67
Nekaj zastran narodne straže.
Dunajske novice od 12. tega mesca Nr. 103 prinesejo svojim bravcam sledeče oznanilo od 10. tega mesca, ktero tudi mi tukaj na znanje damo:
S serčnim veseljem dam tukaj na znanje ravno od Nj. eksc. ministra notranjih oprav, barona Pillersdorfa prejete pravila osnove narodne straže, terdno pripričan, de bodo te dobro prevdarjene naprave k izgotovljenju našiga občniga namena pripomogle.
Narodna straža, ena nar terdnejših ustavnih naprav, se zamore samo po postavi, ki se bo iz posvetovanja zbranih poslancov vsih deržav naredila, stanovitno usnovati.
Do tistihmal se pa sledeči sklepi, de se djavnost te narodne naprave po okoljšinah razširi, postavijo:
§. 1. Namen narodne straže avstrijanskiga cesarstva je: ustavnima cesarja braniti, ustavo in postave hraniti, pokoj in red v deželi, — svobodo in celost vesolniga cesarstva varovati, tedaj se vsakimu sovražniku od zunaj v bran postaviti.
§. 2. V narodno stražo so dolžni stopiti vsi deže-
• Ijaki, ki imajo stanovitne prebivališa, v starosti od spol-
njeniga 19. do spolnjeniga 50. leta, če niso rokodelski
družniki (Gesellen) ,  posli ali taki,  ki se z zaslužkam
dneva ali tedna preživijo.
Možki med 50. in 60. letam in čez ne ] ki so za opravljanje službe se dovolj močni, smejo ako imajo voljo , v narodno stražo stopiti.
Učenci vikših sol in oboroženi mestnjani stojijo z narodno stražo vred pod enim vikšim vodstvam ; pervi imajo pa, kar njih vladbo in osnovo utiče, posebne pravila.
§. 3. Iz dolžnosti, službo v narodni straži opravljati , so izjeti:
a.     Duhovni, ktere vere koli,
b.     Vojaki in v vojaško službo poklicani brambovci,
c.     Vsi plačani finančarji, beriči in sodni hlapci brez razločka, nej so v službi cesarski ali sosesk.
d.    Možki,  kteri  zavoljo telesne postave  ali hirosti službe opravljati ne zamorejo.
§. 4. V narodno stražo vzeti ne smejo biti možki, ki so zavoljo kakiga hudodelstva v kazin obsojeni bili.
§. 5. Narodna straža je podložna deželni gosposki in sicer v nar vikšim vodstvu ministru notranjih oprav.
§. 6. Narodna straža je v sosesknih ustavah vsta-novljena in ima tadaj po soseskah osnovana biti.
§. 7. Za zdaj se zamore narodna straža samo v mestih, tergih in vaseh, kjer je več kakor 1000 pre-bivaveov, napraviti.
§. 8. V vsaki soseski, kjer se po §. 7. narodna straža napravi, je v vsih zadevah narodne straže, ktere niso komandne, posvetništvo narodne straže, med kteriga dolžnosti se šteje posebno naprava narodne straže po rodovnih bukvah mož, ki imajo v narodno stražo stopiti, potem obleka in oboroženje.
Starašina tega posvetništva je vodja narodne straže vsaciga mesta, terga ali vasi. Oskerbništvo (Administra-tionsrath) iz nar menj pet, nar več enajst narodnih stražnikov raznih stopinj, med sabo zvoljenih,je prisedništvo.
§. 9. Oskerbništvo narodne straže se ima v vsih rečeh, ki njegovo oblast presežejo, naravnost na dežel-niga poglavarja, Dunajsko pa na ministra notranjih oprav oberniti.
§. 10. V namen narodne straže potrebni stroški, kolikor se to iz premoženja posameznih stražnikov ne more storiti, so ravno tako kakor vsi drugi potrebni soseskni stroški soseskam nositi.
Hoyos, Feldmaršal lajtnant in  nadvodja narodnih straž.
68