgovarjam, da trikrat toliko, kakor na Solnograškem! Nekateri se boje, če se vpeljejo deželne ceste, velikanskih bremen za deželni zaklad. Moram pa poudarjati, da so tudi zdaj stroški in tlake za vzdržavanje okrajnih cest hudo breme za posamezne okraje, posebno za tiste, kateri so obsojeni vzdrževati ceste za promet drugih okrajev. To ni pravično in tako ne sme ostati, kar nam kaže veliko število peticij lanskega in letošnjega leta, katere zahtevajo spremembo cestne postave. Druga napaka sedanje cestne postave je pa ta. da največe breme naklada ravno posestnikom zemljišč, kajti vsa tlaka, to je pripravljanje in dovažanje šiite in posipanje, sploh največ dela, katero okrajne ces e provzročujejo, pride na kmeta. To bi bilo opravičeno, ko bi kmet imel največe koristi od ceste, ali to ®J res! Obrtniki in trgovci so — kakor je zdaj nava a — cestne tlake popolnoma oproščeni, če nimajo grun, nega posestva; ker je skoraj po vseh krajih cesta na podlagi zemljiščnega davka razdeljena. Tedaj se mora zgoditi neka prememba, da se krivica odpravi. Tistikrat, ko je politični potres leta 1 - fevdalne predpravice graščakov razdejal v razva > , tistikrat se je mislilo, da je tudi tlaka za večni c -pokopana. Ali, gospoda moja, izvlekli so tlako zop iz teh razvalin in naložili so kmetom pri vzdrževa^ cest tako breme, da se mnogokrat, slišijo pritožbe, X. seja deželnega zbora kranjskega dne 4. januarija 1886 — X. Sitzung des fretin. Landtages am 4. Jänner 1886. 169 imajo nekateri posestniki zdaj večo tlako za ceste, kakor so jo nekedaj za graščake imeli. Vpraša se, bode li tudi načrt postave zadostoval v vsakem obziru cestnim razmeram. Vem, da predloženi načrt, ni popolno delo, in da se da v mnogem popraviti, ampak treba je, da se enkrat začne; kajti od leta do leta se je odloževalo, čeravno je od leta do leta zahtevalo ljudstvo spremembe cestne postave. Zato predložim letos ta načrt cestne postave slavnemu deželnemu zboru. Naj on sodi! Kar je dobrega, bode potrdil, in kar je slabega, bode zavrgel in ne bodem se temu opiral; da se le enkrat v tej zadevi to ukrene, kar ljudstvu koristi. Ob kratkem hočem pretresavati, v čem se loči ta načrt od cestne postave, katera je zdaj v veljavi. Poglavitna prememba je že v § 1., — kajti s § 1. se vpeljujejo deželne ceste, katerih stara postava nima. Ima pa tudi vaške ceste in pota, katere tudi niso v dosedanji postavi. Kar se deželnih cest tiče, sem že dokazal, da je treba v tem obziru radikalne reforme. Kar se pa vaških potov tiče, skušnja uči, da treba občinske in vaške ceste ločiti, ker so zaradi tega vedni prepiri in tožbe. § 16. v stari postavi odločuje, da je vsaka občina praviloma dolžna skrbeti, da se po njenem ozemlji redno napravljajo in vzdržujejo potrebne občinske ceste, potje in mostovi. Zdaj ko ni postavnega razločka med občinsko in vaško cesto, so vedni prepiri zaradi vzdrževanja takih cest. Občinski odbori se branijo, da bi se ceste ob stroških cele občine vzdrževale in trdijo, da je to dolžnost onih vasi, katere dotične ceste rabijo. Zastopniki posameznih vasi se pa sklicujejo na § 16. cestne postave in poudarjajo, daje vsled te postavne določbe cela občina dolžna skrbeti za občinske ceste. Zato je pa treba, da se postavno določi, za katere ceste ima skrbeti cela občina, in za katere posamezne vasi. Dalnji razloček med predloženim načrtom in dolnjo postavo je določilo, da mora cestni odbor iz okrajnega zaklada skrbeti za šuto (gramoz) in s tem je za tiste, kateri imajo cesto vzdržati, naj veča olajšava vpeljana. Kajti to je zdaj naj hujše za posestnika, da ®ora sam skrbeti za materijal, da mora v nekaterih krajih prav daleč hoditi, da kamenje dobi. V mnogih , aJ'h morajo kmetje šuto za cesto za dragi denar kupovati. Mnogo stroškov se bode zemljiškim posestnikom prihranilo s tem, da se to na cestni zaklad naloži in uko primerno stroške na celi okraj razdeli. Dalje se razločuje načrt te postave od stare g ede sestavljenja cestnih odborov. Kakor je gospodom znano, so po zdanji postavi volili cestni odbor občinski župani in svetovalci celega okraja. 1 ,^ak° so imeli pri volitvi kmetske občine po vseh ki ta*<0 ve