Prejšnji teden smo brali med dnevnimi revicami, ia je Bra¬
zilija pripravljena sprejeti 100.000 emigrantov iz Evrope in tp v
glavnem"iz taborišč za preseljene osebe v Avstriji in Nemčiji. Kako
si to zamišljajo- peroča naslednji članek-;

Naselniški in kolonizacijski svet je za izvajanje sklepov
z dne 18. septembra 1945 št. 7967 izdal sledeča navadila:

Glavna naloga oblasti je, da pospešuje naselitev onih mo-

•  zemcev, ki >,odo pripomogli k napredku Brazilije. To vodilno stališče
ne predvideva prednosti posameznih skupin priseljencev po njih na¬
rodni pripadnosti in hoče dati prednost onim kategorijam, ki so p«
dosedanjih izkušnjah še dokazali sposobnost koristne prilagoditve v
brazilske razmere ter s tem nudijo tudi najboljše poroštvo za v bo¬
doče.

Odgovarjajočo izbiro med prosilci za priselitev pa ne zahte¬
va samo potreba, da se ohranijo in pospešujejo v narodnem sestavu
brazilskega prebivalstva najboljše značilnosti evropske krvi, temveč
tudi, da se ne zapostavlja domače delavstvo. Če so te temeljne smer¬
nice izpolnjene, potem, veljajo za priselitev v Brazilijo še navede¬
ni pogoji?

Priseliti se sme vsak inozemec nad 14 let starosti.obojega
spola, kateremu zdravje, socialni položaj in poklicna sposobnost
omogočajo s delom ali s svojimi sredstvi skrbeti za sebe in svoje.
Prešel j ence je treba deliti v dve skupini-.

1.) Samostojne priseljence, to so oni, ki samostojno in na
svojo odgovornost pridejo v Brazilijo in

2.) pripeljane priseljence, ki so priseljeni z javnimi
A sredstvi, ali pa za njih prevoz, zaposlitev in življenje jamčijo pod¬
jetja ali zasebniki. Število samostojnih priseljencev ne sme prese¬
gati 2skupnega  števila iste narodnosti, preseljene v Brazilijo v
letih 1864 - 1933. Naselniški in kolonizacijski svet pa to število
lahko zviša na 3000 in dovoli izravnavo med posameznimi narodnostni¬
mi kvotami. Pripeljani priseljenci ne spadajo pod to odločbo vendar
mora njih priselitev odobriti naselniški svet.

Izvedba brazilske priseljeniške politike zavisi povsem od
oblasti zunanje službe. Pri izpolnjevanju te naloge morajo pri po¬
deljevanju vsakih vrst vizumov poslaniki, konzuli ali njih zastopniki
skrbno nadzirati pevod in postopek priselitve. Predvsem skušajo z
vsemi razpoložljivimi sredstvi doseči priselitev čim večjega števila
dobrih priseljencev, s čemur so mišljeni predvsem kmetje, tehniki in
strokovni delavci.

Navodila dalje odrejajo, da inozemoi, ki so registrirani
za stalno bivanje v Braziliji, potrebujejo za odhod iz države vizum.
Ako zapuste državo dalje kot 2 leti, morajo pri povratku tekom 8 dni
obnoviti registracijo. Inozemoi, katerim je dovoljeno stalno bivanje
Braziliji in ne zapuste države več kot za 1 leto, lahko dobe proti
^ 'predložitvi dovoljenja za stalne bivanje dovoljenje za povratek ori
*

5  »f

Štev; 143 r — - D.oma6i glasovi, 22,VIJ.194*» * j -

‘ ^  • r .j

konzulatih. V tem slučaju' doti brezplačen vizum.,.• Vse druge formali-
1  tete pa odpadejo. (Inf oirvatiPns - Di-enst.) ;

■5

L'

M A-

■ mA

rr~r

>Kj

Kakor lansko

PRI' .V:

n ir-

1/4

lil

m

L

leto, so

gunske. gimnazije vPeggezu naredi
bl-ut) in k Velikemu Kleka. Izlet_se Je-vrt-
žili so vse ga  tudi mali maturanti In -skoraj

tudi- let »s,maturanti, ni scenske . be-
ili izlet kljPresvet.l Krvi (lleiisgd

prdtek
vet

pratesorski

©smo z ju
pdggeškega

gar,-
k, 'Jciele-
zteor pel
s-n štirje
tab o ris-ta¬
va le v

vodstvom ravnatelja alk &■  Bajuka. Nekaj čez
avtomobili razigrane izletnike odpeljali iz_

Vesela pesem je, odmevala iz mladih grl-in slivenska' zast.
jutranjem soncu .ponosno vihrala z avtomobilov. Se.mogočni Slivnici
(Selile imitz), ki z višine 29.06 im spremlja življenje v peggeškem ta¬
borišču, je šlo na smeh in ob 'zvokih slovenske, pesmi obujala sp amine

J e

na davne dni, ko j<

okrog sebe in pod seboj . sli sala le sl©vensko go¬
vorico in slovensko petje. Urno so švignili avtomobili ..mimo’ruševin
rimskega mesta Aguntum, katerega so .porušili Slovenci ©b svojem pri¬
hodu v te kraje, in se pognali v strme vijuge proti -Pselskemu sedlu,
Še Peček (Petzeck) je s.svoje višine 3283 m zadovoljno kimal sosedu
Zadniku (.Sadnig 2740 m),ko., je po dolini med'njima odmevala slo¬
venska pesem in. vihrala slovenska zastava. Cerkniški potok (Sirkniz
Bach), Zagorica (Sagritzj in vsi drugi kraji tamokrog. se se. zopet
spomnili, da še danes pričajo', kdo" je bil nekdaj njih-gospodar.
Blejski g. župnik' Zabret, ki kot begunec službu je pri. Presveti'Krvi
in ki se je ravno vračal od sv.maše na.podružnici, skoraj ni mogel
verjeti ne očem in ne ušesom, ko je zagledal slovenske barve in za¬
slišal slovensko petje.,.

Pri Presveti &rvi so se izletniki ustavili le malo,
ravnatelj Bajuk.plačal za vsakega potnika po 2 šilinga in še
avto po 10 šilingov mitnine, so se avtomobili z vso silo pogna
višino po novi cesti proti Velikemu Kleku. Cesta se vstrajno vzj.
in dviga do višine 2000 m in še 200 m črez, veselim izletnikom pa
se je vedno, bolj odpiral pogled na okoliške gorske velikane. V Zadnja
zagonu po ostrih serpentinah so avtomobili dosegli kočo Franca Jo¬
žefa na višini 2451 a, kakih 300 m nad ledenikom Pastirica, oziroma
Bistrica, kakor drugi razlagajo sedanjo spačenko Pasterze.

Mogočen je vtis ob pogledu na ogromne ledene sklade v
kraljestvu teh gorskih velikanov v območju Velikega Kleka. Marsika-

ali profesorji bi mikalo povzpeti se

za take vzpone, ker še sneg
pad.es več. sto metrov v globino Is-

dvema izkušenima ti-

drzno 'tur©. Zato

a. o je :
za vsak
n ali v
en ja

terega turista med maturanti
na sam Veliki Klek (3798 m), a ni še 6
pokriva razpoke v ledu ter lahko padeš

cel o

-e z gad a. j upala n

du,-kot se je to zgodilo preteklo nedeljo

tem, da sn večinoma šli na le-

roiskima hribolazcema, Ki sta se p]
so se naši izletniki zadovoljili le s
denik Pastirico in na druge ledenike, nekateri pa na’
žefa, kjer so uživali ob pogledu in krasne planine j.n
tisti smeri, kamor nam vsem tako rad® žre oko, še bolj

c e, gl ed a.l i o 6 ak a Ir igl ava

*-o-

\  G.O

je

1?

in si ob pogledu nanj vsaj
vihar razdjal, narod pa vedno stal. gledal

li tisto mogočno: "V£
nad Triglavom »neba obok,

Popoldne so se izletniki vrnili k avtomobil

Vrh Franca Jo-
od koder so v
pa hrepeni sr-
v duhu p ona vi j a

om,

kjer

■>o

Tam

so

spretne soproge gg.profesorjev skuhale tečno in okusno kosil
izvedeli, da se je kmalu za izletniki s svojim‘jeepora pripeljal gori
tudi taboriščni ravnatelj g.group captair, Eyder Young v spremstvu g.
superintendanta primarija dr.Mersola Iz same skrbi, če ni m«rda kake
nesreče, in da bi pri oblasteh posredovala če bi bilo kaj. treba, V

Štev.-  143 . —Domači  glasovi, 22.VII.1946 •

-O!

izgnali- vse italijanske misijonar-kan msgr.Dptija Ske-rbep
je in redovnice; Vlada sv z etn a na- ci g,.župnika Falrja in
sproti veram • vedno "teol j sovražno jenskega, patra Cirila.

ob asioten

oisterži-

fsgr.Sker-

stališče. Več duhovnikov je bilo bec se. je v cerkvi .od pokojnik::.

-h

Dres pravega povoda v navideznih .
sodnih obravnavah db so jenih in eno ■

tudi noslovil z

gan-

i mr

"očki zbor p od vodstvom g

govorom.

.prof.

stavno pokorjenih, 'tako . ]• p. ;  Fausti. Gjlvina^.Hihelica je*v- siovo

'Človek glej ,dogncmje svoje 1

j ezuit skl provinci j al
in p. Danijel Dajani,,

v fjl bani ji
.rektor jezu-

i n

"'Bjagor

irnjL

M

;e sno<

:e : '. n ha¬

itskega
Dienst,

zavoda v ar
2 . 7 . 1946 -. )

dru. ( Inf.- be&e .begunskih roke so '.sni e tl e

■» . " f .  a -1  _i_a * . .

vdnce in šopke s planinskih rož
pokojnemu g« 'svetniku *a zadnjo
pot in na grob. *

iO SO KA'
katolični
ti j.ro

T ,N  !-■' 7
j. i* .n .t.

krancoski
so prisilj-eni vzdrževa¬
lo d.rlioliško šolstvo,- ako
svoj-r otroke 'obvarovati

DVA JEZU Id/: D ODO V SEPIuURtJ '

PROGLASILI ZA oVeMIKA.-  Blaženega
Janeza de Lritto, portugalskega
jezuita, ki je umrl/1693, in /bla¬
ženega Bernardina.Realina, itali¬
janskega jezuita, ki je umrl 1.616, hol

za: preči

- ■ ta: namen morajo po. ra

ob j avlj eni * ugo tovi tvi zbrati 1 e tno
ogromne žrtve v skupni-- vrednosti

-———t —4-/nad 10 milijard

SLOVENCI V AFERII/f 1  -frankov. S ten.

tif?. §&at o i i 6 en i

bo sv.oče v septembru proglasil za- prid brezverno dr&avno Solo,,
svetnika. Proglasitev se bo izvr- ■ x;i' namen

i ar dni. po generalnem kg tl ti ju. objavljeni,
” " bodo ' * '

na "katerem

se
ne.
ali

zelo

kako

šila

Družbe Jezusove,,

•zbrani, zastop- j
miki*;jezuitske¬
ga reda iz vse.,
ga sveta, ki
bodo izvolili_
svojega novega
generala.

• c *

V BOIIVIJ I
se je vršil 31» '!
junija narodni J
. evh aristični
kongres v mestu 4
Suere. Predsedoval mu
zev legat novi kardina
Za otvoritev kongresa
ti' oče -govor v šponsči
mu- narodu, v kat er eri ;Jo

' v

ravno s: ar

■h-r

JL

£

z arjLifm*} j o za ves

ti

.z domovi-

Kdor dpbi pd doma zanimiv* pis*?o

zberejo te

s ek

‘drugače izve kaj,kar te.  jih ►vd

prosto-
i .darov

utegnilo zanimati, naj bo tako dober
in to'spprogi uredništvu -Arneriške do¬
movine alj. pd upedf.lštvu Demačih gla¬
sov, ki bo poslalo naprej.Naslov

6Z1-7 3t.Cl.ai

prihranijo isi
ga državni o J
-gajni/ redne

•dav

fV

>3. m oii.

Cievel
_*_

žpr

A  3 . TJSf

1 .

Avej kljub temu pince
6 eva-ftL. Rasum.l j i
vo, • cta zahtev

kot'pape- .jo francoski katoličaniftudi fi~
Guevara, npnčno enakopravnost svojega šol

je imel s ve- siva.-..ljudi danski ka i)A6 ani ne
:,i bolivijske- zaostajajo. Danska -vlada, je z vi

naj- ostane stanovi tepi
bočnostl do
mezita-.'

Na j sve tejšega

pozival
svoji po-

:- .osebnim

s o .l  ar

z.akra—

¥ SOBOTO JR BIL VlldUZU
- GREB G-. DUH. SVETN IKA AT : 0 J ZI JA
CA. - Udeležilo'se ga le izredno

iv—

SAR-

....

'veliko število taboričin

ro vsa taboriščna duiiovg cona, pr e-
. 0.9 j ^duhovnikov begufcdv, ki pre¬
biva* j o - p o ti r o'l*skih ŽfUpni j ali in'
zastopstvo duhovščine■ iz čpitfal¬
skega taborišča. Tudi dcr^oČa tir-
rol sira duhovščine tako iz 1'ienaa...
samega kpt iz okoliških župnij je
pokojnega g.svetnika spre-JJ a na
zadnji poti. Pogrebhe obrede in
..slovesno sv.mašo je opravil g,de-

72

ov,

31 C 0 -

šala podporo
nova subvencija bo r -v vel*i.,.o olaj¬
šanje mali katoliški' skupini, ki
se je d# sed a j morala zahvaliti
za svoje.šolstvo s am o • p o ž rtvo valn o
sti laikov in kongregacij. Dolo¬
čaj katoliških šol pa 'še ni urejen
ker se prej omenjena državna po¬
moč nanaša samo da pl&6'^jrčiteij-
Stvu, velik dek katoliškega uči-
jstva pa sestoji -iz - redovnikov,
prejemajo* nikake plače.
Vlada pa je-obljubila, tudi to
vprašanj-e*phč-vično urediti. (Inf»-

liienst, 2.7.1946 .)

. -•

UDRL JI; Drogo Lakomnik ,pi¬
sarniški tajnik I. držayne realne
gimnaz ije■ Vj/T-jubl j ani-.

ki n

v  ' •••'■

5 te v, 143

? fit tf* ?•* 9tf

Pcrv&iii glasovi, £i|. VUf |lf 4^, 4t'?| i4i

stisko

con d*

neposredni bližini ja narrec meja med britansko in „

Ni pa mogol z izletniki vživati prijetnosti izleta, marveč se je m*~
r«l takoj vrniti zaradi nujnih opravkov v taborišču.

Nazaj grede so si izletniki še ogledali krasote cerkva pri
Presveti Xevi ob razlagi strokovnjaka g.dr.Hajka Ložarja.

" Na poti domov si je
spisih šaljivega Janka Hlakarj«
v”katerih je opisoval svoje izl
v

larsikdp .misli)-,kako
ali p - n  " L

je včasih br

-1  ”,r


poslušal njegova predavanja,
te na Veliki Elek. Takrat nikomur
jetno ni prišlo na misel, da bi tudi sam. kdaj mogel uživati te
krasote. Zdaj pa se slovenski begunci v kraljestvo Velikega Kleka
zastonj vozimo z Unrriniai avtomobili' in uživamo krasote, s katerim:
ja Eflg bogato obdaril okolico tega velikana.

Slovenski m at* r ant je se bodi vse življenje z veseljem spo¬
jili tega izleta in nikoli ne bodo pozabili dobrega ravnatelja

-m in

group captaina Ryder i  oung^i
lij omogočil tak užitek.

ki jim je za sklep srednješolskih stu-

S&jSIu  A IN SREDNJI VZHOD. -
Najnovsjši dogodki v Egiptu, Pale¬
stini in sosednjih deželah podčrta¬
vajo rastoči- ruski vpliv na Srednjem
vzhodu, zaradi komunistične propa¬
gande. Ne zanima nas «li je obram¬
bnega enačaja. Zanima nas dejstvo,
da se 31  oprostim, neredom vsiljuje¬
jo nauki in politika, hi jo na¬
sprotna temu, kar katoličani kot
svtbfini posamezniki verujejo in
i -3  se to dela s sredstvi, ki jih
s« da j obsojaj* vsi pravmisleči
• rtcLi, Je t * druga oblika totali¬
taristične tehnike in cilj je po¬
navadi okoristiti se na račun dru¬
gega. - Zdi se, kakor da bi se za
vgem tam skrivala dva cilja; 1 )
staro oarističnt stremljenje po
kfntroii nad izhodom iz Ornega
msrja in nad Perzijskim zalivom,ki
4a je izhodišče za Indijski ocean.

) Snubitev arabsko govorečih na-
r#d|jiv Srednjega vzhoda in Severno-
vzhodne A?rike. - V prvem slučaju
se zdi, da se Rusija trudi, da bi
ritognila v svoje območje kar se
a.največ sosednjih narodov, dn bi
tako Ojačila svoj* moč nasproti
Turčiji in Iraku. To se kaže v
njeni politiki do Armenije, Turke-
stana in Aserbeidžana. Dokler Dar¬
danele in Bospor zapirajo izhod iz
Črnega m*rja, se ho Rusija bala
sovražnega brodovja. In dokler ima
Turčija v oblasti velik del južne
•bale Črnega morja, se Rusija za¬
veda milnega sovražnika, ki ni r,i ti
100  km oddaljen *d Datuma kjer je
konec železnice in nafta. - V dru¬
gem -sLu^aju s© nameni različni in

različna sredstva, Tu nastopa
pogesto z verskim programom., šir¬
ša -pridobiti kristjane v Libano¬
nu in Arabce v Palestini. Zato
Rusija nasprotuje povečanju Siri¬
je, v kateri bi bili libanonski
T;,T aroniti krščanska manjšina. Si¬
cer to ne bo držalo, to dar ne sme¬
mo pozabiti, da ?%r§nite ščiti
Francija. V Palestini je predvsem
zate, dl. Rusija utrdi znova svoj
verski prestiž in hkrati podpira
arabske težnje. Seveda niso verske
težnje Rusije v Palestini nič
drugega kot jrinitange . pete ko¬
lone. Zaradi tesne nekdanje zveze
teh narodov z Rusijo, ne vidijo
ti prav ničesar tega, kar se za
verskim programom skriva. V Egiptu
pa zagovarja Rusija na vso m c c
osvobodilne težnje narodov, ki
jim vladata Anglija ir: Francija.
Veliko popularnost si je stekla
že s tem, da je podpirala izpra-
znenje Sirije in Libanona. V Egi’.• u
pridobiva zlasti mlado inteligor •" .
ki vidi v komunizmu "nov prenov’ .1  .r.
svet”! Dijake vabijo na ruske
univerze in se trudijo, da bi jih
prepričali, da so pogoji z? -kari¬
ero pod sovjetsko oblastjo mnogo
boljši kot pri njih d*ma. To de¬
luje zlasti na versko mlačne. Pra¬
vih muslimanov komunizem ne bo
pridobil nikoli zase. Važno dej-
stv* jo, da sl zeli Srednji vzh-d
k zapadni kulturi ne pa k ruske¬
mu komunizmu.

PREGANJAŠJE. - K*t javlja
•rimska '-'Propaganda" so iz Albanije