PRI STRITARJEVIH NA RAŠČICI
Skromen izgled, bogata vsebina
Kdorkoli bo obiskal Trubarjev spominski park na Raščici, bo opazil na hiši na vzpetini onkraj ceste Raščica - Rob tudi napis Mizarslvo Andrej Šifrer. Pogled na stavbo, v kateri je delavnica, mu ne bo vzbudil posebne želje, da bi stopil skozi ne preveč obetavna vrata. Ko pa bo postal v vhod-nem delovnem prosloru, bo presenečen.
V tej mizarski delavnici nastajajo deli hotelske-ga, šolskega in stanovanjskega pohištva, na kate-rega ni ponosen le Andrej z delavko in delavce-ma, ampak tudi mogočni naročniki Slovenijales, Lesnina in posamezniki, ki hočejo imeti pohištvo v kuhinji ali kopalnici narejeno po meri.
Ste pozorno prebrali ta dolgi stavek in razčlenili zaposlitveno sestavo mizarstva Andreja Stritarja? Ste ali niste? Napisal sem delavka. In njej ter seveda tudi drugitn zanimivostim iz te obratoval-nice, sem odmeril naslednje centimetre v časniku.
»Andreja sem. Obrtnikova žena,« se je predsta-vila ženska, ki je z likalnikom lepila robne folije na iverico. »Končala sem I. stopnjo filozofske fakultete smer zgodovina-sociologiia. Ker nisem dobila službe, sem se zaposlila tu. Stiri let seiii že delavka v tej delavnici. Vodim knjige in oprav-ljam lažja mizarska dela. O prvem so me temeljito poučile žene nekaterih obrtnikov, za drugo pa bi se rada še izpopolnila na krajšem ali daljšem tečaju. No, to je bolj želja, saj mi delo v delavnici, urejanje stanovanja, oddaljenost od Ljubljane ter triinpolletni Andraž in 17-mesečni Marko ne puš-čajo veliko prostega časa,« je razknla nekaj delov-nih in družinskih značilnosti.
Prva, strokovna mizarska dela opravljajo Janez KoSir in Marko Petrič kot delavca in obrtnik Andrej Stritar. Radi se pohvalijo, da so v celoti opremili Levstikov dom v Velikih Laščah, da so po naročilu Slovenijalesa in Lesnine ter obrtne zadruge Opremales naredili opremo in njene po-samezne dele za številne hotele, šole in disco klube na Reki, v Ljubljani, na Ptuju, v Šibeniku, Pulju, Vrsarju in drugih krajih. Raje delajo doma, v delavnici, a ker ima naročnik dogovorjene cene na mestu montaže, morajo kar pogosto na pot in na začasna delovišča.
»Že, ko je mož doma, imatn nenavaden delav-nik,« nas je vmila k svoji dnevni organizatoriki Andreja. »Živiva v Velikih Laščah kot podnajem-nika. Ob devetih pridem z otrokoma v delavnico. Obiiajno jih dam v varstvo moževim staršem, ki živijo v hiSi v bližini delavnice in tam tudi skuham kosilo. Dopoldne mi uspe preživeti v delavnici tri,
Andrej in Andreja Stritar
štiri ure in podoben del službe opravim tudi po-poldne. Velikokrat pa je Andraž kar pri meni v delavnici, v kateri stoji tudi zelo iskana cilindrska stiskalnica. Ta nam omogoča sodeiovanje z LIK Kočevje. So dobri naročniki, le na denar je treba včasih čakati kar štiri mesece. Povem vam, da smo včasih tako suhi, da kar s strahom čakamo, kako bo naslednje dni. To počasno plačevanje našega dela nas boli tudi zato, ker bi si radi čim bitreje uredili stanovanje v prostorih nad delavni-co,« je opozorila na še vedno nerešen problem obrtniških detavnic sogovornica. Je pa tudi doda-la: »Večkrat sem že dejala, zakaj k nam ne pride noben novinar, da bi napisal nekaj spoznanj o delavnici, ki jo vodi mlad obrtnik in ima ob sebi mlade, a dojemljive sodelavce«
STANE JESENOVEC