Stev. „51 Trst, v torek 19. decembra i9ll IZHAJA VSAK DAN rt nd«l]ah Is praznikih «b 5., «b ptnadeljklh I. ijutnj. r «aail«iie Itev. se prodajajo po S nv6. (6 utot) t mnorih * ^^ I T:rat5 Ln °!t0lici- Gorifti- Kranju, Št. Petro, P'*ojnl, Sežani, NabreJini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-iiial, Dornbergu itd. Zastarele lt«v. po 5 nvč. (10 stot) ' ^8nS!LRAmUMAJO MILIMETRI T Sirokosti 1 4ujone. GLNE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm »vrtnice, zalw&le, ponlanice, oglasi denarnih uvodov po M rt. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka •^"J™^ K 2, Mali oglom po 4 stol. beseda, naj-turi P« 40 »tot Ogla« sprejema Inseratni oddelek uprave Jv Laos ti". — Plačuje se izkljufino le npravl „Edinosti-. PljfIJIvo In lolljivo v Trstu. flfrtef " Tečaj XXXVI čPiNOsr Glasilo političnega društva „Edinost'1 za Primorsko. NAROČNINA ZNAŠA ,F edinotti jt *ol'm »a eelo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 0 K; na aa- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava n« otira. •avetalaa aa m«»lj«k» imaaaj« „iduosti" Mm« : aa Ml* tet* Kroa S ao, t« tet« Kros 1*0. Vsi dopisi naj se poSiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma m m tprejema|* in r«k«pi«i aa aa vračal*. Naročnino, oglase in reklamacije j* poSiljati na upravo list*. UREDNIŠTVO: ulloa Giirgl > Galatti 2V (Naroda) d*«). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Ed'uort', ▼pisana udruga t omejenim poroitvom v Trstn, ulic« Giorgio Galatti Stev. 20. Poltno-hraiillnllnl ralun IUv. 841-652. TELPFOH St. 11-$? Slovenskim volilcem I. volilnega razreda onih treh mestnih okrajev (1., II. in IV.), za katere se bodo vršile nadomestne volitve aa občinski svet, oziroma deželni zbor tržaški, priporoča podpisani odbor, naj oddajo praznellosoonlce! ODBOR polit. druStva „Edinost". DRŽAVNI ZBOR. (Izvirno.) DUNAJ 18. Zbornica Je danes pričela razpravo o predlogah novih Indirektnih davkov. Upalo se je, da se bo danes kon-ialo prvo branje, kar se pa nI zgodilo, vsled Cesar se Jutri nadaljuje prvo bran|e teh predlog. Ker želi parlament pred božičem rešiti predloge draginjskega odseka, pri katerih se hoče potom resolucije zahtevati tudi iboljšanje položaja državnih nameščencev v smislu sklepov odseka za državne name-Sčence, se bo predbožično zasedanje zbornice končalo Se-le v četrtek. Italijanska pravna fakulteta. (Izvirno.) DUNAJ 18. Italijani so srečno prišli v — Krakov. Menda jim res ne bo kazalo druzega, kakor da gredo v Galicijo, In če bo Slo takoj naprej, bodo kmalu v Przemy-slu, morda tudi celo v Kolomejl ali Podvo-loczyski, odkoder ni daleč v Rusijo; sicer pa Je Radautz v Bukovini tudi Se lepo mesto in vendar Se tudi na tej strani avstrijske meje. Končno pa morda pride celo do .WepsovlhM besedi v naSem »Ptlčarju", do - Boljunca, ki je mnogo bližji in ima tudi lepo italijansko ime. Dunaja nočejo Nemci, proti Trstu in Kopru se je danes odločno lz|avil naučni minister, proti Pragi so vlada in Nemci iz neumljivih vzrokov. In jutri je zadnja seja proračunskega odseka pred božičem. V počitnicah se bo vlada bavila z novo predlogo glede italijanske fakultete. Trdi se, da bo nova predloga zopet pričela z Dunajem, te pa to ne, se pa določi kako južnotlrolsko mesto za sedež italijanske pravne fakultete. V sledečem podajamo poročilo o razpravi v proračunskem odseku. V danaSnji seji proračunskega odseka se je nadaljevala razprava o italijanski pravni lakulteti. Ko je posl. M a I i k končal svoj govor, je napovedal v Imenu Poljakov posl. R o s -■ e r predlog, da naj se določi za sedež italijanske pravne fakultete — Krakov, In je poudarja), da mislijo Poljaki v tej zadevi popolnoma resno, ne pa da bi hoteli stem spraviti to vprašanje na onstranski tir. Posl. bar. M a 1 f a 111 je pred vsem protestiral proti napadom posl. dr. Erlerja na italijanski narod in avstrijske Italijane, posebno pa proti trditvi, da bi pomenjala ustanovitev italijanske fakultete nekako pri znanje Italiji. Poudarjal je da austrijski Ita- lijani niso nikdar vlačili zunanje politike v vseučiliSčno vprašanje, temveč da so vedno le zahtevali svojo pravico. Govornik je zahvaljeval zastopnike Češkega in poljskega naroda na njihovih, predlogih, da bi priSla italijanska pravna fakulteta v Prago in Krakov. Ni pa Italijanom mogoče iz stvarnih vzrokov, da bi sprejeli to ponudbo, ker so italijanski zastopniki vedno poudarjali, da je le Trst primeren sedež za italijansko pravno i fakulteto. Predložili bodo tudi sedaj tozave-Iden predlog. j Posl. D1 a m a n d, poljski socijalni demokrat, je izjavil, da je pravi sedež za italijansko pravno fakulteto Trst, če bi se pa določil Krakov, bi govornik in njegovi pri-j stašl bili za to, toda za sedež fakultete je ; merodajno mnenje Italijanov. , Posl. Friedmann napove za speci-i jalno debato predlog, o katerem smo že poročali (kako mesto na Primorskem ali Trst). Pravi da bi bilo boljše, da se sploh ne dovoli fakulteta, kakor pa v kakem mestu, ki ne pripada Italijanom. Je pa proti Dunaju. Posl. Konstantin L e w i c k 1 izjavi, da je krivica, ako se Italijanom odreka fakulteta, ki so Jo že imeli, Se večja krivica pa e, da e odreka maloruskemu narodu ma-oruska univerza. Napove za specijalno debato resolucijo za ustanovitev samostojne maloruske univerze. Naučni minister dr. H u s s a r e k poudarja, da je vprašanje težko, a da se mora vendarle rešiti. Povod sedanji predlogi je bilo dejstvo, da so Italijani imeli Že delj časa priiiko uživati pravne Studije v svojem materinem jeziku. In te) kulturni potrebi je hotela odpomočl vlada z ustanovitvijo samostojne italijanske pravne fakultete. Predloga vsebuje dve glavni točki: principijelno priznanje in pa izvedbo. Prvo tiče ustanovitev samostojne pravne in drža-voznanstvene fakultete z italijanskim učnim jezikom v sedežu med italijanskim narodom v Avstriji, drugo pa |e provlzori|. Tu nastaja vprašanje: čemu provizorij? Provizorij je potreben iz tehničnih in didaktičnih vzrokov, kijih vsebuje bistvo in naloga fakultete. Imamo že celo vrsto učnih meči, manjkalo pa je dosedaj učnih stolić, je precejšnje število slušateljev, ni pa bilo učnih dvoran, čemur je treba odpomoči zakonitim potom z ustanovitvijo fakultete, za katero pa je treba dobe konsolidacije, ako naj stoji na viSini znanstvenega raziskavanja in vede. Nadaljno vprašanje je: kraj, kjer naj bi se izvrSila konsolidacija. Cilj se doseže le tedaj, če se bo fakulteta izven dnevnega hrupa in trušča posvečala znanstvenemu Studiju. Zato pa meni minister, da veHki obmorski emporij na jugu države (Trst) ni primeren za ta namen. Vlada je stavila svoj predlog, ki so ga zelo pobijali, bilo je več drugih predlogov, med katerimi je posebno simpatičen predlog, ki ga je napovedal posl. R o s n er, da na| bi se ustanovila Italijanska pravna fakulteta v — Krakove m. Čas, da se zavzame stališče napram tem predlogom, pride šele v specijalni debati, vsekakor pa bi bil storjen važen korak k pospešitvi fakultetnega vprašanja, če bi se združila mnenja glede sedeža fakultete na kraj, kjer bi bilo omogočeno znanstveno delovanje. In za tem je treba stremiti pred vsem. PODLISTEK. Jug. Historičen roman. — Spisal Prokop UhocholouSek. Poslovenil H. V. »No, pa slutnje ali prikazni, kakor se * djublja," je odgovorila ona, in sence so Je podile Črei njeno Jasno čelo; „saj veš, notranji nagon prevladuje srce, razum ,tne; ves nje svet počiva v njeni notranjo-J". od koder vstajajo v važnih dobah življa prikazni na površino njene duše, kakor Mehurčki na vodno gladino ; one so sva-glas njenega notranjega življenja ; mož ,te dokazov, med tem ko je žena že davno s|utila in verjela." »In kaj veruješ torej, krasna sanjarka?" Je »prašal Tomaševič smehljajoče. »Verujem v tvojo zvlšeno voljo, veru-™ v ljubezen Bosanskega naroda do tebe," ^odgovorila Marija, „vendar pa se bojim »osti, ki se ml prikazuje samo v žalni Vojakcija je uprla roko ob rob stebra Slobok"'3 8,aV° V dlani' zam,sll,a se ie , »in zakaj v žalni obleki," je vprašal "toalevlč, „ko je vendar sedanjost dosti Vlada stoji na stališču, da gre tu v najelementarnejšem pomenu besede za k u I-turno vprašanje, napram kateremu ni nikakih kompetenčnih ozirov. Na kak način bp to vprašanje vsekakor našlo svojo rešitev. Posl. S u s t e r š i č pravi, da so obravnavale vprašanje italijanske pravne fakultete vedno kot „politikum" i stranke i vlada, posebno pa Italijani. In to je povzročilo sedanje težave. Politikum pa |e ta stvar posebno zato, ker so Jo spravili tudi v zvezo z zunanjo politiko naše države. Krivda na tem zadeva veliko dunajsko časopisje in tudi del časopisja v Italiji, ki je razpravljalo o stvari na način, da bi moral odločno ugovarjati vsak patriotični Avstrijec. Zveza z Italijo nima absolutno nič opraviti s fakultetnim vprašanjem. Simpatiziramo z italijanskim narodom, od katerega kulture smo pridobili marsikaj toda Italijanom se ponuja nekaj, kar se odreka Jugoslovanom, daslravno so mnogo-številnejši od Italijanov in imajo več pomena za monarhijo in državo, kakor pa Italijani. Govornik je nato govoril za ustanovitev pravne fakultete v Ljubljani s hrvatskim, slovenskim in italijanskim predavalnlm jezikom. Napram posl. Malfattiju je poudarjal, kako brutalno nastopajo Italijani v Trstu in okolici proti najprimitivne|šim kulturnim zahtevam Slovencev. Zagotavljal pa Je Italijane, da vzllc temu nima njegova stranka nasproti Italijanom nikakih predsodkov. Nato se na predlog posl. Seitza zaključi debata in seja. Prihodnja seja jutri pred zbornično sejo. Odsek za državne nameščence. Draglnjska doklada. (levimo). DUNAJ 18. Odsek za državne na meščenče je Imel včeraj sejo, v kateri so se vršila kompromisna pogajanja v zadevi § 68 vladne predloge o službeni pragmatik!. Uspeh poga|anj je bil povoljen. Z ozlrom nato je odsekov načelnik predlagal danes, da naj odsek, ker se stvar ne da rešiti parlamentarnim potom pred novim letom, z resolucijo pozove vlado, da naj s 1. januarjem nakaže državnim nameščencem draginj-sko doklado. Posl. B u f i v a I je povdarjal, da naj draglnjske doklade ne dobe samo uradniki in sluge, temveč tudi vsi ostali državni nameščenci. Posl. dr. R y b A f se je tudi zavzemal za draglnjsko doklado, povdarjal je pa, da mora parlament varovati ustavno pot in dati vladi na razpolago potrebna denarna sredstva z naknadnim kreditom. Vladni zastopnik, sekcijski načelnik vit. Oalecki je izjavil, da Je vlada z ozlrom nato, ker Se nI vsprejeta službena pragmatika, sklenila dovoliti naredbenim potom s 1. januarjem enkratne priboljške in sicer državnim uradnikom do Vili. činovnega razreda do najvišjega zneska K 130 — se stopnjujočo doklado, praktikantom, avskul-tantom in suplentom enkraten priboljšek, poduradnikom, služabnikom, članom straž-niškega zbora in pogodbenim uradnikom stopnjujoče se priboljške do Skupna potrebščina za vse te poboljške bo znašala 11 do 12 milijonov K, torej približno polovico one celotne svote, kl jo Je vlada namenila za definitivno ureditev vprašanja državnih nameščencev. Za železničarje bo poskrbljeno posebej. Volitev ljubljanskega župana. (Izvirno.) LJUBLJANA 18. Danes dopoldne se je vršila tu konstituirajoča seja mestnega občinskega sveta. Sejo je ob 10. dopoldne otvoril starostni predsednik, obč. svetnik Ivan Bonač (napredna stranka), ki je, pozdravivši navzoče občinske svetovalce, konstatiral, da je navzočih 43 svetovalcev. Občinska svetnika K r e g a r In Š t e f e sta v smislu § 17. občinskega reda (ker je uvedena proti njima preiskava zaradi volilne goljufije) zadržana. Po prečitanju določeb za volitev župana se je vršila volitev. Po končanem skrutinlju je prečltal občinski svetnik dr. Karel T r i 11 e r izid volitev. Oddanih je bilo 43 glasov. Večina od 45 občinskih svetnikov je 23. Od oddanih glasov Je dobil dr. Ivan Tavčar 23 glasov (burno odobravanje narodno-naprednih občinskih svetovalcev in na galeriji), dr. Detela 12 glasov in dr. Ambrositsch 7 glasov. Ena glasovnica Je bila prazna. Konstatira, da je izvoljen za župana dr. Ivan Tavčar. Med ponovnim burnim odobravanjem izjavi obč. svetnik dr. Tavčar: „Zahvaljujem se svojim somišljenikom za izkazano zaupanje in Izjavljam, da sprejmem izvolitev, Če dobi moja izvolitev naj-višje potrjenje". Nato |e starostni predsednik pozval vlado, da naj čimprej izposlu|e najvišje potrjenje, in je zaključil sejo. bleščeča, da bi celo žalost okrasila z rožnato zarjo." „Sedanjost, da," je rekla Marija pre-mišljevaje, „toda, tudi pod rožnatim grmom se skriva pogosto smrt. In ali bojim bodočnosti? VVeisskirchnerjeve denarne manipulacije. DUNAJ 18. Pod dr. VVeisskirchnerJem kot trgovinskim ministrom |e kupila država za štiri in pol milijona akcij takoimenovane „JužnonemŠke parobrodne družbe" (podonavske). Denar za to kupčijo si je nabavila vlada, to se pravi tedanji trgovinski minister dr. Weisskirchner v obliki kontokorentnega posojila pri „Dunajski eskomptnl družbi" in sicer po 5l/a odstotni obrestni meri, torej po obrestni meri, ki se mora označiti za izredno visoko. O tej kupCIjski akciji pa nI trgovinski minister dr. VVeisskfrchner obvestil niti parlamenta niti kontrolne komisije za državni dolg. Kontrolna komisija za državni dolg se je včeraj obširno pečala s to stvarjo in predloži rezultate svoje seje parlamentu, da sodi In obsodi ta najnovejši oz. v najnovejšem času odkriti čin krščanskosocijalnega ministra dr. VVeisskirchnerja. Avstrija in Francoska. DUNAJ 18, Današnja „Abendpost" poroča, da Avstrija še sedaj ni definitivno odobrila francosko-nemške pogodbe v ma-. . ■ K ^O'"" ™ roški zadevi. List sicer zanika, da bi bila državnih deavcih se ta provizorlčna od- temu obotavljanju povod kaka posebna redba izvrši tako, da se priboljšek, ki odgo- stvai.f toda v hlpu pa zatrjuje; da se varja definitivni ureditvi, razdeli na pol Vrše med Avstrijo in Francosko pogajanja /.a (ustanovitev nove literarne konvencije med 1 1 obema državama. Ml smo poročali že pred enim tednom, ko je odposlanec Korvlna, Turčanski go- . r------- -- r— •■•■»■ spod, v spremstvu Modruškega škofa kar da 8re *u za mUJardsko posojilo, ki ga želita brez vseh ovinkov vstopil v kraljevo dvo- doblti na Francoskem mesti Dunaj iti Bu-(rano na veliko začudenje vseh dvorjanov.1 d,mPeSta-veš, zakaj se Ta nespošdjivost je močno ujezila Toma-! Ševlča. Novi moravski namestnik. DUNAJ 18. Dosedanji deželni predsed- No?" je vprašal Tomaševlć. I „Zdi se," je dejal, „da se gospod nik v Bukovini, tajni svetnik dr. Čktavijan Vojakcija je molče vprla svoj pogled na Turčanski moti, ko očividno misli, da je on baron Regner pl. Bleileben Je Imenovan Mar,l°- • tukaj gospodar; toda kakor gotovo je Bog namestnikom na Moravskem. ... s tul;al poslanca Ogrskega Ma- nad nami! - ne bom trpel dalje nikake, + nr i0SId Frank b°iim | Predrznosti; ne mene, marveč krono Bosne ZAGREB 18 Sinoči je umrl tukaj v starosti 67 let bivši voditelj pravaške opo- se zveze s Korvlnom," je odgovorila ona, i zadevlje to ponižanje f „njegove obljube so bile vzrok, da je padla ; „Blagovoliš se moliti, gospodi" ie od-< , „ ^ , , c u Srbija v turški jarem, in radi tegaJ se bo- govoril gospod Turčanski Križno! sicer zid,e dr Josip Frank- jim, da zopet 7apadeš njegovemu pogub nemu vplivu, in da bo Bosna deležna iste usode kakor moja dvmovina 1" „To se ne zgodi nikdar!" je zatrjeval Tomaševlč, dvignlvši ponosno glavo. „Kdo bi se zanašal na Korvlna? On more biti mogočna zaščita proti zlobnostim tamkaj na zapadu; toda ni se zanašati na-nj v boju z blsurmanom. Svojemu osebnemu sovraštvu žrtvuje blagor krščanstva. Ne, ne, duša moja! Na Korvlna se ne zanašam; samo na-se in na hrabrost svojega naroda; in v tem se gotovo ne bom varal I" „Daj Bog, da govoriš resn;co," Je šepetala Marija za-se. Kako prav je slutila Tomaševlčeva soproga, se je pokazalo že naslednjega dne, s poklonom', ali takim, da je bilo dvom-? Ogrsko-hrvatskl državni zbor. Ijivo, je-li to spoštovanje ali zasmeh ; „jaz BUDIMPEŠTA 18. Zborn ca je nadalje-vem, da si Bosanski kralj po Božji in Ogr- vala proračun ministerstva za uk in bonskega kralja milosti!" častje. Posl. Glesweln (kršč. socijalec) je S krvavo zarjo jeze se je polilo kra- govoril za zboljšanje gmotnega položaju Ijevo lice. učiteljev in je urglral realizacijo avtonomije „Izborno", Je vskliknll „ti ogrski kralji katolikov, zahtevajo danes samo priznanje pokrovitelj-1 Zbornica izvoli člene za delegacijo v ske zveze, jutri pa si že laste pravico, od- sredo. Minister dr. Lukacs je predložil predajati krono neodvisnega naroda, ki jim ni vizorlčni proračun za mesec januvar. do sedaj prepustil še niti pedl svoje zemlje in je — če Bog da 1 — tudi ne prepusti nikoli. — Pojutršnjim poreko morda celo: „Moja |e krona 1" in si jo bodo hoteli sami položiti na glavo. Toda, dobro Je, da je od volje in besed še daleč do resničnosti". (Pride še.) Srbski kraljevič Jurij pri italijanske i kralju DUNAJ 18. (Izv.) Zatrjuje se z vso gotovostjo, da je Italijanski kralj povabil srbskega kraljeviča Jurija, ki se nahaja sedaj v vojni šoli v Parizu, čez božične praznike na svoj dvor v Rim. ^iran II. >EDINOST« it. 351. V Trstu, dne 19. deeembra 1311. V diplomatskih krogih smatrajo to povabili) za dokaz, da so se zboljšale razmere med kraljevičem Jurjem in njegovim dedom, črnogorskim kraljem Nikito, da sta se spra-v.la. Z druge strani pa se izraža mnenje, da ima to povabilo italijanskega kralja demonstracijski značaj, da je italijanski kralj povabil kraljeviča Jurja kot splošno znanega austcofoba (sovražnika Avstrije) na italijanski dvor. Brambna reforma. DUNAJ 18. (Izv.) V skupnem ministrskem svetu je prišlo glede brambne predloge do popolnega sporazuma. Kakor se je pokazalo po dosedanjih izkazih, je najbolje, da predložite obe vladi v najkrajšem času parlamentoma poseben zakon glede ustanovitve posebnega podčastniškega zbora, ki ga je že odobril skupni ministrski svet. S tem pa tudi odpade za letos potreba zvišanja rekrutnega kontingenta in ostane za čas, dokler bo še v veljavi stari brambnl zakon, stari rekrutni kontingent. Božične šolske počitnice. DUNAJ 18. (Izv.) Na dunajskih šolah se začno božične šolske počitnice v petek popoldne. Za meščanske in ljudske Šole pa je prepuščeno deželnemu Šolskemu svetu, da določi začetek počitnic. Rešena „čast". PRAGA 18. (Izv.) Poročnik baron Rudolf Vesely, sin predsednika praškega nad-sodišča, o katerem smo poročali, da je poneveril več menic, se je ustrelil. Kolera. BUDIMPEŠTA 18. Zdravstveni oddelek ministerstva za notranje stvari poroča, da sti v Kunszent-Martonu zopet oboleli dve osebi za kolero. CARIGRAD 18. |V mestnem delu Balat sta se pripetila dva nova sumljiva slučaja kolere. Revolucija na Kitajskem. — Intervencija velesil PEKING 18. Posadka Mandžurov v Kintšauu se je udala. Ustaši v Šanšl so demoralizirani In bežijo pred cesarskimi četami. ČIFU 18. Danes po noči so redarji, vojaki In del zvestih čet obkolili Jimen in vjeli načelnika revolucijonarne uprave Ta-taisa. Tri vojne ladije ustašev so odšle v Sangaj. DUNAJ 18. (Izv.) Iz zunanjega ministrstva se poroča, da se je sklenilo med kitajsko vlado in revolucionarji primirje. Ce pa se ne posreči v teh kratkih dneh primirja doseči miru, bodo morale poseči vmes velesile, ki so kot take posebno in-teresirane na mirnem razvoju razmer na Kitajskem, in bodo prisiljene intervenirati eventualno tudi „manu mllitari" — z oboroženo roko, kar bi moglo Imeti za Kitajsko najdalekosežnejše posledice. Gotovo je, da stara Kitajska ne ostane več iz sedanjih razvalin. — Potrebno je, da se na podlagi nove ustave ustvari nova Kitajska na podlagi federalističnega sistema. Reka 17. Reški guverner grof Marko Wickenburg je imenovan tajnim svetnikom. Dunaj 18. Danes predpoludne je bil slovesno otvorjen novozgrajeni nlžjeavstrij-ski deželni muzej. Pariz 18. Zbornica je nadaljevala razpravo o maroški pogodbi. „Neue Freie Presse" — zaštitnica Italijanov! i. Kakor gladen pes po kosti, je pograbil včerajšnji „PjccoIo" članek, ki ga je prinesla te dni proslula dunajska .Neue Freie Presse", in v katerem se ta list odločno izreka za vseučiliščni postulat Italijanov. In to ite le brez vsacega obzira na zahteve Jugoslovanov, marveč proti njim. Da se je ta list omejil le na vršenje tega svojega zavezništva z bratci tržaškimi, sorodnimi mu po mišljenju, krivičnosti in poliriški nemorali, mi ne bi niti 7. besedo reagirali na fanfare „Piccola*. Ker pa je „Neue Freie P.esse- v svojem slavofobstvu porabila tudi to ptlliko, da na nesramen in lažnjiv način sumniči in obrekuje češke poslance in huj-ska Italijane proti Jugoslovanom v nadaljevanje strupenega sovraživa, treba že, da nekoliko odgovorimo v označenje žurnalistične kvalitete dunajskega lista in politične kvalitete zastopnikov italijanske politike. Bilo je časov, ko je „Neue Freie Presse" res predstavljala veliko, mnogokrat odloče-valno potenco v političnem življenju naše države. Pred vsemožnostjo tega lista so se tresli avstr. ministri v strahu. Ministru, ki ga je obsovražil ta list, ni bilo več dolgo obstanka. Saj beleži zgodovina avstrijskega parlamenta celo kričeč slučaj, ko se avstrijski minister ni sramoval izreči v javni seji parlamenta, da brez „Neue Freie Presse" v Avstriji nI možno vladati / Bili so to res časi, ko so sentence, ki so jih i t uredništva tega lista pošiljali v svet, odločilno vplivale na razvoj političnih dogodkov ne le v notranji politiki te polovice monarhije, ampak tudi na razmerje med obema polovicama monarhije In preko tega tudi na vnanjo politiko. Le po dejstvu, da so stranke, ki so se brezpogojno pokorile — komandi i* uredništva „Neue Freie Presse", slepo podpirale madjarsko nasilje in ustrezale nenasitni požrešnostl nacijo-nalne blaznosti madjarske, je moglo priti tako daleč, da objestnost Madjarov ne pozna nobenih mej več in da pod to objestnostjo ne trpe le nemadjarske narodnosti na Ogrskem pravo mučeniŠtvo, ampak da je tudi vnanja politika avstro-ogrske monarhije zašla v popolno odvisnost od Madjarov ter da se je doslej uravnavala le v smislu zahtev blaznega madjarskega Imperijalizma. Usodne posledice temu, od „Neue Freie Presse" podpiranemu uveljavljanju izključno madjarskega interesa vidimo sedaj v naši balkanski politiki: prišli smo ob ves politični in gospodarski vpliv ravno tam, kjer bi si mogli in morali naša trgovina in industrija edino še množiti vrste odjemalcev, in kjer bi si morala država v življenskem svojem Interesu pridobivati čim več politične moči in — simpatij: na Balkanu! Političen bankrot je popoln in balkanske države si iščejo tržišča drugod in tudi — kupujejo drugod! Kjer bi lahko dominirali, smo ostali ne le praznih rok, ampak tudi — omraženi. Tako je prišlo, ker so na pelju naše vnanje politike zavladali Madjari! A da so mogli to, je pripomogla zopet, „Neue Freie Presse" se svojo nekdanjo vsemožno močjo nad nemškimi strankami. Vso pogubnost tega zastrupljevanja od strani rečenega dunajskega lista je svojedobno neki odlični politik v javni seji parlamenta drastično označil s sodbo: da vrši „Neue Freie Presse" prokleto rokodelstvo — Verfluchtes Handvverk. Zvesta prokletim svojim tradicijam, je bila „Neue Freie Presse" vsikdar na strani vsake krivice, vsakega nasilja, vedno pomočnica preganjalcev in tlačiteljev in vedno sovražnica proganjanih in tlačenih, njih, ki trpe krivico; vedno sovražnica jednako-pravnosti in svobode. Zvesta tej svoji sramotni proSlostl Je ta politična prostitutka tudi danes prlležnlca vsacega italijanskega nasilja nasproti Jugoslovanom, ki kakor fu-rija divja ne le proti vsakemu našemu političnemu stremljenju v smislu avstrijskih temeljnih zakonov, ampak tudi proti vsaki naši kulturni potrebi! To je torej tista politična prostitutka, ki se jej naš „Piccolo" obeša okolu vratu ter vsklika: Finalmente una voce vlennese sincera!! „Končno vendar en iskren glas z Dunaja! Torej končno — en glas I En glas! Med tolikimi — eden ! Ali ne sluti „Piccolo", kako je s tem vsklikom razkril svojim čitateljem le žalostno dejstvo za vso italijansko politiko ? 1 Ali nič ne sluti, da je s tem razkril svojim čitateljem, kako samotno postaja okolo italijanskih politikov, in pred vsem: da so minoli tisti časi, ko je mogla „Neue Freie Presse", ta jedina današnja prijateljica Italijanov imponirati svojo prokleto voljo vsem nemškim strankam ?! Prihodnjič hočemo pokazati na eklatantnem izgledu, kako so se razsodneji in solidneji nemški politiki začeli emancipirati od židovske komande v uredništvu „Neue Freie Presse". In razvidno bo, kako je padla vrednost zavezništva „Neue Freie Presse" za naše Italijane. _ Italijansko-turška vojna Poraz Italijanov pri Benghaziju. CARIGRAD 18. Vojno minlsterstvo Je objavilo brzojavko poveljnika v Benghaziju, v kateri se potrjuje, da so Turki in Arabci dne 11. t. m. porazili Italijane. Iz Cirenajke. RIM 17. (Ag. Štefani) Pred Benghazijem je sovražnik oddaljen od pozicije Italijanov 15 do 20 km. RIM 17. Nasproti turškim poročilom o veliki zmagi Turkov pri Benghaziju se uradno ugotovlja, da ni bilo od 10. t. m., ko so italijanske čete odbile hud napad Turkov in Arabcev, več nobene znameniteje akcije pred Bengazijem. Avstrijski aviatik v turški službi. DUNAJ 18. Avstrijski aviatik Barthd, Člen c. kr. aviatičnega društva, ki je vstopil v turško službo, odpotuje danes v Carigrad, od koder se poda v Tripolltanijo. Italijanske vojne ladije pri Solunu. SOLUN 18. V soboto po noči so se štiri italijanske vojne ladije za streljaj približale vtrdbam rta Karaburnu in so razsvetlile okolico z reflektorji. Potem so od-plule proti jugu. Domače vesti. Akad. društvo „Slovenija" na Dunaju naznanja, da bo njen član, tov. Josip Tavčar v soboto, dne 23. t. m. promoviran doktorjem vsega zdravilstva. f Karol Frank. Dne 17. t. m. je umrl Karol Frank, mestni podžupan v Puli, istrski deželni poslanec, vpokojenl poštni upravitelj in bivši ravnatelj tukajšnega poštnega urada. Pokojnik se je vedno udeleževal javnega življenja, bil je naš odločen narodni nasprotnik in nam je mnogo škodoval. Znan je posebno iz dobe zadnjih deželnozborskih volitev leta 1908, ko je kljubu narodni razdelitvi okrajev kandidiral v puljski okolici in tudi zmagal. N. v m. p. Še nekaj nedostatkov na naši c. kr. EoŠti v Trstu. Prejeli smo: Te dni sem II po svojih opravilih med 7. in 8. uro v d/orani pismonoš. Stopetlnpetdeset mož-Hstonoš spravljajo velike kupe pisem, dopisnic, časopisov, letakov in drugih pošilja-tev v svoje torbe. V dvorani, če tudi je velika, ni prostora za vse uslužbence, da bi imeli mesta pri svojih mizah. Kakih 40 mož stoji ob oknih, da pregledujejo In urejajo pisma. Tesnoba pa taka, res, kakor v škat-Ijah sardele. Ravnateljstvo bi baje rado vsprejelo še novih moči, a nima prostora zanje. Namestništveni zdravnik g. dr. Markel naj bi ob gori omenjenih urah prišel pogledat sobe in vdihavat smrdljivi zrak, kakor ga morajo požirati listonoše dan na dan. Je-li to zdravstveno? Ali se tu ne naleza-vajo zdravi možje kužnih bacilov? Vsi bledi zapuščajo ekspedit. Poštno ravnateljstvo bo v kratkem primorano, decentralizirati centralno pošto, ker tako ne more, ne sme dalje. Mi bi bili mnenja, da naj bi napravili pet do šest filijalk. Da ne bo treba plsmo-nošem romati najprej na centralno pošto In potem zopet v podružne postaje. Filijalke naj bi bile: I. okolo glavne pošte; II na Borznem trgu; III. na Jožefovem trgu; IV. na Stari mitnici; V. v bližini mestnega vrta; VI. na trgu pri Južnem kolodvoru. Da bi se ljudje takoj privadili, v kateri poštni okraj spada njih bivališče, naj bi se enostavno na oglu vsake ulice, kjer stoji zdaj ulični napis, dostavila še rimska Številka poštnega okraja v rudeči barvi, n. pr. II. Borzni trg, itd. Se na neki drug nedostatek bi radi opozorili predstojnike v oddelku llstonoš. Došla ptsma prihajajo na|pre| v roke takozvanim: „Verteiler". Ti so večinoma starejši listonoše; od teh bi se moralo zahtevati, da poznajo Jezike in posebno še tudi deželni Jezik slovenski. Ali danes je med 12 razdeljevale! menda en sam, ki kolikor toliko pozna slovenski, drugim pa je naš jezik: deveta vas. Zato se pa pisma s slovenskimi naslovi škartirajo ter prenašajo od listonoše do listonoše, a ti jih ne marajo vsprejeti, če spadajo v drugi okraj. Posledica je, da se slovenska pisma in druge pošiljatve mečejo iz ene kasete v drugo, kar provzroča le zamudo časa. To bi bili najhujši nedostatki, ki bi jih moralo c. kr. ravnateljstvo odpraviti v najkrajšem času: uslužbencem v olajšanje, občinstvu na korist in — sebi v čast! Razvoj slovenskega časopisja. Razvoj slovenskega Časopisja je obenem politični in kulturni razvoj slovenskega naroda, predmet torej, ki bi lahko obsegal cel cikel predavanj. O tem, doslej menda še neobdelanem predmetu nam je sinoči predaval g. prof. Merhar. Nismo čuli od njega morda par imen in letnic, temveč g. predavatelj nam je podal razvoj slov. časopisja vedno z ozlrom na splošni politični in kulturni razvoj na Slovenskem sploh. 0. predavatelj nam je povedal toliko zanimvlh podatkov, da nam danes ni mogoče prinesti niti kratkega izvlečka. Upamo, da objavi g. predavatelj svoje predavanje v našem ali kakem drugem listu. Z ozlrom na obširnost predmeta |e g. predavatelj sinoči prekinil svoje predavanje pri letu 1866., s katerim letom se šele jame razvijati moderno slovensko časopisje. Gotovo bo to zanimivejši del predavanja, ki ga bo g. profesor nadaljeval in dovršil prihodnje dni. Sedaj Še nekaj besed o udeležbi. Zdi se, da med tržaško slovensko ljudstvo nI še prodrlo spoznanje, kako koristna za splošno izobrazbo so predavanja. Sinoči smo videli v naši dvorani stotine ljudi, a med njimi komaj deset delavcev, katerim so ljudska predavanja v prvi vrsti namenjena. Vstopnina je majhna, znaša komaj 20 vin. in ne zadostuje niti za pokritje stroškov, a onih, ki so jim predavanja namenjena, ni. Zlasti pa pogrešamo mladino, kar je zelo slabo spričevalo za njeno ukaželjnost. Prirejevateljl predavanj Imajo polno lepih načrtov, ki jih pa ne bodo mogli vresnlčitl, ako se slov. občinstvo ne bo zanimalo bolj in pridno posečalo predavanja. Ljudstvo, vzdrami se iz kulturnega spanja in posluži se sredstev za svojo izobrazbo! Hrvatima u Trstu: „Matica Hrvatska" izdala je medju svojim redovitim izdanjima za god. 1911. slijedeće knjige: 1. Antun Kovačic5: V reglstraturi, roman u dva dijela (479 str). 2. Dinko Šlmunović: Tudjlnac, roman (192 str.) Pavle Krstinič: Bratski inat, historijska drama u 5 činova (140 str.) 4. Bogdan Popovlć: Antologija srpske novije lirike (240 str.) 5. H. Slenklevviz: Bez dogme roman (432 str.) 6. Stj. Radić; Češki narod na početku XX. stoljeća (260 str.) 7. Fra Lovro Mihaćevlć: Po Albaniji. Dojmovi s puta; ilustrovano (160 str.) Matični članovi prinosnici dobivaju svih 7 knjiga za šest kruna. Izvan svojih redovitih izdanja izdala je Matica Hrvatska za god. 1911 još ove tri knjige: 1. Koledar Strossmayer za god. 1912; K 150. 2. Narodne pripovijetke, ilustrovano. Knjiga za djecu i omladinu, u platnenom uvezu. K 3. 3. Dr. A. Tresić Pavičić: Finiš reipub-licae. II dio. Katon Utički. Historijska drama v 5 činova. K 150. Uvezi za čitavo kolo od 7 knjiga re- dovitih izdanja stoje K 7 20; uvezi vanredna izdanja po K —60. za iz. * * Pred deset godina, kad se je hrvatski inteligencija u ovom gradu mogla nabrojiti tako rekuć na prstima dviju ruku brojila ie „Matica Hrvatska" 60 članova. U zadnje doba porastao je broj naše inteligencije i Trstu na stotine, a broj je Matičinih Članova spao na desetoricu. Žilosna je to činjenica što ne može da opravda nikakav govor. Odsada unaprijed Hrvati u Trst« moraju da se iskažu kao pravi prijatelji velike propagatorke hrvatske kulture. Nek od-sada ne bude hrvatske obitelji u Trstu, lefc' ne bude uopće Hrvata, koji ne bi bio čUi „Mat. Hrvatske". Pošto sam ove godine preuzeo ja povjereništvo „Matice Hrvatske" za Trst i nj,j : se obrekao, da ću ovdje sabrati ove godine najmanje dvjesta članova, to molim sve naše ljude, do kojih neću dospjeti osobio mi se bilo kakojjave, da ih upišem u tu plemenitu četu. Uobraženi Hrvat, osobito onaj koji imade obitelj, ne smije se držati po strani, tobože „jer ne dospijeva da čita". To je Izgovor, sto bi da sakrije nemar za hrvatsku knjigu. J. Jedlovvskl, odvj. ka«*. Nova ulica 11. I. Cvet 200-letne kulture! Prejeli sao: Dne 15. t. m. okolo poludneva je neki slo-venski uradnik pomotoma klical telefonski štev. 379 Rim. IV. Oglasil se Je nežen gla-. sek hčere-2000letne kulture In je na sloven-jsko vprašanje: „Kedo tam?" odgoril: „La farli Italijan! Mi no capiso , č a v o"! Uradnik je pozval v laškem jeziku : Gospića, dajte, ponovite prejšnje besede!" In civlllzovana pijonirka laške kul-ture je ponovila, dostavivšl:QuaScom-! parini I Nam ni znano, kje da je nastavljena ,ta cvetka 2000-letne lahonske kulture, zato ji ne moremo posvetiti, kakor bi radi. Imenuje pa se Scomparlni, ali pa je nameščena pri kakem podjetju tega imena, kar je saaa priznala. Ako jo kedo pozna, mu jo prav toplo priporočamo. Tako so odgojene lahonske slgnorine I Slovenci jih ne zavidamo na taki 2000 letni kuturi! Poslovilen večer so priredili carinski uradniki minolega četrtka v krasno odičeil Dreherjevi dvorani v pokoj odhajajočemu višemu carinskemu nadzorniku Eduardu Rei-chelu. Med sviranjem vojaškega orkestra so v velikem Številu zbrani uradniki pokloi li slavljencu krasen dar v znak hvaležnosti, velespoštovanja in ljubezni. Bilo je trii navdušenih napitnic. Ti izrazi naj bodo g. Relchelu v dokaz, kako težko so se uradniki poslovili od njega. Gosp. Relchel je rodom Čeh in tudi člen večih tukajšnjih slovanskih društev. Mej drugimi mu tudi slovenski carinski uradniki želijo od srca, da bi mnogo let £11 In zdrav v krogu svoje spoštovane rodbiie užival zasluženi pokoj. Pomlad v zimi. Na posestvu g. Ferdo Ferluge pri Plšcancih (nad Rojanom) od-cvetava sedaj marelično drevo in ve|e nosijo celo Že polno sadu v debelosti malega oreha. Ta igra narave se odigrava na drevesih, ki jih je podelila naša „Kmetijska družba za Trst in okolico. Jubilejna slavnost „Narodne Čitalnice*1 v Ljubljani. Dne 5. in 6. januvarija t. I. bo slavila „Narodna Čitalnica- svojo 50-letnico. Ob tej priliki se namerava proslaviti za Slovence prevažna narodno-kul-turna institucija slovenskega ČltafniŠtva splošna in bo torej vsa slavnost imela občen slovenski značaj. Slavnostni program je ravnotako obsežen, kakor raznovrsten iti splošno zanimiv. V petek 5. januvarija priredi ravnateljstvo slov. deželnega gledališča na čast „Narodni Čitalnici* v Ljubljani časten slavnostni večer v deželnem gledališču. V soboto 6. januvarija ob 11. dop. pa se bo vršilo slavnostna zborovanje vseh na proslavo došlih društev, zastopstev in deputacij. Pri tej slavnostni akademiji nastopi iz naklonjenosti tudi moški zbor ^Glasbene Matice" s težkim in krasnim zborom g. dr. G. Kreka „Bratje v kolo se vstopimo-, ki se bo pri tej priliki prvikrat izvajal. Popoludne ob 4. napravi telovadio društvo „Sokol", — ki Je, enako, kakor „Glasbena Matica" nastal iz odseka „Na-I rodne Čitalnice" ljubljanske — veliko telo-! vadno produkcijo, z zelo izbranim sporedom. — Jubilejno slavnost pa zaključi zvečer veliki narodni ples v vseh prostorih „Narodnega doma" v Ljubljani. Pri plesu sodeluje popolni orkester „Slovenske filharmonije", ki bo igral moderne operetne plesne komade in druge brllantne najnovejše plesne pleče; tako, da bo že godba sama na sebi užitek. SIcer bo pa tudi neplesalcem preskrbljeno za prijetno družbo in zabavo. Plesne toalete „Narodna Čitalnica" ne predpisuje nobene, ;pač pa izrečno še povdarja, da so narodne noše slovanske in slovenske dobrodošle. Ker USTftEDNl BANKA ČESKlfr, SPORITELEN ;; PIAZZA DEL POITBPK) J Vloge ua tijifibO Prijete vloge Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji« VADIJEII KAVCIJE --- MENJALNICA. Uradna ure od 9 —12. dopol. In »ctt ■■■niinrci.iii i»i hhttimhti1 i i ihummcjshim*-*1*1- V Trstu, dne 19. decembra 1911. ►EDINOST« št. 551. Stran U L je eit.lnlška slavnost splošno slovenska, le (krenila na pravo pot, ki ji donese gotovo vabljen nanjo vsak Slovenec in se torej še lepih vspehov in zaslug. Izobraževalni odsek po-ebn i osebna vabila ne bodo razpošiljala. Prosimo pa narodne Slovence, da v vsakem kraju organizujejo deputacijo za poset Ijub-bljanske čitalniške slavnosti in agituje za splošen poset iz vseh slovenskih kronovin. Odbor „Narodne Čitalnice" v Ljubljani je dobil že mnogo prijav za obisk, naj torej izostane noben narodno zaveden slovenski kraj. Zimski sport v Bohinju. Bohinj je že dobil sneženo odejo in sodeč po vremenskih poročilih se je nadejati, da bo o božičnih praznikih že Živahno zimsko-športno Življenje v Bohinju. Za tržaško publiko Je od c. kr. državne železnice uvedeni zlmsko-sportni posebni vlak ob nedeljah in praznikih letos posebno prikladen. Posebni vlak bo vozil iz Trsta ob 6 zjutraj In bo prihajal v Bohinjsko Bistrico ob tričetrt dopoludne. Nazaj se bo vračal ta posebni vlak iz Bohinjske Bistrice ob pol 0. uri zvečer tako da bodo tržaški Izletniki že ob 9*45 na 9. doma. Da se ustreže želji iržaških športnikov odredila je železniška oblast tako, da se vrača vlak 3 ure prej, nego prejšnja leta. Cene za ta posebni vlak so jako znižane in stane vožnja: Trst-Bohinj tja in nazaj II. razred K 9 20 III. razred K 5 80. Opčina-Bohinf tja in nazal II. razred K 8, III. razred K 5. Prvačina-Bohinj tja in nazal II. razred K 6, III. razred K 3 80. Gorica-Bohini tja in nazaj II. razred K 400, lil. razred 3 K. Tržaški tramvaj bo ob nedeljah in praz-tikih zjutraj vozil na državni kolodvor in sicer: vozi Via Kandler 5. uri 20 min. zjutraj „ Chiozza 5. „27 „ „ trg Ooldoni 5. „30 „ „ „ „ Borsa 5. „ 33 „ „ » . Uoyd 5. „ 35 „ „ Ca m po Marzlo 5. „ 40 „ „ Vožnja s posebnim vlakom je dovoljena vsakemu in se bodo izdajali vozni listki na postajah državne železnice. Poleg posebnega vlaka izdalo je letos c. kr. ravnateljstvo državne železnice znižane zimsko-sportne listke za športna in turistična društva. Podružnici „Slovenskega planinskega društva" v Trstu in Gorici Imata ludi pravico do teh znižanih voznih listkov. Vsak član društva pa se mora legitimirati s posebno izkaznico, ki jo predpisuje železniška oblast in mora biti podpisana od društva ter poleg tega opremljena s fotografijo člana. Te izkaznice in športne listke oddajala bo društvom in njenim članom le deželna zveza za tujski promet v Trstu Via della Borsa. Vremenska poročila iz Bohin|ske Bistrice bodo razobešena na kolodvoru c. kr. dižavne železnice v Trstu, pri deželni zvezi in se bodo objavljala tudi v raznih javnih lokalnih listih. Znižani vozni listki imajo letos 5-dnevno veljavnost in se more nastopiti vožnja le ob nedeljah In praznikih, ali pa 1 dan pred temi dnevi. Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem v Ljubljani, ki vodi športno akcijo v Bohinju, je letos sankališče na novo popravila ter dala izkopati za začetnike in dame malo zabavno sankališče. Tudi so se markirali razni ski tereni, tako, da bo možno smučarjem prirejati zabavne ture v krasno B hinjsko dolino. Druhal. Prejeli smo: Po Trstu se klati cele noči elegantna — druhal, ki z raznimi Čitalnice je v dobrih rokah, ker si je znal pridobiti naklonjenost raznih izbornih predavateljev, sedaj pa je na si. občinstvu, da stremljenja tega odseka podpira in polagoma bo položena pot za predavanja o težjin problemih. Želeti bi bilo, da bi se tudi izobraževalnih večerov, ki se vršijo vsaki četrtek vdeteževali poleg mladine tudi odrasli v velikem številu. — Na delo za prosveto I Mestni svet bo imel drevi ob 7. uri svojo 31. javno sejo. Odbor za Cirll-Metodov ples ima danes v torek ob 9. uri zvečer sejo. Pridejo naj vsi, ki hočejo pomagali pri ti velevažni prireditvi! „Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju" so darovali cd 1. do 15. t. m.: po 30 K: Dr. Jos. Stare in kamn. mojster Al. Vodnik v Ljubljani; po 20 K: dvor. svet. MIh. Gabrlelčlč, vlad. svet. Ant. pl. Globočnlk, sekc. načelnik dr. Vlad. pl. Globočnlk na Dunaju, Ant. Hrast v Trstu, dr. Otmar Krajec v Ljubljani, notar Luka Svetec v Litiji in dr. Henrik Turna v Gorici; 15 K: podpolkovnik bar. I. Roscher-Rath v Gorici; po 10 K: Rajko Arce, J. Blasnlka nasl., nadsvet. Vek. Furlan, prof. Fil. Gasparin, dr. Fran Horvat, Minka Hrašovec-Homann, vladni svet. Ivan Ke, prlmarlj dr. Ivan Jenko, dr. Fran Jurtela, E. Knez, Kolinska tovarna za kav. prim., Ivan Mankoč, okrajni sod. Anton Mladič, Eksc. knezoškof dr. Mih. Napotnik, prof. Anton Peterlin, gimn. ravnatelj dr. Lovro Požar, Karol Savnlk, dr. Anton Švigelj, dr. Pavel Turner, Inž. Mih. Vošnjak, dr. Jos. Wilfan In viš. inž. Fr. Žužek; 6 K 06 vin.: dr. I. Schegula; po 6 K: prof. Rajko Peru-Šek, dr. R PIpuŠ in dr. Fr. Rosina; po 5 K: Jos. Berlisg, dr. Juro Hrašovec, Valent Kopitar, Ivan Kranjc, teh. prist. Jak. Lah, Fr. Majdlš, Iv. Mejač, župnik, I. Omers, Franc Oset, župnik And. Podhostnte, notar Jožef Rohrmann, ravnatelj Henrik Schreiner, viš. živ. zdravnik Pavel Skalć, Franc Sou-van sin, A. Sarabon, prof. A. Tavčar, Alojz Zajec, Norbert Zanier in I. slov. zal. ča|a In ruma v Ljubljani; po 4 K: Jelena Bav-dekova, Štefan Rojnik In Lav. Schwentner; po 3 K: dr. Jan Lenoch In prof. Jože Skr-binšek; po 2 K: O. Bernatovič, prof. dr. Ant. Dolar, Viktor Engelman, župnik Anton Kolar, Jos. Medica, Rudolf Pevec, Matilda Sebenikar, prof. dr. Ivan Svetina, Rud. Zdol-šek In Mih. Žmavc. - Skupaj: 597 K 06 vin. Darove sprejema sedanji blagajnik dr. Stanko Lapajne, dvor. in sodni odvetnik, Dunaj I. Braunerstrasse 10. Potres. Na tukajšn|em pomorskem observatoriju so v soboto zvečer zabeležili potresni aparati močan potre?, katerega ognjišče je utegnilo biti oddaljeno 9600 km. Začetek ob 8. uri 27' 50", maksimum 0 2 mm ob 9 03, konec okolu 11. ponoči. Tržaška mala kronika. Poskus samomora. 23-letnl krojaški pomočnik Štefan Wtber, stanujoč v ulici Onbrelle 2 si je hotel včeraj popoludne na Kontoveljski cesti vzeti življenje s tem, da je pil karbolno kislino. Zdravniška postaja ga je spravila v bolnišnico. Vztok neznan. Povozil jo vlak. Ivana Rozhovič stara ,48 let iz sv. Barbare pri Miljah, je \čeraj prišla v ul. Broletto pod vlak, ki vozi v sv. Soboto. Zadobila je težke poškodbe izlasti Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vecchia 38 Ima vedno v dvoji zalogi bogato izbero vsakovretnih Čevljev lastnega izdelka za vsaki atan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domačih izdelkov naše zadruge. SPREJEMAJO 8B TUDI POPKA VE __ ! POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO &8T PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALIA TR8T - VIA MALCANTON - TR8T Mnenje gosp. dr. A. Cervenke Kraljevi Vinogradi G. J VBRRA VALFjO Prst. 1. Zahvaljujem se Vam za brezplačno pošlljatev Vašega ŽELEZNA-TEGA KINA VINA SERRA VALLO, katero ste poslali sirotam zavetišča sv. Josefa. Šibki, malokrvnl otroci so pridobili na teži In povrnila se jim je rožnata barva na obrazu. Kraljevi Vinohradl, dne 16. novembra 1910. Dr. J. CERVENKA. «ie noci eieganma — arunai, Rt z raznim na n" ,,,;;, '' ----- rr r , , r kabaretskiml pevkami uganja svoje orgije, ina rilJh vf tn,° Temu bi se sicer ne čudili ker vemo, <6 so L J^J? * ^raj ob 10 ur tO dnaalfl nn u*eh upMik Lur « dopoludne so telefonirali iz Trebč tukajšnji lo dogaja po vseh večjih mestih, kjer se nahaja mnogo ljudi, ki z nočnim življenjem zapravljajo denar in zdravje. Kar ni prav in glavni gasilni postaji, da gori hlev Jurja Kralja Št. 40. Gasilci so v vsej naglici od- bi se ne"smelo trpeti, pa je ta da tMjudje l"1!}/ Trebče* al1 nls,° mogli ničesar, razgrajajo in z avtomobili kruli 6 vse noči tir d° ,e 'ako vznemirujejo mirno, počitka željno me-i800 fiPokrlta * zavarovalnino tanstvo Radi z,očina P'Otl naravi Je bit vče- V petek zjutraj n. pr. so v ul. Stadion ! teŽak JoS,p Fei,uga' neprenehoma krulili z avtomobilom. Zraven i1^ ... „ fcga so vpili „brun", .brun-. V bližini sto- L, ' v"^ ' ^Tjj! bil aretirf! Mi izvoščeki so gledali nekaj časa in ker' X' Frlnn Pr^n M« S To?» ^ « |e klicanje po zaprtem vozu ponavljalo, i I nK 2 ol'1"1 Ffan t neki „brunlst" hitel s svojim 'vozom k |:Podl^MS 9f „ , moralačem 1 »Ivine. Neki zlikovec se |e v ulici . Ti sinovi, „boljših" tržaških" družin so11"0®, l.adal S®8^ "je « V družbi nekoliko nemških* oevk« In šla po poli. Strgal jej Izje rok torbico,Ml, Odlikovano pekarna In tloitlioina VINKO SKERK - TRST až O ti o ■O o 3 V O * m > a a. 2 < 9 Dr= pecnik (mm Trst, Via S. Caterlna 8t. 1, Trst (hiša Greinitz) ima Čast Vam naznaniti, da so je v TUSTU kot zdravnik na novo naselil. Rodom Korošec (Podrožčica) bil jo svoj čas sekundarni zdravnik in asistent na Dunaju ter šef-zdravnik Fran Jonipovega zavetišča v Egiptu, kjer je bival dolga leta. Vsled temu govori šest jezikov, vštovši francoski, angleški in arabHki. Za notr»nje bolezni (splošno zdravilstvo) sprejema od 8-9 ?jut. in 2—3 pop, Kot 5p« cljallsfc za koža« buler.nl in bolezni na vodi (spolne) strogo le od 11V« do 1. ure. Trikrat na dan svei kruh. Prodaja vsakovrstnih biSkotov, posebno za čaj in bomboDov. Sprejema naroČila vsakovrstnih tort, krokat in vse predmete ta pt>či. Najfinejša moka iz najboljših mlinov po najniži ceni. Fina inozemna vina in likeri t steklenicah. Besplačna postrežba na dom. Krah In ■lalfiloe Izdeluj« igtenlAklm električkim atrojem ALKK8. FRANC MAVKK - Tito žgalmea kave TELEFON 1743 K^JboUAi Tir su dobivanja peč** m k»v Kupujte ,Nar. kolek1! leti izvoščeka zasmehovati in ga - zmer- |C , SV0Jeinu lati i Na to sta oba zbežala. Prvega pa je redar Mož ki zeublia cele noči v to da nre '£ohite! in aretlraL 811 ie 451etni Mlhae' brblja kruha sebi fn svojimf mož,' * Že neStet0,tra, are" SSTiSSS lŽJU'prSn sebe^ ^ v Izoli. - Bakterioii- Svojce in ™™ mzpC meStv ! fZSlT^ B°Š,|ana jora, kakor'rečeno, služiti za objekt, nJv°mf rnki^^r'6^ i Il0,i Za, Perini ta gosposka sodrga brije norce in ,|lv,?i J"8"', eLkaS° ,e U^?no r?z8,ašeno» Ra celo zmeria 1 ugotovila azijsko kolero. Zdi se, da je brat Takim obiestnežetn res nenrlSČe BlnŽbo v mestu IIIUGII aii okolici, bodisi v vtnarstvu ali v kletrrstvu. Naslov pove inser odde'ek Edinosti. 2197 Išče ee Blužkinja. - Ultca Barriera 33, vrata 13. 2245 Čjafjli*| Me dela, prihaja Kivat na dom po E ® a 220 dnflvno- Vzame tudi delo na s^oj dom. M. C. Rojan, tfkorkola St. Pietro 37, I. nad. 219 Glasovir Ea ^r,ncert in P'e8> torsten, drugi glasovir za učenca je na prodaj. — Ulica Petronio 9, vrata 16. 2205 Slovanske igralne karte r:,Sc knjigarna J. Gorenjec, ul. Oaacrma 16., Gregor Zid« & C., Rocol 263, tobakama Regolin, ulica IndustrU (8v. Jakob) in v SeŽari: Fran Siolfa, trgovec, v Kocini: Ivan Dekleva. 1472 Zelo eleganten stane petnajst kron, pofiilja za kron 424 „Reklamo d o lu, via Ritimeyer, Trat. 2214 Kontorist = kateri je popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika v govora in pisavi, trgovske korespondence in knjigovodstva ter je spreten, trezen in zanesljiv delavec, ne pod 28 let star, sprejme se v zganjamo Roberta Diehl v Celju kamor naj se tudi pošljejo ponudbe s prepisi dosedanjih spričeval 1 r navede reference in zahtevo pl 'ila. Vstop lahko takoj ali po dogovoru. Konsumna zadruga podružnice N. D. 0. vpisana zadruga z omej. poroštvom za Ajdovščino - Šturje in okolico s sedežem v ŠturijI vabi Da izredni občni zbor ki se viSi dne 1. prosinca 1912. ob 1. url popol. v društvenih prostorih. DNEVNI RED: Sprememba in popolnitev zadružnih pravil. ODBOR. Bogomil Fino = urar in ziatar = = Trst, ulica Vincenzo Bellinl St. 13 IBSfllOtl mili n. 41(018 lOTtgS I Hofcat izbor ur vsake vrste, kakor tndl uhauor , prstanov i dlja-mautl In bree dljamun-tov, 2»n»ko verižico, zlate In srebrne »u moRhe, VM po konkurenčni/t cenah. Specialiteta gumijskih predmetov + Irigatorji, klisteriji, suspen- g zorji, obveze, gum. rjuhe, cevi BH za vino, plin, podložki z ovate ■ HIGIJENSKI :: PREDMETI Prodaja In poprava gumijskih — čevljev. — fcJcrico Steiniier, yJcquc3otto 12. H V prodajalni likerjev G. Orismanoioh, Trst V ulici Caserma St. 8. se bo predajalo o priliki Božičnih praznikov maršala Florio po K 2 — liter od */81. dalje stari Cipro . , „ 2- n „ „ „ „ Vermout . . B B 140..... FinI rum.....K 160, 2 -, 2 40 Stari konjak........k 3 — m malaga........3- P0Z0R! 1 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo 7 A 50 st. Radi plačilne zaostalosti več velikih tvornosti mi je bilo ponuđeno, naj prodam veliko zalogo Čevljev globoko pod prolt-vajaluo ceno. Kato prodam vsakomur 2 para mo&kih in 2 para ženskih čevljev, usnje rujavo ali črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, celo elegantna, najnovejša faaona. Velikost po Številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50. Poliljatev po povzetju H. SPIN6ARN, eksport čevljev Krakovo II. 840 Hme se zamenjati in ae vrne denar. ulica Stadion IO. Lastnik in voditelj: Karol Maurice Danes nov program! Pevske predstave in plesi umetnikov I. reda. 10 novih privlačnosti. Od 8. do 9.30 ure koncert, prost vstop. — Od 9.30 dalje vstopnina za predstave: I. prostori 2 kroni, II. prostori po 1 krono. sar prodaja ist priložnostnih predmetov! Ulica Giosue Carducci št 18 (nasproti kavarni Ghiozza) po znižanih cenah. Ostanek igrač za sv. Miklavž = po vsaki ceni. ^^ Z- Jfova trgovina olja, kita, mila, sode ia vseh drugih potrebščin za perica. Prodaja sveč, žigic itd, Trst, nI Sette fontane 7 blizu zaloge materijala za stavbe. TOVAHNA GLASOVIRJEV Pečar & Saksida v Trstu, ulica deli« Fornace St. 8. Prodaja, popravlja in menjuje glasovlrje, pl" Janine, harmonije, orkestrijone Itd. ~ UgiaSe-Vanje Izvrstno In todno po nizkih eenah. ST5 a • • • ■ • • • 3G JE T3*® S ••• 0 i. • • • a Roki eni nakupi po zelo ugodnih in zmernih eenah. „AH'ELEGANZA" Trst, Borzni trg št. 3. Bluze, fuatanj, volna, batist, etamin, usnjute torbice od kron 3*50 dalje, zadnja novost v slikarijah za gledališče, pajčolani za auto, nepremotljive šerpe, dtžniki, ruske galoae, spodnje srajce, bombažnate nogovice, volnene za oba spola. Specialiteta za darove: Jttl-JjrSE tista, svile ovratuice in šerpe V JAKO VELIKEN IZBORU. Sele srajce za oba spola o9 3 X Dalje. - Ovratniki 40 st. dalje. |£evljarnica „Alla Sartorella", Trst n Velika isbera vaakovrtto* ** i noike, ženika ta otroka. - Blagoj*' B vratno ia V ceno morao.