111
Pismo uredništvu/Letter to the editor
ZA(KAJ) IN KAKO PIŠEMO?
KOMENTAR K DELAVNICI O PISANJU MEDICINSKIH PRISPEVKOV
Mitja Lainščak1, Matej Drobnič2, Aleš Fidler3, Igor Švab4, Matija Cevc5
1 Interni oddelek, Splošna bolnišnica Murska Sobota, Dr. Vrbnjaka 6, 9000 Murska Sobota
2 Ortopedska klinika, Klinični center, Zaloška 9, 1525 Ljubljana
3 Katedra za zobne bolezni, Medicinska fakulteta, Hrvatski trg 6, 1000 Ljubljana
4 Katedra za družinsko medicino, Medicinska fakulteta, Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana
5 Klinični oddelek za žilne bolezni, Klinični center, Zaloška 7, 1525 Ljubljana
torat, ena pa je bila študentka. Izmed 17 udeležencev sta bila
le dva moška, devet udeležencev je bilo mlajših od 30 let, pet
udeležencev je bilo starih od 30 do 35, trije pa od 35 do 45 let.
Večina je že imela nekaj izkušenj s pisanjem medicinskih pri-
spevkov. Vsaj en prispevek v slovenskem jeziku je objavilo
petnajst udeležencev, v tujem jeziku pa osem. Med doseda-
njimi prispevki so prevladovali povzetki. S pisanjem znanstve-
nih prispevkov je bilo izkušenj dosti manj, saj deset udele-
žencev še ni objavilo znanstvenega prispevka v slovenskem,
dvanajst pa ne v tujem jeziku. Še manj izkušenj so udeleženci
imeli s pisanjem strokovnih prispevkov (razpr. 1).
Razpr. 1. Število prispevkov v slovenskem in tujem jeziku, ki
so jih udeleženci že objavili (N = 17).
Število
Prispevek v slovenskem jeziku Prispevek v tujem jeziku
povzetek strokovni znanstveni povzetek strokovni znanstveni
0 9 11 10 11 15 12
1 2 2 3 2 2 3
2 5 2 3 1 0 2
3 ali več 1 2 1 3 0 0
Udeleženci so do znanja na področju medicinskega pisanja
prišli na različne načine. Največ informacij so dobili iz tuje
literature in v pogovorih s kolegi. Za eno oceno nižje na lest-
vici od ena do pet so udeleženci ocenili slovensko literaturo,
podiplomsko izobraževanje in drugo izobraževanje. Slednje-
ga se je udeležila le polovica udeležencev, kar kaže na po-
manjkanje tovrstnih tečajev in izobraževanja. Najslabše je bil
ocenjen dodiplomski študij (sl. 1). Kot najbolj zahtevni fazi
Izobraževanje diplomantov Medicinske fakultete se ne zaklju-
či z diplomo, temveč traja vsaj ves čas aktivnega poklicnega
dela. Branje medicinskih prispevkov spada v naše redno delo
in vedno več se nas odloča tudi za pisanje znanstvenih in stro-
kovnih prispevkov, da bi predstavili svoje delo in ugotovitve
na strokovnih srečanjih ali jih objavili v strokovni literaturi.
Pisanje medicinskih prispevkov je uravnotežena zmes zna-
nja in umetnosti (1). Medtem ko se umetnosti naučimo le s
težavo, lahko ustrezno znanje pridobimo na več načinov. Pr-
vi stik z medicinsko strokovno literaturo je dodiplomski štu-
dij. Podiplomski študent dobi nekaj osnovnih informacij med
študijem Biomedicine (2) in lahko svoje znanje nadgradi z
avtorjem edino poznano tovrstno publikacijo v slovenskem
jeziku (3). Ponudba tuje, predvsem angleške literature je do-
segljiva v specializiranih knjigarnah in lahko zadovolji potre-
be tako začetnikov kakor tudi uveljavljenih piscev. Današnja
tehnologija omogoča tudi dostop do informacij na spletu, kjer
je tovrstnih informacij vedno več. Vendar informacije na spletu
niso nujno recenzirane, zato je lahko njihova kakovost vpraš-
ljiva. Kljub široki ponudbi večina začetnikov prve informaci-
je največkrat pridobi v osebnem stiku s sodelavci in mentorji.
Število podiplomskih študentov na Medicinski fakulteti nara-
šča in večina se za podiplomski študij odloča kmalu po diplo-
mi. Glede na sorazmerno pomanjkanje izobraževalnih teča-
jev smo se v Sekciji mladih zdravnikov po vzoru iz tujine (4)
odločili za izvedbo Delavnice o pisanju medicinskih prispev-
kov. K sodelovanju smo povabili uredništvi Zdravniškega vest-
nika in Zdravstvenega varstva, uveljavljenih medicinskih re-
vij v slovenskem prostoru.
Delavnica je potekala 23. oktobra 2004 v prostorih Slovenske-
ga zdravniškega društva. V dopoldanskem delu so bila preda-
vanja o osnovah pisanja medicinskih prispevkov in komuni-
kaciji z uredništvom. V popoldanskem delu smo udeležence
razdelili v manjše skupine, v katerih so pod vodstvom uredni-
ka ene od navedenih revij pregledali in komentirali vnaprej
poslane avtorske prispevke udeležencev delavnice.
Interes je presegel naša pričakovanja, saj smo morali število
zaradi narave delavnice omejiti na 20 udeležencev. Ob prvi
izvedbi smo morali zavrniti 7 popolnih in 15 nepopolnih pri-
jav. Zaradi vrednotenja izvedbe delavnice in morebitnih ko-
rekcij vsebine in izvedbe smo med udeležence razdelili tri
vprašalnike. S prvim smo pridobili splošne podatke o struk-
turi udeležencev, izobrazbi ter dosedanjih aktivnostih in te-
žavah na področju medicinskega pisanja. Z drugim vprašalni-
kom smo ocenili izvedbo delavnice, tretjega pa bomo udele-
žencem poslali eno leto po delavnici, da bi ocenili morebiten
dolgoročni učinek delavnice. Pri večini vprašanj smo upora-
bili petstopenjsko lestvico (1 – najslabše, 5 – najboljše).
Večina udeležencev je imela diplomo Medicinske fakultete,
štirje so imeli opravljen magisterij, eden je imel opravljen dok-
Sl. 1. Povprečna ocena virov informacij o pisanju medicin-
skih prispevkov.
ZDRAV VESTN 2005; 74: 111–2
112 ZDRAV VESTN 2005; 74
pri pisanju medicinskega prispevka so udeleženci ocenili ob-
delavo rezultatov in statistično analizo ter pisanje in strukturi-
ranje besedila, medtem ko je zanje citiranje literature najeno-
stavnejši del pisanja prispevka (sl. 2). Delavnica je v veliki me-
ri upravičila pričakovanja udeležencev (povprečna ocena je
bila 4,7 od 5). Udeleženci so menili, da bo njihovo medicin-
sko pisanje s pridobljenim znanjem lažje (ocena 4,2 od 5).
Zelo dobro so ocenili tudi praktični del z vrednotenjem last-
nih prispevkov (povprečna ocena 4,7 od 5).
na delavnice primerni in ju v prihodnje ne bomo bistveno
spreminjali. Organizatorji menimo, da lahko z delavnico pri-
spevamo k dvigu kakovosti pisanja v slovenskem medicin-
skem prostoru in prispevamo k dosegljivi literaturi v sloven-
skem jeziku (5). Veseli nas tudi, da je delavnica naletela na
ažuren odmev v strokovni javnosti (6). Hkrati smo ob prvi
objavi prispevka ene od udeleženk v slovenski reviji (7) opti-
mistični glede učinka delavnice. Organizacija naše in more-
bitnih podobnih delavnic bo prav gotovo tudi dolgoročno
prispevala k dvigu tako števila kakor kakovosti prispevkov
naših avtorjev v slovenski in tuji medicinski literaturi. S tak-
šnim delom se bodo sčasoma oblikovali novi pisci, modera-
torji, mentorji, recenzenti in uredniki, ki bodo umetnost in
znanje pisanja prenašali naprej na nove rodove.
Literatura
1. Drinovec J, Janko M. O pisanju, njegovi vrednosti in Zdravniškem vestniku.
Zdrav Vestn 1998; 67: 485–9.
2. Anon. Znanstvenoraziskovalna metodologija. In: Anon. Biomedicina: Uni-
verzitetni znanstveni podiplomski študij. Ljubljana: Univerza v Ljubljani;
1999. p. 137.
3. Kališnik M, Zabavnik-Piano J, Rožić-Hristovski A. Uvod v znanstvenorazisko-
valno metodologijo na področju biomedicine. Ljubljana: Medicinska fakul-
teta Univerze v Ljubljani, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije;
2000.
4. Dewey M, Schonenberger E, Zimmermann E. Peer-education workshop on
research during medical studies. Results of a survey among participants. Med
Klin 2003; 98: 424–7.
5. Lainščak M, Drobnič M, Fidler A. Delavnica o pisanju medicinskih prispev-
kov. Ljubljana: Slovensko zdravniško društvo, Sekcija mladih zdravnikov;
2004.
6. Ahčan U. Nam manjka le nalezljiva vnema? Zdrav Vestn 2005; 74: 3–4.
7. Miholič P. Znanstveno publiciranje v slovenskem prostoru. Zdrav Vestn 2005;
74: 103–6.
Sl. 2. Povprečna ocena zahtevnosti posameznih delov pisanja
medicinskega prispevka (n = 17).
Rezultati vrednotenja Delavnice o pisanju medicinskih pri-
spevkov kažejo, da tudi pri nas obstaja interes za specifično
izobraževanje o pisanju medicinskih prispevkov. Obenem
smo ugotovili, da sta bila tako način izvedbe kakor tudi vsebi-