iH.itnflta.
IlUMfMMlHiH
ULML
bbaf a nak Um wlwt Iznos* —iH|i ta jiinm Ins arati s Prostor 1 m//n X 54 a*/« m navadne in male oglase 40 vin.§ za uiadne razglase 60 viiu,  za  poslano  in  reklame 1K.  -  Pri naročita
nad 10 objav popust
Vprašanjem glede inseratov naj te priloži znamka za odgovor.
Upravatttvo „Slow. Naroda" ln  „Narodna  Tiskana"   KaaHova ulica *L 5V prlilićno. — Telefoa at. 00,
„SicVHUkl Varo*   *•*!• v MaMJasl ta po poitli
v J*g*sUvitli                                         ¥ tatMBMtfti
cdoletno naprej plačan     .    K 84-—      ctkOetao......K 95*—
polletno   ...... t.    m 42-—      pofletao.......H 50*—
3 mesečno......    „  21*—      3 mesečno ....... 26*—
1                                                     7*—                                                            <v
Novi naročnikl naj  poSljejo v prvič  naroCalao   Tredno   f)^p~ po nakaznid. Na samo pismena naročila brez potlatve deaarje se ne aiorcmo oziratL
*ttollti» «■!•*• Naroda" KaaOora mUca ftt 9, U aadstrofle.
Telefon fttev. 34.
lillii Mfil—i  le podplaaae  in zadostno Iranko vano. ■jaF*   Rokopiaow ne vrate*   "VB
Posameina Stevilka velja 40 vinarjev.
Herostrat*
Doseženo je. Velik uspeh ima bele-žiti na svojo zastavo stranka, ki jo vodi dr. Korošec. Posrećilo se ji je .raz-gnati listo skupino naših mož, ki so reprezentirali v težki prchodni dobi moč najnesrečnejšega dela Jugoslavije ■— Slovenstva. Deželna vlada je bila ob vseh težavah in zaprekah, kliub vsem pogrešknm in omejenim kompetencam, vendar središče našega odpora. izhodi-šče neštetih inicjativ; naš branik v ob-mejni politiki. Ni naša stvar, da vpra-šamo danes, kdo je v tej deželni vladi res delal, o tem debatirati bi se nam zdelo neokusno. Vendar smemo mirno reci, da je JDS. storila v vladi in napram njej svojo narodno dolžnost: ko i e vse od-padalo v težavah socialnih križ, ko so se nam na severu in zapadu odpirali najtem-n e j š i v i d i k i. vselej je naša stranka v tište m neomajnem optimizmu, ki ^a dajeljubezen do naroda, delola naprej in prevzemala nehvaležno nalogo. da desorgani-zirane mase kliče nazaj k težki dolžnosti in k žrtvam do domovine. In če nam je pri tem bre^pogofnem vstrajanju tuđi odpadlo kaj omahljivcev, bili smo mirni v zavesti, da smo dolžnost izvršili.
JDS. je ves čas uvidevala, da nam je koalicija strank potrebna. Ko so socialisti izstopili pred par tedni, dasi pravzaprav sami ne morejo povedati, komu v prid in zakaj, temuč očivjdno le vstrezaje svojemu levernu krilu — smo skušali vzdrževati situacb'o še naprej: kajti kriza, ki nam najgloblje reže v srce, t j. zapadna m e j a, ni še končana. Prebili smo mnogo, a ni izkliuče-no, da velik napor vseh močj še priđe. Zato in še posebej z gospodarskih raz-logov smo smatrali, da ni še čas za razpad te vlade in s tem za strankar-sko borbo.
Mi smo obračali, a SLS. je po Bogumilu Remcu obrnila. Motivi za nastop tega krila SLS. nam nišo povsem ias-ni. Narodu odgovarja celokupna VLS. V interesu sloge smo potrpeli marsikje, kjer je pogledalo klerikalno kopito iz kakega člana vlade, potrpeli, držeč se striktno neodpovedanega maj-skega dogovora strank, da velja pre-rniric v časopisju. Med tem pa so iskali neki gospodje od SLS., kje najti dlako, da se jo poveća v kol ki razbije de-želno vlado. Težko je bilo, najti io, kajti delo naših članov d e -želne vlade se giblje vse drujrod nego delo stranka r-j e v. In vendar, kdor zlobno išče, naj-de, ker si je samemu velel: moraš najti. In tako je prišlo, da je SLS. iz presta-vitve okrainega glavarja v Crnomlju napravila afero, ki se ji zdi važna do-volj, da je razbila deželno vlado. Slabo
uslugo izkaže SLS. onim, ki jih je s tern na zunaj varovala. Pa to ji je vse eno. Namen je dosežen.
Vprašati pa moramo: ali je to d o v o 1 j v z r o k a, da zažgete streho, pod kojo je narod dosti dobro bi val šest iriLS-eet ■■. ? Prjhajajo k nam v uredništvo vprašanja, kje je pravzaprav vzrok borbe, kajti javnost ni tako naivna, da bi čmomaljski dogodek smatrala kct zadosten razlog za razlju-ćeno pozo Bogumila Remca, ki je spretno izrabil tuđi dr. Korošca.
Včeraj je napisal »Slovenec« dva napada, ki rušita mostove za pot nazaj k sodelovanju v vladi: obdolžil je čisto mirno vodje JDS., da so tihotapci. Isti gospod, ki pravzaprav vođi »Gospodarsko zvezo«, očita našim vod-jem nekaj. proti čemer se bore z vso enenrijo. Potem pa priđe višek vsega: dr. Žerjavu je državna korist deveta briga. C e ima kaj Časti, na! od stopi!
Vse to je bilo napisano dobro p r e-mišljeno in ni se našel noben so-mišljenik SLS., da bi ugovarfal, dasi vsakdo dobro vidi krivico, ki se to pot dela dr. Žerjavu in naši stranki.
Mi moramo torej odkloniti odgovornost za to, kar ima priti. Naša stranka bode vršila svojo dolžnost nadalje napram narodu in državi, pa naj se stvar v vladi uredi kakor hoče. SLS. pa gre herostratska zasluga, da ie vedoma iz trte i z v i 1 a razdor tik pred odločitviio na zapadni naši granici.____________
Narodno predstavnBtuo in vlađs.
Beograd, 1. julija. Ker je prihodnja seja Narodnejra predstavništva sklicana sele na Četr-tek, so se po odhodu ministrske delegacije v Pariz narodni predstavniki do večini z veliko nadico razkroDili in klubove dvorane so zadnje dni le zelo slabo obiskovane. Posebno dobre volje se poslanci nišo r^zšli Oštro in pi-kro so kritikovali Dostonanje vjade, ki se je, odhajajoč v Pariz, že v Beogradu poslovila po francosko in ni smatrala za potrebno, obvestiti Darlament o zunanjepolitičnem položaju ter o na-menu potovanja ministrske delegacije, kaj sele slušala njegovo mnenie In sprejela morebitne direktive. Napove-dana je sicer bila konferenca Narod-nega predstavništva, v kateri je imel po sklepu ministrskega sveta poročari o zunanjepolitičnem, zlasti financiiel-nem položaju trgovinski minister V e T-ković, a zadnii trenotek je bila konferenca odpovedana. Zakaj? Izgovor ministrskega podpredsednika dr. K o-rošca pri medstrankarski konferenci klubovih poslancev je bil zelo klavern, njegovo pojasnilo pa lakonično in tako
površno, da se sme trditi, da oarla-ment ne vć, zakaj so §Ii ministri v Pariz in da je poslancetn znano o tei stvari k večjem toliko, kolikor vć vsak drug državijan, ki čita domače časopise.
Poslanec L a jr i n j a ie pri klub-ski konferenci opravičeno orotestiral proti takemu omalovaževanju Darla-menta od strani vlade in nam se zdi, da bi bilo potrebno, da bi se mu bile — v varstvo dostojanstva in v kritie odgovornosti, ki jo nosi Narodno ored-stavništvo napram narodu — morale pridružiti prav vse stranke,
Beogradska vlada ima sploh čudne navade. Sestavliena skoro iz samih parlamentarcev. Želi izgledati kot strogo parlamentarna vlada, A mesto da bi bila vlada le eksekutiva parlamenta, je v resnici parlament orodie v rokah vlade. Dosedaj se ie vlada resno pobrigala za mnenie parlamenta edino le tak rat, ko ji je bilo treba do-vollti trimesečni kredit in pa tri dva-najstine. Ob drugih Drilikah izgleda, da bi vlada rajše vladala brez oarla-menta. Mesto da bi vlada predlagala Narodnemu-* predstavništvu inicijativne zakonske nacrte, izdaj^vrajŠe na svojo pest najdalekosežnej. #dredbe !n to tuđi v času, ko je parlament zbran in ćelo zboru je. CMtod toliko nesreč-nih odredb, ki nUmtjo ne noz, ne jrla-ve, in ki so izdane, ne da bi se kateri-koli kompetenten faktor vpraSal preje za mnenje. Res čuden oarlamentarl-zem to!
V bivši Avstriji nismo imeli oaria-lamentarne vlade in ministri so vladali z zloglasnim § 14, a to le, kadar ni bilo parlamenta, beogradska vlada izdaje naredbe, za katere bi absolutno bila potrebna zakonska sankcija parlamenta, tuđi takrat ko zboru! e Narodno predstavništvo. Za kar so so pehaH avstrijski ministri s pomočjo § 14, opravi ministrski predsednik Protić kar brez njega. Povrh ima še to dobroto, da ne predlaga takih ministrskih odredb parlamentu v naknadno odobrenje, kar je bilo obvezano storiti av-strijsko ministrstvo.
Ministrski predsednik Protić je sploh velik gospod, po svoji moči več-ji kot vsak bivši avstrijski ministrski predsednik. "!(ot predsednik »parla-mentarnega« kabineta ima pri vladjfrju tako zaupanje in stališče, da ie faktično on poglavar kraljevine SHS. Brez njegovega privoljenia ali proti njegovi volji se ne sme ničesar zgoditi niti v vladi, niti v Narodnem predstavništvu, niti na dvoru. Ka.r ne bi onemosroČil s političnega stal^ča Protić, podere s finančnega gledališča njegov strankar-ski pristaš minister Ninčić. Pod pritiskom te dvojice žhi ćelo ministrstvo, živi ćela država. Čuje se* da se f e Protić branil iti v Pariz in sele, ko  je   dobil  izrečno  zagotovilo,  da  se
v njegovi nenavzočnosti ne bo niti v vladi, niti v parlamentu »ničesar« zgodilo, se je odločil na pot. Dr. K^oro-š e c ki ima čast, biti namestnik ministrskega pre4§ednika P r o t i ć a, je dobi! striktno naročilo, kaj sme in kaj  ne sme.
Sedaj je *marsikomu jasno, zakaj je v Beogradu vsak napredek tako težak. Većino časa ubijejo ministri v ministrskem svetu s tem, da se bore proti Protićevemu političnemu sistemu. Na vsaki najmanjši stvari grozi izbruh krize. Na vprašanju imenovanja pisar-ja v zadnji občini, se vsak hip lahko razbije koalicijska vlada, da bi se pa moglo po ministrstvih izvesti prepo-trebno »izčiščenie« ter spraviti centralno upravo na Času odgovarjajoče stališče, je v danih razmerah absolutno nemogoče.
Ista ie v parlamentu. Ministri na interpelacije sploh veliko ne odgovar-jajo, poslanec pa se mora zadovoljiti s prav vsakim njihovim odgovorom, ker preti sicer — kriza. Če interpeli-raš minis/ra, ne da bi se ž njim Dreje sporazumel — kriza. Beogradski poslanec, če je Član v vladi koalirane skupme, ne sme noč in dan imeti pred očim* drugega kot krizo. Siromak je, Ce govori, je kriza v Beogradu, če molči, je kriza doma.
Ni nobenega dvoma, da je tak po-litičen položaj za daljšo dobo nevzdr-Žljiv. Vednt oziri na zunanjepolitični položaj bodo morali prestati in krizo bo treba resiti, pa nai si bo tako aH tako. Politično življenje, ki so ga primorani danes živeti v Beogradu poslanci in ministri, ni več dostojno, za državo pa vse preje kot koristno.       S.
Rita ft i m nhdo ii zakaj.
g. Dunaj, 25. junija 1919.
Poleg velikih škod vsled otežko-čene ali onemogočene trgovine z Jugo-slavijo imamo jugoslovanski državljani tuđi ogromno škodo vsled izgub pri meniavanju svojega žigosanega denar-ja. Pri menjavi nam odtegujejo do 5%, na Dunaju je običajna izguba 2%.
Ako pomislimo, da bi mogli dobivati za svoj denar cek> izdaten ažio, ki bi ne zaostajal dosti za češkim, more-mo šde prav presoditi velikost naše celokupne škode, ki gre v miliione. Po-leg tega trpi neizmerno ugled in sve-toven kredit naše mlade države!
Ta žalostna dejstva imajo svoj izvor delotna v naših tradicijonalnih tr-govskih zvezah s tujino, v.^lavnem z Nemško Avstrijo, deloma v počela na-pačnl in naravnost neumljivi trgovski politiki, narekovani iz Beograda.
Blagostanje narodov in držav se kaže v aktivni ali pasivni tTgovski bilanci. Država, ki več uvaža nego izva-ža, je nasproti tujini pasivna in doma gospodarski šibka.
4 Kolikor več uvažamo, gre %aš de-! nar izven države — in za toliko v več imajo terjati od naše države tuji upniku Jugoslovanski državljani so imeti tradicijonalne trgovske zveze z Nem-Ško Avstrijo. Ob razsulu stare monarhije so imeli Nemci pri nas veliko ter-jatev, katere polagoma izterjavajo. 2e s tem prihaja veliko našega žigosane-ga denarja v Nemško Avstrijo. Vrhu tega opažamo, da se ves čas izvaža iz Nemške Avstrije zelo- veliko blaga v Jugoslavijo. To so sami taki industrijski izdelki, ki jih pri nas doli nttjno rabimo. Tuđi za tako blago priđe dosti žigosanih bankovcev iz Jugoslavije. Tako je torej v Nemški Avstriji veliko več jugoslovanskih bankovcev nego narobe. Ker je pa tu običajno plačilno sredstvo le nemški žigosanj denar, se mora jugoslovanski zamenjavati. Jugoslovanski denar se torej* redko kje išče, narobe pač pa ga povsod v izobilju po-nujajo v zameno. Cena pa nikakor ne raste pri takem blagu, ki ga je preveč, na trgu in Ijudje radi ali neradi ćelo iz-gubljajo pri zamenjavi denarja, ki ga drugače ne morejo vporabiti. Na Dunaju so banke, ki delajo z menjavanjem najboljše kupci je. In tako je prišlo, da v obee velja jugoslovanski denar manj nego drugod v običajnem tfgovskem prometu. Ako bi šio vse po dosedanji poti, se to razmerje ne spremeni tako kmalu in naša škoda bo rastla v sto-milijone.
Glavna pomoč proti temu zlu je aktivna trgovska Hlanca. Naravnost ne-umljivo je, zakaj je moralo segniti na stotine vagonov krompirja in češpelj, zakaj se je uničflo na stotine vagonov tnrsČice in sirka, zakaj se še ni prodalo vse konoplje, zakaj ni izvozila Slavonija več masti in mesa itd.. za kar vse bi prejeli lahko neverjetno visoke cene. Tuđi jajec, fižola in marsikaj drugega je doli, kar bi ljudstvo mogfc> pogrešati brez škode, a za kar bi prišli ogromni milijom v deželo. Na tak način bi imela Jugoslavija več nego dovolj nemškega denarja na razpolago za vsa naša pla-čila v Nemški Avstriji, imeli bi ga še nad potrebo in Nemci bi — ob pametni organizaciji! -— imeli zelo malo prilike, da bi ponujali pod ceno jugoslovanski denar v zameno.
Napačna trgovska politika v Jugoslaviji nas je doslej oškodovala za ogromne svote, ki rastejo dan na dan ob nizkem kurzu naše valute. Ali oškodovala nas je tuđi s tem, da ogromnih količin blaga sploh nismo spravili v denar, zlasti ne v inozemski đenar, za ka-terega bi bila država bogatejša jiasproti tuiini. Kako ogromno škodo so trpeli naši trgovci, zlasti slovenski, o tem bi se dali napisati dolgi razburljivi članki.
Slovenija meji na Nemško Avstrijo; medsebojni trgovski stiki so bili vedno zelo živahni. Po razsulu monarhije so bile vse vezi nakrat pretrgane. Ves izvoz in uvoz je bil zavisen od dovolje-
i .
^___________                                                                  #                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                   ^^^^
LISTEK.
i-. ^^iTitin Zarnik:
Birmanec.
(Dalje.)
Počasi sta se rinila proti velikemu oltar ju- Naenkrat sta bila spredaj in Jožek je zagledal blizu sebe škofa v krafni >miklavževi« obleki- Spreletelo ga je in nič vec ni vedel, ali ni že umri in ali ne stoji ob nebeskih vratih- S polzastrtimi ocrni je opravil birmo,brez volje je bil in sele pozneje si je domi-slil, da ga je škof zares potipal s prstom po licu in da je bil maziljen, da je bilo tam še vse polno duhovnov v raz-Mh oblekah in da je eden popravi! bo-tru Lojzetu roko, ki Jo je nerodno dr-žal na Jožkovi rami- Se dva vtisa je stalno obdržal; prvič, da se je starejši gosposki boter nenadno zgrudil inmuje cilinder ropotaje odletel pred stopnice oltarja, kjer mu ga je mlad donom« pobral; drugič pa, da j« med binno staj za njim in botrom nekdo, ki Je oel čas strašno kašljal in pri tem rmaširjal duh po česnu- Kedarkoli pozneje je Jo-žek obdnhal 6esen, takoj mu Je stopila pred dušo slika njegove binne-
Nenadno sta bila po blagoelovu « botrom zunaj cerkve- Lahna. sapica Je Jožka posvežila, a obenem je saSniil T9O trudnost svojega tele«* in    otrljt
so bili kakor iz razbeljenega Meleza-Zavžita pijaca je bila postala nadležna. Toda tuđi botru se je godilo podobno* Nekje za cerkvijo je bil samoten kot, kjer je bilo nekaj nemškega zapisano, pod nemškim pa čudni stavek: >Bo prošeno ta kraj ne oskruniti«- Oba sta prebirala te besede in Jožek je bo-tra vprašal, kaj se to pravi- Boter je še enkrat bral, sledeč črkam z glavo, potem je pa dejal: >To mora biti kakšen nov pregovor«
Nato je Jožka povabil: >Alo fant, zđaj pa z mano*c In šla sta k številnim stojnicam, katerih plahte so v vetro frfotale- Kaj se za birmo vse dobi! Boter je Jožku kupil veliko ćulo če-šenj, lecta, sladkarij, >zlatoc uro z dolgo verižico, orgljice, lep molitvenik in še povrhu lectastega konjenika z modro suknjo in rdečimi hlačami iz poslajene škrobove plasti ter z belimi huzarskimi vrvicami- In še mareikaj sta kupila- Tuđi nm je boter omenil, da bo dal materi deset golđinarjev, da mu jih naloži v hraniinico- Skratka, bil je to ideal botra. Kljubu čevljem so se Jožku svetile o&. in % nerodno hvalež-nostjo kranjskoga kmeta, ki nerad rac-tresa* svoje Sate, Je z oćmi nemo objel ljnbega botra Lojzeta. >No, je že do-bro,< je dejal Lojze, ki je pogled ra-Bomel in ki nm je umnomu postalo mehko, zlasti ker se je spomnil Lenke-
Joiek se je zjntraj dpma najede] kislega mleka; potem   je dobil   gola*,
klobaso, vina in piva* Zdaj je pa hru-stal češnje s peškami vred- Zmotil ga j^ boter, ki mu je pri možu s čudnim vozičkom kupil dva velika kosa neke rdeče in rumene skute, katera je bila sladka, strašno dobra in mrzla kakor led- Še nikdar ni Jožek videl kaj po-dobnega in težko si je zapomnil besedo >geflomezc* Ker je prehitro goltal, ga je zabole!a glava in tuđi bolan kočnik se je za par minut prav neljubo oglasi)* Hitro ga je Jožek poskusil utolažitl b lectastim Strukljem-
Veter je postajal bujSi, plahte na stojnicah so glasno treskale, prah se je pripodil po cesti in izza Skofijske strehe se je začel riniti tolst bel oblak v nebesno sinjino- >Dei bo, glejva, da prideva pod streho«, je odločil boter in sedla sta na koleselj, pred katerim je Luča že nad uro praskala 8 kopitom* Potegnili so zopet do >Flgovca<.
Patka v žafranovi juhi i reaand, kuhano meso, jetrica, 6anka, vm to je drčalo kakor film skosi Joskovo grio. Vino sereda tuđi in tect in fiiokmi so-lata- H konca konevr Je po dolgem tt-tanju iz šepa privlekal im pamaranSo in Je Tanjo ▼grisnil- Pa ni bilo poteb* no dobro- >OJ ti mlflek ti, a&J jo moraš oluWiU!< nm Je n—ignJla bliinja botrica s pečo- Nagnila Mjtiii miao, da mu pomaga- Pri tem Je pr«raila kmareo in pijaca je ivignlla Joikm po trebuhm in stegnih- Poakofil je, kakor od elettričMga   ^iaroa te m   sfcrtee
obrisal- A pri skoku mu je zamaha-dral želodec v životu in čudno mu je postalo- Ce bi bil vedel, kaj je paragraf, bi bil obliko svojega želo^ca pri-merjal paragrafu- Pa k sreči tega ni ved-el; le naprej se je sklonil, si pritis-nil roke na život in postal za pol tona bledejši. Dim v sobi ln smrad od jedi, pijaoe, od poru in namazanih škornjev sta bila tako gosta, da bi ju bil mogel zrezati na kocke. Po tej atmosferi je plulo veseljaško kridanje, žvenket po-sode, nabijanje eodcev piva, cmokanje nst, harmonika in rjovenje pevcev-Običajno temo pa j« povećavala s so-dro pomešana ploha, ki je zunaj prala Sejne ceste* Po vsakem blisku so ženske viknile in se prekriiavale, a straha je vselej sleđil srneh- Kmahi tuđi se je od zapada pojavila zelenkasta sret-loba, se širila in obetala skorafinjih Botnčnlh iarkov* Tedaj se je Jožek kakor Kajn splaail na đvoridče v sme-ri aa hler*
Vsestransko potolalenega ln pre-lotega krasnega zraka po nevihti ga ttajđemo §m nekaj časa, ko se gunea na od ispreie&e lojternlee ter občuduje veliko mavrioo na nebu* Oevlje si je ■—ni. na orgrjioah prepeva slavo Gospodu in srojemu botru ter se raduje premirja, kl ga Je bil medtem srečno dognal z notranjostjo svojega telesa, građlTil »ovratniku takorekoč zlato mostore na tm plati-
Naposled so mu položi težka roka na ramo-  ObrnivŠi se napol,  zazre na svoji desni mogocen trebuh, preko ka-terega se v solneu leskeče srebrna veriga takih mer, da bi lahko vola zanjo priklenil. Na svoji rami zagleda Jožek štiri debele kratke prste, ki Strle kakor! slučajni izrastki iz tolste grude rde5e-| ga mesa. Ce bi Jožek ne bil zapaeil tu- \ di rumenih nohtov s črnimi robovi, bi' bil prisegel, đa mu na rami leži kravjei vime. vAli si ti Kravopasnikov,« se je tedaj že oglasil posestnik teh zdravih naravnih čudes z gromkim hre&čanjem* Jožek se je zagledal v debelo visnjero-rdeče lice, sredi katerega je t&al mo-! gočen bakren nos, glađek in potn fuk-njic, kakor koža tište pomaranoo,   kf je Jožek ni znal jesti*    Pođ nosom so visele divje rumene brke, med kateri- ] mi je molela debela,   zlato   prepasana smođka v zr^k, araven nosa nekje pa sta se   izpod   našopirjenfli   belkastiti obrvij v Jožka upirali dve krvavopod-; pluti zelenkasti oči* Rdeči vrat Je hil; tako Širok, đa bi bi! brez skrbi napri-vil iz njega dva in gotoro je mol imel v njem dva goltanca,    đrugaSe^Df tudf, ne bil mogel rsega tega popiti, kar je bil med življenjem ze v sebe zlfl- Tak' je bil slavni konjski mešetar >Tć flirok Jure, znan do onstran me|_ domovine; ne lep, a dika stanu*                          "
(DaUe prlfiobniK.)
Stran 2.
»SLOVENSKI NAROD** tat 3. jttlij* 191».
IM fttev.
nia iz Beograda. AH to ie bila krfževa pot tja doli! Na sto proSenj navadno ni rešena nftl ena.
In ako je včasih vendarle prišla ugodna rešitev, je bilo že vse prepoz-no jn zamujeno. Slovenska trgovina je oško^pvana za ogromne milijone!
K vsemu temu je prišlo tisto ne-zmiselno in neumljivo zaprtje meje. Ćele tedne ni bilo niti ŽelezniŠke proge, ne pošte, ne brzojava! Iz Nemške Av-strije smo mogli dopisovati z vsemi dr-žavami Antante, da ćelo poštne pakete smo mogli pošiljati z Dunaja v Rim in London itd.. le iz Maribora niste mogli pisati dopisnice v Gradec, da bi poslaH kako nujno vest svojcem, znancem ali trgovskim prijateljem. Vse tište straS-r.e šikane ob meji s potnimi omejitvaml itd. so donašale Jugoslovanom veliko več škode, neprilik. težav in bridkosti fiego Nemcem. Ti poslednji so bili raz-rneroma zelo malo prizadeti. ali škripalo je jeze in obupa na tisoče Jugo-slovanov, ki si v tujini nišo vedeli po-moči; odtrgani od domovine, često brez sredstev, so tavali po svetu. In kdor ima to nesrećo, da je kakorkoli pnstal državljan Nemške Avstrije, s tem ravna Jugoslavija kakor s sovražnim dr-žavljanom. trse in grše ko ravna An-tanta z Nemci.
Ugled Jugoslavije v takih zaprekah ni rastel. Uničevali so ga ćelo lastni državljani vsak dan s tako rezko kriti-ko, da bi se V domovini morda progla-šala že za veleizdajo.
Da v takjh zaprekah naša valuta ni mogla rasti na ugledu in moči, je iimevno samo po sebi.
Zakaj nimamo še devizne centrale? Zakaj nismo poskrbeli po vzgledu Ce-hov za prjmerno gibanje na tujih bor-zah ali vsaj v Svici? — Ćelo češka devizna centrala je že poskušata dvigniti jnsoslovansko valuto. V rokah imam obračun z dne 30. aprila, ko mi ie pla-čala za 1000 iugoslovanskih kron 70 čeških, za 1000 nemških kron pa le — 58 K 75 v. — Toda devizna centrala v Pragi sama ne more držati v primer-nem ravnotežju jugoslovanske valute, ako sami držimo roke križem ter ne Ie nič pametnecra ne ukrenemo. namreč dan za dnem dežujejo naredbe in odredbe, ki uničujejo našo trgovino s tii-jino (zdaj n. pr. še ogromne carine na blago, ki ga nujno rabimo!) v glavnem v veliko našo škodo.
Potreba devizne centrale ie očitna. Naravna bogastva Jugoslavije so tako velika, da ob pametni trgovski poliriki lahko dvignemo svojo valuto na visoko stopnio. Nikakega stvarnesa temelja jn pa tako ogromna razlika med češko in jugoslovansko valuto. — Vrednost ju-goslovanske krone je v tujini tuđi zelo oškodoval znani kurz dinarja nasproti kroni. Ravno s tem kurzom, pametno in tuđ! pravičneje določenim, bi mogli zelo dvigniti ceno jujroslovanskim kro-nam. Ako pa ćelo dinar sam tako strašno basatelizuje našo krono, kako hočemo, da jo bo bolje cenil — frank?
teko-iiifcpski oiiiaii.
Za Vidov dan je dooent češke uni-verze v Pragi, znani geograf V- Dvor-sky v >Nar- Listine (st- 150) napisal enako temeljit kakor topel članek o odnošajili eeško-jugoslovanskih ter svoja izvajanja končal z besedami: >Poglejmo po svetu! Najdemo dosti prijateljev, ki so prijatelji do gotove meje, dosti zaveznikov, ki so si zavez-niki, dokler je od tega korist. Toda jedva kje najdemo tako eorodstvo misli, kakor ga nahajamo med nami in :Jugoslovani- Je to edini slučaj v odno-šajih do drugili narodov, kjer poleg treznih političnih razprav more brez strahu izpregovoriti tuđi srce.«
Dvorski je znani jugoslovanski Čeh. ki je pred par leti v zbirki >Duch a svet« izdal lepo delo o jugoslovan-skih primorskih zemljah- A spoznajmo imenoma še nekaj drugih Čehov, ki 8 posebno vnemo delajo na ožje naše medse'nojne stike- Dr- Kautskv in prof- Daneš in še nekoliko ^zagrize-nik«: čeških Jugoslovanov je letos energično delalo za najožjo zvezo med Čehoslovaki in Jugoslovani- Inž- O-Para zatrjuje, da se bori za koridor kakor za lasrno eksistenco; s tem pa je tuđi začrtal svojo linijo proti zahrbt-nim Italijanom, ki ne marajo direktne deske zveze z Jugoslovani in ki delajo na to, da bi Jugoslovane pri Čehih ocrnili- Čujemo, da se mislijo sestati fcastopniki velikih čeških knjižnic ter organizirati nabavo najboljših jugoslo-vanskih knjig za svoje biblioteke-
Kar je inž- Para, ki je že tekom vojne bival del časa v Ljubljani, napisal v >Nar- Listine (št. 117), češ, doma se sumničimo, ali napram tujini smo prezaupljivi, to velja tuđi za naše od-nošaje do drugih Slovanov; druge Štovane smatramo namreč toliko za svoje, 'da o prvi priliki čežnje — zabavljamo- Tako smo letošnjo pomlad ob prvih sencah planili tuđi po Cehih; no, hvala bogu, sedaj se je stvar obraila-Kakšen poslušalec gledališkega par-terja P& se vendar le včaei bzenkne pb to struno ter malenkostno govori o »potvorjenih« in >nepotvorjenih< gla-sovih ljubljanske pozornice- Kdor je tako občutljiv za kak češki (ali hrvat« pko-srbski?) akcent, naj ostane doma-^Tako >štenkanje< nervoznih ljudi za-struplja razmere ter je cesto vzrok, da so si ljudje v srcih tuji, tuđi ce 96 oficijelno pogajajo, dogovarjajo ter ofici-jjelno lepo sprejemajo-
PolitMn« vmN.
NEMSia VIDOV DAN.
(Paralele).
Čudno naključje! 28. Wm J» bilm pokopana samostojnost §rtor, prišli so v tursko sužnjost; A |aa9a so počfli, kakor bo zgodovfna dokazala po Nemcih izzvani sarajevski strdi, ld naj bi bili signal za ugooobttev Jugo-slovanov, posebno njih že samosto]ne-ga plemena, Srbov, a so jhn prjnesli posredno ravno čez pet let svobodo in združitev; in 28. KinlJa so pođpisali Nemci pogodbo, ki jih spravlja v po-doben položaj kakor kosovska bitka pred 530 leti istega dne Srbe. Ta dan je pokopat gospodarsko samostojnost Nemčije. kakor je leta 1389. pokopal gospodarsko in narodno samostojnost Srbov; ta dan izroča s podpisom mirovne oogodbe Nemce na milost in nemilost Antanti kakor nekdaj z izgubljeno kosovsko bitko Srbe Turčjji, Odslej bodo z Jugoslovani vred imeli tudl Nemci svo] Vidov dan; praznovali bodo 28. junija kot dan spomina na zaigrano svobodo (igro so začeli isti dan ravno pred pe-timi leti) in kot opomin na delo za pri-hodnjost, za osvobojenje. A kakor se je majhni srbski narod klmb Sstoletni narodni in gospodarski sužnjosti povz-pel k novj svobodi, bo tuđi Nemcem prej ali si ej zasijal dan svobode, — ako bodo opustili svoje stare zavojevalne nacrte.
ODBITI NAPADI.
Prestavitev okrajnega glavarja v Črnomlju se >Slovencu< ne zdi već za-dosti trdna podlaca za razbitje dež©l-ne vlade- Treba pogreti stare dogodke, M so že zdavnaj pojašnjeni in jih za-belid z novimi lažmi- Imenovanje po-verjenika za agrarno reformo dr« Lu-kana vsled teg;a zopet vstaja v >Slo-vencu«, topot drugače servirano kakor pred mesecem dni: dr- Žerjav, da je >pismeno priport>čik dr. Lukana ministru in to >seve za hrbtom vlade«. Ta zločin ni samo >gro7en*:, dasi M referent za aerarno reformo v vladi imel za to vso pravico, ampak je od konca do kra^a zlagan- Peželna vlada je enoglasno sklonila imenovati dr- Lukana šefom oddelka za agrarno reformo- Isti ča^ je ministrstvo skle-nilo organizovati poverjeništvo za agrarno reofrmo v Ljubljani in nic ni bilo bolj naravno, kakor da je minister imenoval, ne da bi bil v to posebej od vlade ali dr- Žerjava naprošen. ravno dr- Lukana poverjenikom- Tak je ta zlo?in. radi katerega se SLS zdi potrebno vlado razbiti- Stvar je stokrat med strankami obravnana- Dr. Koro-sec sam je z Gostinčarjem vred pod-pisal imenovanje dr. Lukana- Pove-dali bi še več lahko, kar dokaže, da je odpor proti Lukanu sama gledali-ška poza. poslrežemo s tem. če bode g- Eemec še naprej mešal*
SE ENKRAT CRNOMEU!
Imenitne nazore o >konstihiciona-lizmu< ima >Slovenecc pa tuđi >Na-prej«- Mnenja sta, da šef deželne vlade ne srne govoriti in poročati v ministr-st^-u o jjavnem redu in miru v Sloveniji-Če ga minister vpraša, kako je v Čr-nomlju in na Vinici, kako je z nemiri v Kostanjevici, kako je z izgredi v Krškem okraju, kaj je s stavkami, kako je pri nas glede boljševizma: na to vprašanje bi šef deželne vlade moral odgovoriti po >konstitucionalnihc nazorih >Napreja< in >Slovenca<: par-don, g- minister, moram prej prašati g-Golio v Ljubljani, če smem in kako-Šef deželne vlade po tem mnenju bi moral dogodke soditi tako, kakor g. Golia in ponizno recitirati poročila tega gospoda, ki jih pa — od nikođer ni-Vsak nemir v naši domovini zlasti boljseviški nam ogromno škoduje v inozemstvu in slabi notranjopolitieno moč Slovencev v državi- Dosedanji po-verjenik za notranje za deve je notorič-no nesposoben za danažnje razmere, ki velevajo preventivno skrb ne pa biro-kratieno zvonenje po toči. ToČa je padla- A niti tedaj se temu poverjeniku ni zdelo potrebno, da nastopi- V Kostanjevici, v Krškem, v Črnomlju je vse po starem, kakor da se nišo zgodili protidržavni zločini- Občinski odbor v Kostanjevici, kjer so pod Gačevo komando vrgli na tla prestolonasledni-kovo sliko, posluje po milosti g- G o-1 i a še naprej! Taki poverjeniki so pri-nesli nemire, kojih posledice mora ljudstvo nositi- Primeren pouk županom in orožnikom, energičen nastop — to bi zdavnaj red napravilo v vsej Sloveniji- Prosimo torej, da obdrie kleri-kalci pouk glede konstitucionalizma zase in naj pometajo pred svojim prs-gom, raje naj bi svojega Golio naučili, naj vrši svojo dolžnost pa bo TnarnivM gorja in prepirov prihranjenih.
KDO JE   ODSTAVBL   GLAVARJA V BREŽICAH    IN ' V   SLOVENSKIM
GRADCU,
Beograd, 2- jnlija. Kakor is^m M dobili poslanei JD6 na marodajnan mestu pojasnilo, da se je isvriila pre-mestitev glavarja Ipavioa ▼ 8low-Gradcu tor vodje glaTantra t Breil-cah Eoropeca na predlog pederi*-nika ljnbljangke vlade Gustava Galije- (Kakor znano je >SloTenee< ott-tai dr- Zerjavu, da }e on predlajai H   erjms^ra.   &aiLo   re*0ooljul»a
|» ta Val le nvrldae im gite^ji veeti Op- vreda.)
OOTOUm JAflMOt
»▼•■■I mitfr JM ■» ilen>H>H t ma|»>w*>iici» les* ■ejtojn »JiiiBje-■K ▼ tM, ko ee te IhmIJI m*Ugm obstoja MPjaU, sreje eUaet a» alste tiketapete eoU&ari}^« Tako trdl »Sloveaeec m dne % t> m* na vodiliMHD mestu im tajiti ae &• da, da mora tako razkritje Tsbuditi Tseeplosno aenaaci-jo in te tembolj ker Je bogato garnirano z namigavanji, da gre tu za »frivolno in sramotno toptanje državnih in-teresov, katero je v zgodovini nafte politike skoro bres primerec in za >oel sistem javne korupcijec- Z vso opravi-&enostjo pričakuje torej slovenska javnost brez razlike stranke javno raz-krinkanje, kakršno >Slovenecc oblju-buje >v kratkemc. Nam pa ta obljuba ne srne zađošeati! Kdor ve za tako nečuveno hudodelstvo, ta ima prokleto dolžnost, da jo razkrinka nemudoma in ne >v kratkemc- Namigavanje je pre-prozorno — vsak otrok ve, kdo izmed nas, članov JDS je imel oblast in priliko rlorabljati to oblast v najnevarnej-sem času našega ujedinjenja, ta čas, ko so se po besedah >Slovenčevibc maiali temelji našega obstoia. To smo bili ta-kratni Člani ^Narodne vlade« in nih5e drugi- Ce je kdo izmed nas tačas zlo-rabljal svojo oblast, na dan z njegovim imenom, na dan z njegovim grehom-Tn ne >v kratkemc, ampak takoj! Saj se ne da tajiti, da smo imeli tačas vei člani vlade brez razlike stranke naj-lep^o priliko oboerateti >z nizko tiho-tapsko dobičkarijo<-Kdor bi jo bil izra-Ml. naj izgine iz na^ih vrst- Kdo je bil torej to? — Pričakujemo in zahtevamo točen odgovor- Sicer izpostavi >Slo-venčevc člankar ćelo stranko VLS sumu, da hoc-e vpeljati v strankarski boj zopet infamne metode bivšega deželne-ga odbora, ki je izroeeval najpoštenej-še politične naeprotnike hladnokrvno rudi nevarnosti vielic po načelu: >Sem-per aliquid haeretc Povratka te metode pa se borno vedeli braniti makari rudi s pasjim bičem v roki. — In sedaj ima besedo  zopet  >Slovenec<-
— 11 — PO^\'LJAMO PONOVNO!
VčeraJ smo pozvali >Slovenca< naj pove ime vodilnega moža JDS, ki je po njegovem mnuju zapleten v tiho-tapsko afero pri čekovnem uradu. »Slovenec« se našemu pozivu ni od-zval' Pač pa je dodal po receptu prist-ne katoliške morale k naši notici na-slednjo pripombo: >Mi dostavljamo le še to, da je imejiteljica te tvrdke (Ger-šakove) gospa dr- Pestotnikova, eo-proga poslanca JDS in bivšega pover-jenika za promet, pod čegar uradova-njem se je ustanavljal čekovni urad-c — Mesto da bi >Slovenecc možato po-vedal to? kar je namigaval, vnoviČ namiguje in ovinkari« Opozarjamo, da >Slovenec: ni zakotni listič, marveč je glavni organ SLS. katere predsed-nik je ministrski podpredsednik dr. Korošec, strankin organ, ki Btoji pod stalno kontrolo ljubljanskega sko-fa Antona Bonaventure- Po-zivljemo zato ponovno »Slovenca« naj pove ime vođilnega moža JDS, ki je po njegovem mnenju zapleten v koruptne afere.
ODLIKOVANJE ŠKOFA UCCELINIJA.
Zagreb, 2. julija. Škof Uccelini v Kotoru je bil odlikovan z lfedom sv. Save I. razreda zaradi svojesra odliČ-nesra in neumornesra dela za narodno ujedinjenje. Ob tej priliki ie dobi! od vseh strani mnosro brzojavnih čestitk. (Škof Uccelini ie znan radi svoje ga prevoda Dantcjeve »Božanstvene komedije«.)
NOVI   BANKOVCL
Zagreb, 2. julija. »Trgovki Glasnik« poroča, da so tehnična dela za idelovanje novih bankovcev že skoro končana. V Parizu ie dotiskana že velika množina bankovcev, do srede avzusta pa bo dotiskana tuđi ostala množina bankovcev. Tuđi v Zasrrebu. kjer se izdelujejo bankovci po 20 di-narjev, je delo že skoro končano. V Prajri se tiskajo bankovci po 10 dinar-jev in bo tuđi tam delo kmalu konča-no. Računa se, da se bo koncem av*u-sta ali pričetkom septembra že lahko zamenjalo sedanje stare bankovce z novimi, ki pa ne bodo papirnati denar države, ampak »Narodne banke kraljevine SHS«, ki se sedai snuje s Beo-srradu s kapitalom 500 milijonov dinar-jev v zlatu.
NAŠE  DUASTVO  V  SVICL
Zmgnb. 2. julija. Današnje »Narodne Novine« priobčuiejo vest poverle-ništva za narodno gospodarstvo, da more onih 150 dijakov - visokošol-cevf ki so se zgksili. da nameravaio nadaljevatt Studije vSvici, Studirati le veterinarstva Ker se je na prvj poziv poverjeništva zirlasilo tudl nrnoo dijakov drugih strok. bo zemaljska vlada ▼ Zagrebu posredovala, đa bo Svi-ca dovolila tudl tem nadaUevatl svoie Itudlje tamkai.
»HRVAT«   IN   BIVŠI   AVSTRO-
OGRSKI CBCNEPALL ZasrA 2. julija. DanaSnH »Hrvat« prinaSa pod naslovom »Kam to pelje« sopet vest, da sta Kila Dole* generala Vladimirja Laxa notvana ifldl bivša generala grof Sali* /guverner SrbUe   za   čaaa   avstro - ograke
*lnmmrtim\   te    ■Hfc^H^   MihAiklVifik     ŠA
tekom 4S ur zamistfta teritorij naše države, Ceprav sta tudl ta dva naia državljana; Obenem ođgovarja »Hrvat« »Rijeci SHS«, da*to val ti trlje generali Upotoill tvofo dolžnott napram kralju In domovini to da Hb sedaj ttrajo Is domovine zato, ker so — Hrvati. (To pač sigurno ni pravi ras-log ga njihovo izgnanstvo.)
Kraljevina
Srbmr, Hnratov in Slovencev.
ROMUNIJA   PRIZNALA JUGOSLAVIJO.
LDU Bofcaretta, 1. julija. (RDU — Dacja). Romunska vlada je priznala kraljestvo Srbov. Hrvatov in Slovencev kot neodvisno in suvereno državo.
ZA  RUSKE ĆASTNIKE.
LDU Beograd, 1. julia. Ruski voldi ataše je obvestil vse ruske častnlke, ki se nahajajo v naši kraljevini, da so ukrenjeni vsi korak i za njihov transport v sevemo Rusiio ali Sibirijo. Ruski častniki, ki se nahajajo v Beogradu, se imajo prijaviti ruskemu ate^eju preko mestnega poveljnika in naznačiti čin, ime, vrsto orožja in družinsko stanje, dalje kod žele odpotovati in svoj točni naslov.
61a« treznih koroških Nemeev-Piše se nam: Vozil sem se v četrtek z nekim Nemcem a KoroŠkega- Le ta mi je pripovedoval, da so ćelo Nemci, ki ćelo situacijo prav preudarljo, veliko rajši pod Jugoslavijo, kakor pod Nem-ško Avstrijo in sicer je oni Nemec utemeljeval svojo trditev sledeče: 1- V Jugoslaviji smo dobili takoj, ko so bili Nemci premazani, zadosti živeža-2- Nemška Avstrija bode štela približno 6 Vi milijona prebivalcev, od ten ima samo Dunaj nad 2 milijona in Gradec z drugimi mesti okrog 1 milijon- Torej polovica vsega prebivalstva bi bila v mestih, ostalo prebivalstvo naj pa po-tem samo za te dve mesti dela in skrbi in 3- Nemška Avstrija bo od vseh strani zaprta, med tem ko ima Jugoslavija vendar odprto pot glede trgovine- Ako bi se tndi hujskačem na Koroškem ta~ ko razum odprl, bi gotovo bilo kmalo ljudstvo    za pripadnost k  Jugoslaviji«
Novo parobrodtio društvo. V Makarski se je osnovala delniška družba za obalno plovbo. 7a sedaj kupiio jeden parobrod. Svojčas je bfl začel Rismon-do v Makarski z jednim parobrodom pa se je v 25 letih, s svojim? brati po-spel do lastništva znatne flotflie družbe »Dalmacija«.______________________
Hcođrcicna domovino.
IZ GORISKIH  BRD.
Koncem junija.
Dosedaj smo imeli jako malo dež-ja* radi tes:a je bila že huda vročiiia. Suše dosiej še ni bilo. ali ako pojđe tako dalje, bomo po vaseh kmalu brez vode. Na poljskih pridelkih se tp že pozna. Pred tremi tedni smo- imeli tako debelo točo« kakršne oomni le malo ljudi. Dobro je bilo to. da toča ni prišla z vetrom. Eno točino zrne je tehtalo 250 gramov. — Lansko leto smo prodaj ali Češnje po 6—10 kron kilogram in sploh vse sadje ni bilo pod 5 K za 1 kilogram, ali letos? Češnje so po 20—40 centezimov 1 kilogram in kakor se prodajajo Češnje, tako bo tuđi z vsem drugim sadjem. Sicer pa letos ni letina za sadje. Be-gunci, ki se vračajo, so mislili, da dobe kaj sad ja, da bi se skromno preživljali, ali žal, so se varali. Sadja ie malo ali nič in še to zastonj. Podpore so dobili begunci v Italiji za tri mesece naprej, ta podpora jim je že pošla, kako naj sedaj izhajajo? Podpore nič, od sadja, nič. To stanje ie naravnost obupno in ne vem, kaj se zgodi, ako pojde tako dalje. — Obnove takorekoč še ni no-bene. Ako hoče kdo imeti hišo popravljeno, mora predložiti prošnjo na Žu-panstvu, zadaj na prošnji mora biti pa izjava, da ko bodo plačevali vojno od-škodnino, se odtegne toliko, kolikor se je sedaj porabilo za popravo mse. Koliko je treba prošenj, potov in drugih zamud samo v to svrho, da bi mogli bivati pod streho. Ali skoro ves ta trud je glas vpiiočega v puščavi. Prešla je zima 1917. bili smo brez strehe, tako tuđi pozimi 1918 in preide zima 1919, pa bomo še vedno brez strene. Naše gospodarstvo ie šio aod zlo in bojimo se bodočnosti Dod tuicem, kci nam preti popoln pogin. — Kamorkoli stopiš, moraš govoriti v tujem jeziku, nikier ni lepega pogleda, lepe besede, vedrega obraza, nik jer ljudi, kl bi nam res hoteli pomagati, nik jer sočutia z nami. Sužnji smo, v Črnem robstvu živimo. Samo to ćutimo, kako živi med nami sUa, ki nam hoče uničirJ našo domovino. Po glavi jim uul misel kako bi nas najhitrejše potujčili. V to svrho se hočejo lotiti z ledenim srcem In z vso brezobzirnostjo potujčevante naše mladine, češ. prihodnji rod v Brdih mora biti že laški. — Zbegani smo. kot izgubljene ovce, brez strehe, brez doma, pod tujčevo peto zasužrijenl. VI, bratje onstran demarkacijske crte, mislite na nas. Vi, mogočnjaki v Parizu, spregovorit© besedo o samoodločbi narodov in udejstvite jo skoro! Krivice ne bomo prenašali, to povemo odločno.
Kako deUjo Lahi z bolnim clove-k«B> Iz nekega pisma: 8el eem domov bolan- S težavo sem dospel do Žičevja t gozđu- Frevaril sem se, ker sem mislll, đa so Lani Se na prejšnjem mostu, v resnici so pa že na obrežju cerk-nifikega jezera* Prošli sem, ali smem k wsxp» druiioi, kat Wft bolaB,   UaliiaU *
•o m« in M eem dali«- Zafiell pa so m«
isprasevati o raznih strareh, kako Je v Jugoslaviji. Tenente ma Je prijel sa prsi In vprašal šaka] nosim fugoslo-vanaki snak. Odgovorll sem nm, da ssm in ostanem Jugoslovan* Nato so ma vlekli na bližnjo stražnioo in pra-iskali do golega- Dobili so dre privatni pismi in nad 300 K- Pobrali so vse, pisml in denar, in vse obdržali« Fotem sem moral ž njimi, dasi bolan, v Št* Peter na višje poveljstvo- Dali so ml vendar voz ter me z bajoneti spremili v št. Peter* Na višjem poveljstvn so me saslifiali in potem izpostili- Ali kmalu me je začel neki karabinjer iz-praševati, ali ne preti morda nevar-noet od jngoslovansk© «trani, na kar sem odgovoril, da je to pač lahko mo-goče. Radi tega so me zaprli k Šestim drugim in odpeljali v Trst uklenjenega kakor kakega roparja, tam so me ntak-nili v celico, kjer je bilo prostora za sedem oseb, pa je bilo nas notri Štiri-indvajset- Dva dni mi nišo dali nikake jedi- Sotrpini, ki so bili tam že mesece, so mi tožili, da so jih topli in mučili na razne načine • • •
Mirovna lionferenca.
MIROVNA POGODBA. LDU. Pariz. 27. junija. (DKU). Reu-terjev urad poroča: Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo je že skoro popol-noma izgotovoljena. Pog:oji, Id Se manjka jo. se vstavijo naknadno.
ZA IZROCITEV NEMSKEGA CE-SARJA.
LDU. Haag. 1. julija. (CTU). Iz Londona poročajjo: Lord Harthwertb je naznanil v spodnji zbornici, da so se otvorila pogajanja s holandsko vlado glede  izročitve nemškega cesarja
DEMISIJA POLJSKE MIROVNE DELEGACIJE,
LDU. Moravska Ostrova, 1. julija. (CTU.) »Naprzod« poroča iz Pariza, da so načelnik poljske delegacije v Parizu dr. Gluski ter delegati Sokolski in Sojkowski podali svojo demisijo vsled protestne izjave podane proti politiki poljske mirovne delegacije, ki išće združitev s KolČakovo vlado.
POGODBA S POLJSKO. LDU. Dnnaj, 1. Julija. (CTU). »Neues \Viener Tagblattc poroča iz St Germaina: Hkrati z nemško mirovno pogodbo se je sklenila v Parizu med peterimi velesilami in Poljsko posebna pogodba, ki bo imela y zvezi narodov velik vpliv na notranje razmere v poljski državi. Ta pogodba bo predvsem zajamčila zaščito narodnih in verskih manjšin. — Kakor poroča »Echo de Parisc, so velesile predložile tuđi drugim novim državam podobne pogodbe.
BODOČE DELO SVETA PETORICE,
LDU. Lyon, 1. julija, (Brezžično). Svet petorice ministrov za zunanje stvari, kjer so zastopane velesile Amerika, Anglija, Francija, Italija in Japon-ska, je imel v torek popoldne sejo, da dol oči program svojega dosedanjega delovanja. V prvi vrsti bo naloga sveta petorice, izdelati mirovne pogoje za Nem. Avstrijo, Madžarsko, Turčijo in Bolgarijo. Pričakovati je, da bodo fi-nančne in gospodarske klavzule mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo, katerih besedilo je pravkar izdelal redakcijski odsek, izročene dr. Rennerju v Saint Oermainu že koncem tega tedna. Ta-koj na to priđe na vrsto razprava o določitvi mej ob Jadranu. Rešitev tur-škega problema so odgodili na nedolo-čen čas. Dela za določitev mi rov. pogo-jev z Madžarsko in Bolgarijo so Sele v začetnem stadiju.
DEFENZIVNA ZVEZA.
LDU. Pariz,* 27. junija. (DKU.) Reu-terjev urad poroča: Pri slovesu ame-riške delegacije je Izjavil Wilson, da je pripravljen podpisati pogodbo, v ka-teri se Zedinjene države in Velika Britanija zavezujeta, da prideta Franciji na pomoč, ako bi jo Nemčija ogrožala.
FRANCOSKA ZBORNICA. LDU Saint Germain, 2. julija. (CTU) »Neue Freie Presse« prinaša vesti pariških listov o seji zbornice, v katerl je Clemenceau predložil mirovno do-godbo. V zbornici je bilo vse tiho, ko je stopil v dvorano Clemenceau v premstvu vseh rninistrov in državnih podtajnikov. Ko je Deschanel v svojem nagovoru pozdravi! Alzacijo - Loreno, so vsi poslanei skočili s svojih klopi in ploskali. Ko je govoril o mrtvecih in rekel. da so franeoski vojaki vecii. kot jih je poznala zgodovina, je vzkipelo brezmejno navdušenje. Nato je ginjen govoril Clemenceau in rekel: Vodili bomo ta mir, kakor smo vodili vojno, z voljo, katere nič ne bo moglo vpoe-niti.______________________________
Iz Avstrije, Madjarske, Nemčije, Turske.
OGRSKI BOLJŠEVIKI SE PRIPRAV-LJAJO NA BEG.
LDU. Dunai, 1. julija. (CTU). »Te-ligraDh- poroča: Ogrski ljudski komi-sar Kunft se na svojem begu mudi na Dunaju. Tuđi Bela Kun, čigar rodbina se nahaja v švici in je preskrbljena s potrebnimi milijoni bankovcev v nio-drem tisku, izdanih po boljševtški vla-di (Blaugeld) se pripravlja na more-bitno naglo ogpotovati iz sovjetske ^ Cgrske.
OLAD   V   PESTI.
LDU DUnaJ. 2. julija. (CTU) \ Budimpešti je strašna lakota. Na u* «oč* liudi zapuše mesto, CUo k*l*-
štev. 154.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 3. Juliji 1919.
Strani.
irane potujefo proti Zahođni Ogrski to
avstrijski meli.
izpreTiolS
Izpred mariborske porote.
Maribor, 1. juiiia. Slovo ljudskim sodnikom!
Z današnjim dnejn se zaključuje fcri tedne trajajoče poletno porotniško easedanje. Pred začetkom razpravc zcđnjega slučaja je pred^gdnik senata višji sodni svetnik Ravnikar se poslo-vil v svečanem nagovoru od vseh na-vzočih porotnikov. Izrazil je posebno priznanje, da so porotniki kljub ravno v tem času največjemu delu doma. ves čas vestno izpolnjevali svoje odgovornosti polne doLžnosti, da so s tem na-pram širši javnosti doprinesli dokaz, pa tuđi vzgled za spoštovanje pravne-ga Čuta, da ravno v tem spošiovanju tiči nas vse okreočujoče zaupanie, da smo na pravi poti do izboljsanja socijalnih razmer in ž njim vzporedno tuđi do zmanjšanja porotniških slučaiev. Z ginjeno svečanim naglasom je pred-sednik zakljuČil:
Spoštovanje pravnega čuta je temelj kraljestvom. Naše mlado kralje-stvo bo obstojalo na podlasri pra\ice. Zgodovina od najstarejse do najno-vejše dobe nas uČL kako se mora raz-rušiti vsaka država, katere vrhovni voditelji zastopajo geslo krivice . . „
Tuđi nam bodi    dovoij eri    kratek sloves.    Porota — ljudski    sodniki — ravno v najtežjih  slučajih,  ko se  gre za odločitev o življenju in smrti fe bila še  leto  pred  vojno    ponekod  zelo  diskreditirana. Preveč ie stala ne le pod vplivi   narodnostnih   in   političnih     na-sprotstev,    marveč    tuđi pod vplivom pretiranega    humanizma.    Neredki    so bili slučaji, da je ista porota isti dan za isto    hudodelstvo, na pr. detomor. dopoMne  obtoženka   oprostila,    popol-dne pa isto deianie storjeno v mileiši ohliki  iz usmilienia vrednejŠih nagibov obsodila  v  daljšo  težko  iečo.  Ni  bilo to javno najbujše    žaljenie   pravnetra čuta? Ni nas namen. naadlje zasledo-vati  to  zgrešeno  oot.   Opozarjamo  Ie, da so se iz ljudstva    samecra    dvigali klici po odpravi porote    kot    ljudskih sodnikov. Tem bolj  smo bili  radoved-ni, kaj nam prineso po vojni prva oo-rotniska  zasedanja .  V^ai  srlede  Maribora moramo javno pribiti, da sta nas obe prvi slovenski poroti, zlasti pa  ta slednja, nriietno iznenadili.   Tri tedne sami  te7ki.  rnestoma  pravno  zelo  zapleteni slučaji — a v vsakem slnčntu je  mariborska    porota   se   o^Iočila   z*t pravo pot.    Le v dveh ncjkocljiveiših slučajih:   rop   hrvrtsJdh   tihotapcev   na Placu in  skrivnosfen umor    na    Muti, pravni   čut  ni   dobil  primernegrs   zađo-ščenjn.    Tada    ravno v teh    sluSaiih* o^ro^titve oMožencev so Dorotniki Dokazali svojo samostojnost   svoje sdo-štovanfe đo pravice in če je nišo mosli obenem   ttidi     dokumentirati  s   svoiim krivdorekom,   te^ra   nišo   bili   oni sami     krivi.    Danes    lahko    in v obrambo   resmce tiid^  moramo    izdati tajnost, da so porotniki rudi v teh s!u-Čaiih bili odiočeni, izreci svoj krivdo-rek,jjko bi se jim bilo nnrndilo deia-nju primerneje, mile je vpraSanfe,    ka-kor ono na ro-p n umor. Na sdIošho pa vsa čast in priznanje vsem, ki so skozi tri tedne vršili tezko, odgovorno nalo-go ljudskih  sodnikovj
Rekord U7movičev - vtemHcev je v tem zasedanju izvršit zadnji obto-ženi, 20Ietni, v Leskovec, okraj Ptui pristojni Jakob Kranic. Fant je kričeč" dokaz posledice zanemarjene vzgoie, V svojem desetem letu je izgubil svojo mater, prepuščen ie bil očetu. ki ie bil zapravljivec in se za vzgojo dečka ni čisto nič brigal. Fant se je že zso-daj rad poteDal okoli. Do večje tatvine se je spozabil med vojno. Komaj so sra pri okrožnem sodišču v Mariboru za-prli, jim je pobegnil. Potikal se ie po domačem in sosednjem rogaŠkem okraju, izvršil — kolikor se je dalo dognati — 11 velikih tatvin, večinoma z vlomi, pokradel je vse, kar je dobil. obleko, perilo, živež, denar, eno noč kar 13 kokoši, tuđi brejo kravo (dh Zovcu v Strmcu) vredno 6000 kron, ki jo je prodal nekemu Hrvatu imenom Štefan v Cvetlino za 820 kron. Med večjimi okradenci so: Merc, Emeršič, Kranjc, Zupančič. Cafuta, Mohorko. Tanjšek, Potočnik, Mesarič in Zovec, v vaseh Leskovec, Strmec, Veliki Okič in dr. Vrednost ukradenega blaga 15.000 kron. Po neki tatvini zasačen in oddan v zapor okrainega sodišca Rogatec, se mu ie zopet posreČilo po-begniti. — Obtoženec Drizna skoro v^e tatvine. Porotniki so soglasno potrdili vprašanje na tatvine in notikania brez dela; obsoien je bil na 6 let težke ječe, z dovoljenjem. da se ga po prestani kaizni izroči prisilni delavnici.
Porotni senat tega zadnjega zase-danja: višjesodni svetnik Ra\Tiikar, oredsednik; sodna svetnika dr. Dev in Peitler, prisednika; drž. pravdnik dr. Grasselli: zagovornik dr. Muhleisen; prvomestnik porotnikov Golunder. župan, Sv. Križ, ki ie bil poleg Hojnika (Pesniški dvorec) največkrat prvomestnik porote.         __________.
Iz 108. seje
deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani
z dne 27. junrja 1919.
Stanovanjska beda. Spreje-ta !e odredba, da ftnejo y ljubljanske^ stanovanjskem okolišu bivati od so-vražnih fnozemcev le onf. ki na posebno prošnjo dobe od deželne vlade đo-voljenje za bivanje. Vsakdo. ki se hoče nanovo naseliti v Ljubljano, mogel bo I to &*&. ta a* jgfldtMi vnste&m&l
vrenja. Bivjmjc in naacMer boćm dovođena le takbn, ki mordo iz primano važnih razlojov bivati v Lhd)ljanL O prošnjah bode odločal pofltebea a te sestavljen komite.
Zaiidava bivšega voli« fikcfifa_?skrbovali$Ca v Ljubljani. Z naredbo je potrjen v cmisla 9 81. obč reda za mesto Linbljana sklep mestne občine ljubljanske za delno od-prodajo sveta bivšegra vojaškega pre-skrboval1§ča Ljubljanski kreditni banki.
Lastni dom. Za stavbno zadru-go »Lastni dom*t katera se je ustanovila v Ljubljani z namnom. da preskrbi svojim članom cena lastna stanovanja, se priporoča osrednji vladi več pobliž-je podkrepljenih predloj?ov, katerih u^oditeA^ naj omogoči delovanje in uspeh te zadrusre.
Most Čez Dravo pri Veli.-kovcu. Približno 230 m dolgi, Iesenl most čez Dravo pri Velikovcu, ki so ga Nemci pri svojem umiku delotna porubili, se sklone takoj temeljito popraviti, oziroma po večin zgraditi na novo s porabo železnih nosilcev na lesenih, pilotiram'h kozah.
T u j s k i promet. Ker se ie de-žefna zveza za tnjski promet in tiiristi-ko na Kmnjskem rnz§!?, se ustanovi v svrho prevzetia, nad;iljevanja in razšir-jenjc njene^a delokroga »Jucroslovanski generalni komisariiat 7.a promet in tu-rjstiko v Sloveniji« s sedežem v Ljubljani.
Zdrav Miški dom na Bledu. Odobrilo se je r>o strokovnjakih doffna-na poprarHn m nabavo sredste'v za Zćravjh\šk! dom na Bledu, ki ie bil po avs^rijskem ir? nem^kem vroja5t\ru opusi os crt.
Osebne v e s M. Izstop irradbe-necra svetnika inŽ. Jana Čapeka in izstoD ?rr?.dber.cc:a komisarja inž. Fr. Mare ka 'z dr/avne shi7bc ?e vzarae ia znanje. Pritrči se prediosru za naka-7;1o vdov^čine in posmrtne četrti Ani Aclatnitsch. vdovi po okrainem t^:r;kri v p.  Josinii  Adamitschii.
Dnevne vesti.
VsouČiliska komisija ima svojo XV. relno =e;*o v petek. 4. t- m- ob 17-nrl v dežclncm đvorcn. I- nadstropje, ?oVi §t- 77 "S.
Y T^abljano Je Tčrraj r^rispel ravnatelj in?ne> žolezniec Pra-cliniker. lm*A ie đoisro k^nferonco z vlado-          (
Absolvent?nfi tr.^ovske^a tečaja. vešČi slovenske steno?;i*aine, strojepis-ja, slovenske ]:\ nemške koresoordence ter vsch pisarniškili poslov. isčeta službo. Naslov se izve pri Posredovainem uradn za r^jrunce v Ljubljani.
7i begtince, Soreime se deset c'e-lavcev za opeko Po^cij zelo dobri. Pojasnila daje Posrodovalni urad^za be-ffunce v Ljubljani.
Pojasnilo k oklici? poverjeništ'/a za socijalno skrb na cvetlični dan v Sloveniji dne 6. juliia 1910. Cvetl ćri oan v prici invalidom le doloČcn nn imendan l.:-alja Petra I.. }2. julija 1919; v kmeč-kih občiircih in indiis+riialnih kraiih ni pričakovati cd cvetl^ćnesra dneva mno-zo uspehov. ker pade ta dan na đelav-nik. ko je vse prebivalstvo pri svojem delu. Da se tuđi ti kraj; prite^nejo k .-odelovanju- je poverjeništvo za soci-falno skrb povabilo žur.anstva, župne urade, selska vodstva, društva in korporacije, da prirede cvetličr? dan v nc-deljo dne 6. julfja. Kier na se nam^rava prirediti cvetlični dan v prid invaiidf»m v solx>to 12. juli ja, tam se cvetlični dan v neđeljo dne 6. iuljia ne vrši, to je zla-sti v mestih. — V tem zmislu je tolrnn-čiti oklic poverjenistva. — Povericništ-vo za socijalno skrb.
K tukajgniemi! oklicu »Slovenci in Slovenke^ z dne 30. i unija t. 1.. prosim, da pri^bčite priloženo pojasnilo in da se tuđi oklic spremeni:
»Zato prosim vsa županstva. žnpne urade, selska vodstva društva in kor-porncije. da v kra'ih. kjer se cvetlični dan ne namerava vršitf dne 12. juliia, prirede srtor^rumno
dne 6. juliia  1919. cvetlični dan i. t. d.«
Nepotrebno ovire pri potnvanin na oknpirano ozemlfe- Poroča se nam: Hotel pem oditi iz Tjjnbljane v okupirane kraje- Ko sem na kolodvoru po-krzal svojo potnieo, sem dobil odgovor, da ne morem odpotovati. kr.r ni-mam doroljenia polirijskega ravnateljstva. Kdo izmed nas iz okupiranih kra-jv pa ve za razne odredbe, ker nimn^no slov- listov- Ko sem hotel odpotovati đruci dnn, sem bil zopet zadržan, češ, da moram imeti podpis rarli s strani dravske divizijske oblasti- Zopet sem moral nazaj- Z me^oj je bilo Se veS rlrujrih* Najboli ie prosi! neki go^poi, Vi je trrtil. đa bo izgtibil r>0O0 lir. ako drugi dan ne bo na dolor-enem kraja. Kako vpliva tako postopanje z namiT si lahko vsakdo mi^li- Pričaknjemo ljnbeznivofiti in socatja onstran demarkacijske crte. naletimo pa često-krat na vse mogo^e ovire in neprilike« Ali bi ne bilo prav. ako bi se na kolodvoru v Ljubljani na deski nabila opo-zoritev za potnike na okupirano- ozent-Ije, kaj morajo storHl* da bret ovir lahko odpotujejo?
f Andrej MnniK V Mogojnici pri Celju je đne 2* julija umri po dolgi tež-ki bolezni blagajnik >Društva jugoslo-vanskih novinarjev« g- Andrej Mu-n i h- Pokojnik je bil dolajo let član uredništva >Edinoetic v Trstu- Pred vojno leta 1914- je jel v Trstu izda jati svoj list >Jugoslavija<r, v katerem se je krepko zavzemal za jugoslovansko idejo in za narodno ujedinjenje-  Povsem
list tako dolgo šikmniral«, đokler ga b4-so nduMle. Ko j# ishnihniU ^ojna, !• bil Munih ebdinaki tajnik r Dolini pri Trata- Pred izbruhom vojne m Italijo se «a )• posrečilo pritt v BenMke, kjer j» predloiil v drnSbi z dr. Lenar-tom tankaJŠnjeani rufikerau konsnhi spoaMnioo o jugoflk>ran«klh tofejah. Vrnivii se v Dolino je mirno opraVlja] posle občinskega tajnika, dokler ga ni ovadil neki orožnik, 6eš, da simpatizira z Rusijjo in da j* nevaroo. propagator velearbeke misli« Muniha so areti-rali in ga izroči li vojnemu sodišču v Gradcu je odsedel 23 mesecev, dokler vojno sodi sce obaodilo na Stlri in pol leta težke jo6e- V jetniSnici Karlau pri Gradcu je ob3edel 23 mesecev. dokler ni bil leta 1917 amnestiran. Jeca je popolnoma izpodkopala njegovo itak ralilo zdravje, bil je na der»ni strani na pol hrom in je pisal sanio z levico- Po amnestiji je vatopi! v uredništvo mariborske >Straže<c, lqea* se je živahno uđeleževal borbe zb, osvoboditev izpod avstrijskega jiirma. Meseca decembra je vsiopil v redakcijo >Jugoslavije<, kjer je deloval. dokler ga ni bolezen prisilila, da je odSel na dopust, s kate-rega pa se žal ni več vrnil- Pokojnik je bil blflcrajnik društva jugoslovanskih novinnriev v Ljubljani- Pođi mu ohra-njen blag spomin!
Iz Sinčevasi nam porooajo: Ko eo za^etkoma mesera maja nemsl:e tolpe vdrle v Sinčo vas in jele pleniti, je on-dotni nemSiki tr^ovec Leit^ob zastavi 1 ves svoj vpliv in ugled, da nišo nem-yko c-ote v Sirni vaši uganjale tak^nih grozom kakor v drugod sloveni?kih kra-jih Koroške- Leitgeb se j© zaradi tega silno zameril Nerarem in ko so se meseca junija neražke čete morale umak-niri preko Drave. ?o fe maščevale nad njim s tem, da so z vži^Alnimi granata mi bombardirale njegovo hišo, pred-vs^m pa njegovo Igktio skladiSčo- Po-sledica tega je bila, da mu je zgorelo 140 vaaronov lesa.                           *
Đoleuja vas pri Ribnici- V nedeljo 22. juniia je vprizorila šolska mladina igro >Jagode< z nagovorom staršern, p^tjem in deklpmacijami- Starši so se uclelržili v cbilnem številu, najlepši dokaz, kako rasumevajo namen takih prirerlitev- Prispevali so lepo svoto 121 kron 20 v za nakup fcnjig šolarske knjižnico- Igra se ponovi v nedeljo 6* julija-
Tzfirledna gostoljuhno&t- Koroški begunci, ki so bili pribežnli povodom prodirtinja noniških tolp na GoreDJ-sko, po svoii većini ne niorejo prehva-liti gostoliubno^ti, s katero so bili spre^eti od prrbivelstva- Na Bled je dospelo 7 beguncev, med njimi tuđi iz Borovelj ter so se nastanili v hotelu Petran- Posestnika hotela gospod in gospa Cc-rne rista sprejela od begiin-eev nobenega platila za stanovanje in sta kakor nam sporo^ajo begunci, za-računala tuđi njih druge potrebsčine tako nizko, da sta iraela pri vsaki stvari gotovo iz^ubo- Koruški begunci se tein požrivovalnim pornngalcem v skrajni   sili  najtopleje   zahvaljiijejo-
Kako ko**oški Nenici ljubijju svoje iKniŠke voditelje se prav poučno Čita iz pastopnega pisma, ki era. dobesodno objavljamo: An Serbcn Komando Ma-ria Saal- Pliindern sie den Dobernig, den Hoidl am Bers, d^n Toltschacher und den S^hnned Plaše in arndorf tiichtig ohno Erbarmen sie haben uns arme diu'ch 1 Jahro auch gebliindert haben uns au3gespotet sind reich ge^ vorden sie haben Ijebensmitel genug vrsrekt sind echnrken rauber ohne Ge-bii=en (Gewissen) Maria Saal viele un-gliieklieh arme saiat Kindern.
L^esena. brv pri prisilni delavniei je portala za pasažo popolnoma nerab-na- Kar je norahnogt in nevamost ko-misijonelno zgotovljena, i^ rsaka pasaža ustavljena- Toliko občinstvu v znanje-
Tatvina- Zasebiiiku Fr- Lj- je bilo v teku zadnjih dveh tednov v Kapitelj-Rki ulici št. 3 iz zaklenjene škrinje s ponarejenim ključem ukradenih 6ez 1100 K densjja- Storilec je sicer še neznan, a upati je, da ga izslede-
Povratek v domovino- V ponede-ljek se jo z TVeetfalskega povrnilo do-raov cei vlak ruđarjev, z družinami in damskih ter s pohištvom vred, Povrnili so se vsleđ boja-^i- d& bi ne zasedli ondotnih lcrajev Franoozi! Do naše države so se vozili 13 đni- Pripovedova-Ii so, da je v Nemčiji Še šio, po nem-ško-uvstrijskih progali je t?lo pa polže-vo pot, poleg tega so morali pa prene-sti še obilieo nemških surovosti, česa^ v Nemčiji nišo doživeli- Odraščeni so seveda znali se slovensko, jttjihovi otro« ci pa ne več — znak, da kar se izseli tja, je za nas narodno izgubljeno* — Sedaj nameravajo vstopiti v delo po naših mdnikih — če 1x)do dobili stanovanja.
S cesto- Vforaj popoldne je na Po-ljanski cesti nek Toznik podrl 41etno deklioo Zir^elbachovo ter jo na glavi in nogah tako poškodoval, da so jo morali prepeljati z resilnim vozom t đe-želno bolnišnico*
Kaj Je x dvojkami? Zadnjič je bilo predlagano, da bi oni dijaki, ki dobe ▼ enem predmetu dvojko, ne smeli Iti ▼ višji razred, kakor je bilo to đosedaj-f* akteg   s»«fMO«dMga abora aa| kl
■topli ia leaoa ▼ Teljavo- Kar Biajlo-ma! ZakaJ ae to ni povedalo ob saoet-ku dnuega asmeetrat Ce se je rea 8 tam podpirala lenoba, katere je bilo med vojako tuđi po šolah preTeč, se je maraikak dijak oprijel vseh drugiK ppedroetov, le enega je mogofte bolj zar nemarjal, ker je računal, da tega popravi drugo leto- Mislimo, da bi bilo prav, ako bi letos ostalo še vse pri starem, drugo šolsko leto naj se pa ta ugodnost prekliče in dijaštvu takoj začetkom poveT da ne bode potem nobe-nih opravičljivih izgovorov« Ali ne? Žegnanje v trnovski in šentpeter-eiki župniji, se je vršilo v nedeljo povsem dostojno. Z zadoščenjem moramo belježiti, da ni bilo nikjer tietih običajnih velikih pretepov, pri katerih je morala naposled stopiti v akcijo policija, zdravnik in rešilni voz, ampak je šio kljub vinskim duhovom vse gladko-Posebno slovesno so počastili sv- Ja-neza TmovČani- že v soboto zveČer so zadeli streljatl in potrkavati. v nedeljo se je pa to nadaljevalo (posebno stre-ljanje) do porne noči. Gostilničar g-Weiss je za nedeljo popoldne na jel že-leznicarsko godbo na pihala, ki je do 24- ure igrala vesele poekoenice- Šent-peterski gostilnlčarji so gostom po-stregli s potico, >bobom<:, šunko in pe-eenko, na trnovskem slavlju so bili pa tuđi na marsikaki mizi tako priljubljeni >žgančki<   (ocvrti piščanci)-
Iz Kotora poročajo, da se je vrši- ! la v nedeljo sijajna zabava v korist i srbske siročadi- Prebitka je 80-000 K* i
Razpi« državnih    štipendij sa sln-šatelje  na   živinozdravniških    visokih i dolah- Ministrstvo za poljedelstvo raz- i pisuje 14 štipendij  za slušatelje vete- j rinarske stroke-    Prošnje    je   vposlati 1 najkasneje do  15- julija t- 1- na mini- i strstvo    za    poljedelstvo.    oddelek    za j veterinarstvo  v  Beogradu,    Prote Ma-teje  ulica G2-  Obšimeji razpis  je  raz-glašen v Uradn em listu-                        j
Zidani most- Na Vidov dan se je j nabralo za invalide 208 K 06 v- Hvala ! darovalcem ter nabiralkam - učen- I kam.
Redek    spominski dan«    Se  čilega | duha in pri popolnem zdravju je obha- ! jal   predvčerajJnjem     vpokojeni    sodni | nadsvetnik  Jakob  Hren    svoj   devet- ! deseti rojstni dan- Pač redek spominski j dan,    na ka tereni    godovnjaku tuđi mi S srčno čestitaino- G- Hren se je prejinja leta večkrat    og-lasal tttdi v našem listu ter si je tuđi za naše m-esto za^lužil verkrat posebno priznanje, tako. ko je j kot   državni  pr>sl?nec  leta  1S87-  prido- j bil   za naso  >Gla?beno  Matico«    redno državno podporo. dočhn je do tedaj dobivala  le male    mačehovske    pođpore-Po ljubljanskom potresa 1S95- se je kot načelnik >rraškega odbora poseBno pri- | zadoval.    da   je siovanski    koncert    v 5 Gradcu,  kakršnega   to   mesto    najbrže i nikđar več ne bo čuId. uspel tako krasno, da je bilo nad 2000 gld. čistega dobi čka. Želimo g- Hrenu še dokaj let či-lemu in zdravomu!
Dopisovanje z vojnimi vjetniki na j Francoskem in Angicškeni je možno sedaj potom >Slorenskega Rđece^a križa< v L»juT»ljani- Pišejo naj se samo dopisnice, s crnilom in razloeno- Dopisnica naj se posije ali prinese na >Slovenski Rdeči križ«. Ljubljana, Polianska cesta št- 4, II- nadstropje, vrata 39-
Samomor in ne umor- Z ozirom na petkovo T>oročilo v Hstih gled^ dozdev-nega umora nft Selu st- 50 se poroča, da po je po .sodno-koroisij<=krmn ogledu dognalo, da truplo ne nosi nikakih po-skodb ali sledov sile nego znamenje fetranarulacije- Sklepati je tedaj, da je izvršila Ivana SuSte-ršič pamoumor najbrže v obuĐti. ko se je njenega mo* ža radi neke tatvine zaprlo- Tuđi v ostalera vse policijske poizvedbe kaže-jo na samoumor. Umor se Je sklepal prvi hip iz razloga, da je bila okrog trupla velika Inža krvi, katero je ranjka, kakor se sedaj dozdeva bruh-nila-
Po $ 125. k- z- Dne 30- junija t- 1* je policija aretovala 22Ietnega brirske-ga pomoćnika Josipa Sambolek iz Varaždina in 161etnega Rudolfa Z- iz L#jubljane, ker sta v nedeljo zvečer, spremljajoc neko 19!etno dekle đomov, isti storila silo- Gre za slučaj poeilstva v smislu § 125 kaz- zak* Ob enem ji je zmanjkala teđaj vsa gotovina v zne?ku 106 K, Josip S- pa le priznava tatvino 6 K- Deki© ima tuđi na obleki, ki Je pomazana in rastrgana nad 400 K škode« Oba storilca se je izroSilo eodišču-
»Sokol Lc Pri javni telovadbi na-stopijo člani s prostirai valami H 1. 1914 fn z žnpnimi valami za 1. 1919. Šola brata N. Svetliča, ki Je priznan po svoji vztrajnosti, lp vkljub temu, da sta mu prostovoljni odhod tefovadcev k bo-roški lc«Ui fn poklič k orožnim va-lam dvakrat izpraznila telovadnico, zbral vendar še krog 40 telovadcev in Hh usposobil za javni nastop. Priprave kažejo. da bo nastop dostojen. V preciznosti bodo mogoče članice preka-Sale topot nastop članov, fanefe so v« čas reden in nemoten pouk. ki ga Je vodil z rosno spretnostjo nevtrudljivi brat Slapničar. Na zdarf
Zveza juso$lovafwkfh ietozničar-jev, podrožaica Ljubliam L V petek, dne 4. t hl otvorite? brezpJačnih sto-
PO^Spju L drf. gimnazile, pritličje, ob <)etklh in sobotah od 18. do 20. um
»AHruna« Je naslov zanhnivenMi filma v šestih delih, ki se bo jutri prvlč vprizoril v Kino Idealtt. FUm Je vzbudil na Dunaju vsled izvanredne svoje vsebine velikansko senzacija kl jo poveSuje §e dragi sodni proces, ki je nastal med dveraa prvovrstnima filmskima družbama za avtorsko pravico. Več o filmu jutri. Ker je tuđi v Ljubljani zanimanje zanj veliko, opozarjamo že danes občinstvo, da si pravočasno preskrbi vstopnice. Predstave trajajo po dve uri. — Kino Ideal
Vremensko poročilo,
▼ttlia mi Morjca 30fr2_______Sredtjl mtal (IUTUm.
"       Stanje      i&
Taajt.   T mm    g ji
2    2. pop   7324    234     sr. jgi.    po!. ob!ač .    9. zv.  7317    168          .          oblačno
3      7. zj. 734.8     14*    brezvet          .
Padavina v 24   urah 32*4 mm — Srednja včeraJSna temperatura 18*1°, normalna  19-2°. —   VCeraj  ob  1/4 12 uri hu4 naliv pomeSan s sodro In točo.  Vremenska napovedza jutri: LepSe sevemo hladno vreme.
Kultura.
Vihar v čaši vode. Že Dred mesc-cem smo zavrnili tisto smešno maliko-vanje, ki ffa skuša jo neki   mladi entit-ziasti uvesti tuđi Dri nas sifide neka-terih  gledaliških  članov.  ter smo do-vedali mnetije vseh treznih srledališldh abonentov v   takozvani  »NuČičevi aferi«. Pisali smo načelno in le toliko smo se dotaknili osebe, kolikor je oseba v konfliktu z načelom: Glavno ie ori jđe-daiišču   disciplina in le v podrejanju osebnih    ambicij     celoti    je    mojroče' uspešno    delovanje.    Pritrdil* nam   je vsak  pameten   človck,   m   sdasno  nam zdaj pritrjuje ćelo srosp. Narte Veliko-nja v »Slovencu«. Piše namreč doslovno: »GledalLšče, kakor si ga ]e mislti; Načič, je bilo nekaj nenormalnoga, njegova osobnost in subjektivno nazlranje se le preveč čutila v osoredln. nevar-nost je pretila, da postane drama pre-enostranska,  njegov  repertoarskl    na-i črt  ie bi! bol)    narodno - poHtičoega nego  uinetniSkega   značala.«   Velikonja je podai točno vzroke vse te afere: !e to je še pozabil dostaviti,    da ie tudl razmer je med Članom in direktori! em, kakor si ga je mlslil Nučič, Hlo nekal nenormalnega,  nemogočega.    nevzdrž-Ijivega.     Več   o   tem   nai   pozve   gosti. Narte Velikonja t>ri gosp. viš. sol. nadzorniku dr. Grafenaucrju, ki je bil intendant drame in ki je še danes referent za  dramo v gledališkem direktoriju. Baš zato, da se odstrani vse ona kar graja N. V. v zgoranjih besedalu baš    zato,    da se vzpostavi »norma!-, nost«,  je  predlagal   gledališk!  svet  (V katerem  sede Disatel.fi  FinŽgar,    Fun-tek, dr. Kraigher, O. 2upančič in dr.), naj se nastavi dramaturg. In gledaM-ški direktorij je ta predlog gledališke-ga sveta spreiel tem raj si, ker nadzornik    dr.  Grafenauer    zaradi    svojega uradnega  posla  ni  utegnil  drami več posvečati tolike brige, kolikor bi je btt rad in kolikor je Je bilo Čim dalie-bott potreba.  Gledališki  svet  je  v  svojem predlogu rudi takoi nasvetoval za dramaturga pesnika Pavla Golio, ki ga te nato gledali§ki  direktorij  imenoval na temelju njegove literarne in strokovne kvalifikacije. Golia se je bavil z dra~ maturgijo  in  dramatično literaturo ne le teoretično, nego na najuglednejšem slovanskem dramskem srledatišču, nam-reč na UmetmSkem  gtedaliŠču    Stanl-slavskega v Mđskvi,    tuđi    praktično. Kot dramaturg je P. Golia v neprestani zvezi z  gledališkim  svetom in te kot uradnik pooblaščeni zastopnik gledali škesa direktorija.    Golia določa toret repertoar, režisersko in igralsko dejo. poroča o personalij ah in ima v artistiC-nem oziru pri drami vrhovno vodstvo: izvrševal je  torej  vse posle,  ki  jfli  le vršil preje dr. Grafenauer. Nu&čeves# delokroga kot unravitelja tehničnih za-dev in režiserja se Golia oifl ni doti-kal. Ako pa se je NuČiČ smatral za intendanta in dramaturga* za tehničneg« upravitelja,  režiserja  in Igrdlca v enl osebi, je bil v zmoti, ker toliko dolžno-sti nihče sam ne zmore in Hh Imeti ne srne. Nučič bi bil moral biti Ie hvale-žen, da dobi v Gotijl svezo, strokov-njaško pomoč. Toda zahteval je svol odpust.    Ker so srledali^ki    direktorij, upravni  svet In  gledališki svet fejefl-da Nučič ostane v Ljubljani, so^kHcaB sloipno seio, na ka ten naj  bi se. raz-raerje Nucičevo do  dramaturga uredilo izlepa    ter    naj bi se nato s&£&il£ eventualno nova    D.osodba z natančno stipuh'ranimi delokrogi. Na sejo pozvani Nučič pa je vsako debato odklonfl ter le prosil, na| sj& ga pogodbe,   ve-ljavne §e za dve leti, prostovoljno od-veže. Ker se ni hotelo Nučiča k vzdr-žanju pogodbe siliti, se je njegovi prošnji ustregio. Poslovilni večer se Ntt-čiču ni dovoni ker je bilo tekom sezone benefic že več ko dovoU, kfir se za enoletno    delovanje    na    nobenem odra ne dovoljuje poslovUnega večera* in ker gledaK§ko vodstvo ni bilo voU-no ,dajati lastno hišo na razpolago 36 za tretjo 2aljivo demonstracijo    prott sebi. To ie suhoDama resnica, ki Jo Ve« likonji  lahko  obširno    ilustriralo    dtm Grafenauer, P. Golia fa vsi Oanf stei dallškega vodstva, MJ pi§emo o tem 16 z ozirom na naše občinstvo. Dostavlja/ rao pa še: svoboda se ni kratila nlko-irrar, a tudl vodstvo si svobode kratid ne da. In to ie Mino pravilno. Nučtf so ni hotel podrediti odredbam vodstvf in je prosil   odpusta.   Dal 9f mu M
Tftk» ca |a nnmhotMtdti »*m<«m*   WgA/šm mm -                        »i
Zii&n 4,
,StX>VBN»Kt NAROD*, *a* S  Jttllja !•!••
184 Mgr.
hotel kak naš član odlti, se mu je do- f volilo. Zato ie pa tuđi vsakomur mo- . K^e, da se spet vrne, kadar sam hoče. Odše! je že marsikdo in se tuđi povrne marsikdo.    Dobrodoše!    nam  ie  v$ak. ■ SnoČi smo pozdravili kar  dva  rojaka: , j»ežiserla    Bučan a  h;  kapelnika    Bre- ; zovška.    V jeseni pozdravimo Betetta : in še tega in onega, da izoolnijo vrze- j JU katere  zapuščaio oni,   ki se   danes •poslavljajo.  Gledališče  je  pač*   bilo.  je 5n bo vedno  golobnjak. Pri nas kakor povsod. Zato se nad takimi aferarni čl-sto nič ne razburjamo, saj so podobni le viharju v Čaši vode.
Listnica uredništva: Gk. clijakom, ki so uredništvu poslali ne-kaksno interpelacijo na gledališko vodstvo. Stvarno veljaj zgorajšnie pojasnilo v odgovor, formalno: Uredništvo mora vedeti kdo te dopisnik, i •Vsaj podpis bi imel biti Čitljiv.
Repertoir Narodnoga gtedališča. Opera. 3. julija, četrtek P o s t i 1 j o n ^ 7 Lonjumea«. B 70; 4. juli ja petek, 2 o n g i e r. A 3/65; 5. julija, sobota f*o s t} 1 j o n \i Lonju me a u. C 70; 6. juliia, nedelia Prodana ne vesta a. Izven abonma (siavnostna predstava). Opera se bo pela 25tič v tej sezoni.
>Glr.7bona     Matica«-    Opozarjamo
7\% današn.ii koncert. Brata Jovanoviča ;sta povsodi. Je jer sta nastopila, izzvala 7v popolnem... obsesru senzacija, doslej y Zagrebu. Osijeku, Beogradu, Sarajevu, na Dtinajju in v Parizu- Pri po--'slušanju teh mlatili umetnikov pre-Tzame občinstvo silen enthuziiazem, lorkan radosti in sveeanega razpolo-Tvenja- Tako veliko in svečano razpo-loženje raorejo izzvati le pravi, od Boga nadarjeni umetniki- Dva mila, Izdrava. 12 in 151etna dečka nosit a v sebi silen pismen umernoeti. ki zapali prce in dušo k osmju umetnosti- Umet-nost teb bratov je absolutna, od rojstva tlana- K talentu pa je pridružena še izvrstna. nad vse solidna Sevčikova šola, tako da bo ta jucroslovanski biser !svetil po eeli Jugoslaviji in v par letih po vsera rouzikalnem  svetu-
Koncert v Rad^onf. Mariborska ,GTasbena Matica priredi v soboto dne 5. julija ob 21. uri (°. zvečer) v kon-certni dvorani mestne hranilnice v Rad-£oni pod pod vodstvom g. sod. svet-knia O?karja De^'a in s sodelovanjem mariborske vojaške srodbe ve!ik koncert s sledeč^m sporedom: 1.) Rs.^gon-sko pevsko društvo zapoje pozdravno pesem. 2.) A. Nedved. »Popotnikova pesem« s ter?or samospevom. 3.) Narodne: a) y Dobro jutra lubo dakle« (Kor.)* b) »Da bi bila liepa ura« (Kor.); c) »Poidem v rute« (Kor.); d) »Na vas« (Kranjska! 4.) V. Volarič. »Colničku«. 5.) Ćetverr>snevi. 6.) Narodne: a) *Me-isečina« (Srbska); b) »Zar je morala Idoć'« (Srbska): c) »Oj jesenske duge inoćU (Hrv.): d) »Dobro jutro, ljubca moja« (Ooriška. 7.) A. Forster: Venec .Vodnikovih pesmj s spremlievanjem 'godbe. Med odmori fcrra vojaška jeod-ba. ki nastopi tud! po koncertu na vrtu hotela k cerju (Oenur). Ta koncert |e prva večja iusroslovanska prireditev v iprermanizirani Radioni in se pričakuje, da se £a tideleže Slovenci od blizu in daleč. Za stanovanja je po možnosti !i>re?krbljeno. Prf*dproda]a vsMpnic y : trgovini Ivana Kovači ča y Rid^oni, Dolira ulica. — Pripravlfalni odbor.
Gosnottarstvo,
4 državno posojilo. V Sloveniji »je bilo podpisano skupno 5e« 45.000-000 kron tega I- državne^a posojila- Na Hrvatskeni, Slavonskem 95,000.000 K. Bosni in Hercegovini 30:000-000 K, v Dalmeciji 11000000 K, Vojvodinji 14.000-000 K- Iz navedenih stevilk je jasno Tazvidno, da 30 uspeh podpiso-vanjja v ekrčeni Sloveniji jako lep, ker istoji Slovenija takoj na drue-em mestn za trikrat vecio Hrvatsko- Podpisano je >>ilo pri Ljubljanski kreditni banki iokrog-to 20 000000 K. pri Mestni hranil-nici ljubljanski 1.B00000 E, (in 5.000.000 kron za laetni raGun posebej), pri Jadranski banki 6,000-000 K, Deželni banki 4.900-000 K. Slovenski eekompt-ni banki 8.800-000 K, Zadružni zvezi v Ljubljani 2.600.000. Podružnici kredit-ne^a zavoda v Ljubljani 2,250-000 K, Splošni prometni banki padr« Ljubljana 1700-000 K, Ceski banki Union, Celje 860,000 K, Zadružni zvezi, Celje 820000 Kt Češki industrijski banki po-ionižnici Ljubljana 500000 K in Podružnici Štajerske eskomptne banke podr. Maribor 330000 K- Nadalje so dovolili najvedji domaji denarni zavodi naši vladi v Beogradu, ozir- Ljubljani Že preje okroglo 65 milijonov kron posojila- — Upajmo, da se bode udeležilo «a§e občinstvo, denarni in drugi zavodi, ustanove Ud. v bodoeno-sti še v večji meri podpisovanja državnih in drugih javnih posojil, ker s tem Btore svojo đolžnoet napram državi in obenem dobijo popolnoroa varao in zelo uerodno obrestovanje svojih prihran-kov-
Đrž. posredorafatfea za deta. Pcv 'družnica za Ljubljano in okolico. V pre-teklem tednu od 22. junija do 28. junlja 1919. je iskalo delo 245 moških in 42 ženskih delovnih moči. Delodajalci so iskali 82 moškfli in 42 ženskih moči. Posredovani se je izvršilo 163. Pri vseh podračnicah »Državne posredovalnlce za delo« je od 1. januarja 1919. do,28. junija 1919. iskalo delo 9091 delavnih moči delodafalci so pa iskali 8232 de-lavcev. Posredovani se Je izvršilo ▼
^^^^HB ^ %^H^P^    ^PVf^P^t    ^m^^^Rr    ^^W^^^P^*-    ^^"^^^^5!^5^?^^'
moči (367), trgovski sotmđBlki in 90-1 trudnice (192), sluškinje, kuharice in sobarice (136), strojni in »tavbni kljuftav-uičarji, peki, mlinaiil, meftarii, kurjaci, strojniki, kovači* železofttrugmiii, kot-larji, poljski in tov. d dave i in delavke, ekonomi oskrbniki, natakarji, na tak a-rice, učiteljice, lcroiači, čevljaril livi-i;e, \ rtnarji, pečarji |td. Delo je na raz-polago: rudarjein (800), služkinjam, ku-haricam in sobaricam (131), težakom, hlapcem, delavkam in delavcem, zidar-jern, delavcem in delavkam v pletilnl šo!i v Ptuju, goz. delavcem, tesari©m, opek. delavcem in delavkam, pia. m*-čem, Sjviljam, čevijarjem, mizarjem, kleparjotn, strojnikom itd.
Prenos Čekovne imovine z Dima* ja. Delegaciji ministrstva financ doha iajo vedno pogostcive vpraSanja, kdaj se ta akcija izvede. Občinstvo se opo-zarja da bo to mo&oce še le, čim bo NemSka Avstrija razvellavila svoje zaporne odredbe. Pričakovati je, da se to 7i?odi ^e s podoisom mirovne pogodbe, dotlej pa je vsak korak brez uspeha in v teh vnaiiiepolitičnih razme-rah tiči tuđi iec^'ni vzrok, da se je stvar dosedaj zavlekla, — Delegat: Dr. S av n i k, s. r.
Zvi^anj© delniške glavnice Hrvatske zemaljske banke d* đ-, Osijek-Ravnateljstvo te banke je sklenilo v seji z dne 18- junija t- 1-, da provede 2r\Tišanjf* delniske gla\Tiiee za 20 000 000 kron in si cer na podlaci pooblastila o^?nera ?>^ora delničarjev z dne 10-doceTnbra m. 1- potom javne subskrip-cije, odnosno z oddajo iz proste roke-Podrobni pogoji 30 razvidni iz današ-njppra inserata- Viled tega zvižanja bode znafala v^l^fana deiniška glavnica Hrvatske zemaljske banke nom-50 000-000 K-
Društvene vesli in prireditve.
Po*n*ebno hj podporno dru§tvo po-štnfh uslužbercev v LiubVani ima letni občni zbor v soboto 5. julija ob 17. uri v dvorani pismono^ev na jrtavni pošti. ' • k nčanem zborovaniu ima kraini skupina zelo važno sejo istotam. Go-spodje kolegi se vljudno prosijo, da se zborovania in sele zanesljivo udeleže. Invalidi- Zveza vojnih invalidov za 9tajer«ko priredi v nedeljto. dne 6. julija 1919 v Maribora (Narodni dom) ob 9. dopoldne shod vojnih invalidov« Obenem se bo ustanovila podružnica in iz-volil odbor- Invalidi udeložite ee shoda in zborovanja, katero se bode vršilo edino v vašem interesu, kajti zadnji je čas. đa se organizirate in zboljšate svoj žalostni položaj- V vseh državah so si invalidi ustanovili svoje organizacije- Tim važnejia je organizacija invalidov v Jugoslaviji, ker imamo od pokojne Avstriie nepreneslive zakone* NaS glas ie: Invalidi, zbudite se za va£o bođočnost, veliko vas je nesreč-nežev ki ste storili vaso dolžnost za domovino, tedaj zahtevamo, da stori i«to tuđi dolžnost svojim invalidom-Javnosti Maribora se nazuanja, da se bode ob i.-:em če^u pobiralo prosto-voljna darila v prid povzdige Iste podružnice- — Centralni odbor.
Pro8to\roljno easilno društvo v Mostah vljudno vabi na prireditev 201eimice z vrtno veselico, koja se vrši dne (> t« m- v goetilni pri Magistru po domaće pri Zakotniku v Mostah z ob-sirnim sporedora. Za dobra mrzla in gorka jedila in izborno pijaco je pre-skrbljeno- Ker društvo £sst let ni priredilo nobenih tozadevnih priredb, se najvljudneje vabi vae tovariše gasil-stva, da e© polnoštevilno udeleže,, da pomorejo društvu iz gmotn^ga položaja. Čisti dobiček je namenjen za naj-potre^neiše orodje-
Društvo po^tnih prometnih nrad-nikov v Ljnbljani vabi vse član« na izvanredni občni zbor, ki se vrši dne 10- julija ob K20- uri v dvorani piemo-noš glavne pošte. Ker so zađeve važne se prosi točne uđeležbe- — Odbor.
Dramatično društvo »Jugoslavija« v Rađoinljti priredi dne 13. julija t. 1. ob 3. uri popoldne dobrode!no predstavo v proslavo rojstnega dne Petra I., kralja SHS., z i?ro »Sad jrreha«. dramo v stirih dejanjili. spjsal Ens:. Gangl, In »Putifarko«, burko v enem dejanju. Ijjra se vrši na prostem pri Nastranu. Med odmori bo svirala tamburaška podba. Po iprri bo narodna veselica s slavnostnim govorom pri sr. Jermann, kjer bo preskrbljeno za zabavo In žclo-dec. Vstopnice se bodo dobile od dne 11. dalje pri £dč. učiteljici in na dan igre pri blagajni, ki se odpre ob 2, uri pcpoldne na i^ralnem prostoru. Kdor se hoče razvedriti v pravem narodnem duhu, dobro doset! V slučaju slabega vremena se vrši ljrra in vsa zabava kfjub temu, ker so prostori pokriti. Na veselo svidenie! Ta dan pridi narodna nosa na plan. Del čistega dobička se pokloni vojnim invalidom.
Izredni ob^ni zbor »Dr©5tv» sase¥-ne^a nradništva na etavensbem obmb-ijn v LJvblJani« ee \* ttUI v nedeljo, 29- Junija t- 1. ob 10. ori dopoldne t dvorani Meetnega doma- Predsednik §• Hiter je otvoril zborovanje ter po uvodnih beeedah, očrtal položaj po-sameznih panog urađnlitva, nato pa je prečital g- Lenček obilno p*-ilovnik, ki se Jo po đaljii debati in 1 nekaterimi isprmembanil »prcjel- Nato je poročal g- Koemnr o pravilniku o pođporah ln ]« bilv njegov obilren predlofc sačasno sprejet- 8pre-jet© 00 bile nato rejoladfo kl iftlsSo-▼a|o flAsdaAi I^KHIto »oollatMO «ta*
no In »ita»j6 een uli potocbMliiaav Predooitnlk }e nato ob 2. vri popoldno
zaključit sbororaa]et
OW5pi a%ov ^nriMra •• w4ntovattyi Maaaotne otroHi« MbOoa bo ▼ aoboto 12- t- m- ob 6- popoldne y proptorili Elisabetne otrogk« bol»Jo© » alede^n dnevnim redom: X. Poročila- t- Velifor upravnoga sveta. S* /sprememba pravi 1- 4- Raznoterosti- 'vae Mane proeimo, da se udeleže obenega zbora polnoftte-vllno, ker se ne bodo Mani vabili    ie
fObfcle* *••**»   m/Mm ▼ &*
mmmdim sa vrii dne 1B. f^Hm «-1- i|HMi alarmoeti: 0obo«ft 12. jmH}* «ve£er baUiada po Meet«. Nedelja 1» fvl^a sfviral bnAOaa* efe 0* dopofđne elav* aeetaa eeja ▼ OUalnici, ob 1§. eprefeei UrlortHli dmHev in oatalfli SrreiAiB In »lovenjkib goetor na kolodvor«, ob !• popoldne akopnl obed, ol^ popeidne Undaka veeelioa na proetenv
NainoveJša porobila.
(Naša livirna toročUal
ODPRAVA   CENZURE   IN   OĐSEP-
NEGA   STANJA.
Pariz, .%. juniia. Ministrsld svet bo že v prihodnji svoji seli, najbrže U jutri, rešil vprašanie o odpravl cen« zure. Ministrskt predsednlk Clemcn-ceau še sicer ni izdal svoiih načrtov, pač pa je minlster za javna dela Laf-ferre že v enl izmed sej državne zbornice iziavil, da bo vlada odpravila cenzuro pred 14. julijem. Slcer oa te nahaja zakonski nacrt o odpravl cenzure in obsednega stanja na dnevnem redu seje državne zbornice v torek, dne  8.  juliia.
^ ODBOR   PETORICE.
Pariz, 30. junija.    V    nasorotiti t
prvotno vestjo, da bo Odbor desetorice nadaljeval dela mirovne kojifs-rence, se javlja, da bo to delo prevzej Svet petorice, v katerem bodo Cle-menceau, Lansinj?. Balfour, Tittoni in Makino. Prvo sejo bo imel SveJ peto* riče v sredo popoldne. NaiDrvo bo lz-grotovil pogodbo z Avstrijo. Mirovni posoji se tzroče avstiijski deletraclil koncem tesra te dna.
STALIŠČE   CLEMCNCEAUA   JE IVEOMAJANO.
Pariz, 30. junija. Vaš korespondent
je imel priliko, da se razeovarja z odličnim državnikom o poziciji, kl jo za-vzema Clemenceau v fcancoskl javnosti. Mase franeoskega naro^ft- Je na-iarlašal dotični državnik, naravnost obo-žujeio Clemenceaua, Nobeđen druc državnik ne združuje v sebi na tako eklatanten način vse velike sposobnosti franeoskega naroda, kakor Clemenceau. Clemenceaua ne more nihČe strmoglaviti, on sam si bo izbra] dan, ko položi vajeti vlade v roke svojega naslednika. Toda splošno se sodi, da Je ta dan §e zelo oddaljlen. Vse vesti, da se poiavlja velika opozicija proti njemu v parlamentu in da so nastaje v zbornici velike težkoče, so samo nem-ske spletke. Pozicija Clemenceaua Je neomajna. Da bi vedeli kakšne ovacije je prirejalo ljudstvro Clemenceau-u. ko je prisostvoval veliki dirki na Long-ehampsu. NavduSenie Je bilo podobno že splošTieTmi delirija.
ITALIJANSKA   MIROVNA DELEGACIJA.
Pariz, 30. junija. Sonnino se vrat v Italijo. Danes dopoldne je oosetil ministrskega predsednika Clemenceaua, da se poslovi od nieica.
Pariz, 30. junija. Nova itajijanskl delegacija, ki jo tvorijo Tittotfl, Mar-coni, Mar^iori, Ferrari in Crespi, se je nattanila v hotelu Eduard. Stopila je takoj v zvezo z raznim! francoskhn! in zavezniškiml nolitiki in državnikL
IJREDITEV   OTOMANSKE    DRŽAVE. Parfz, 30. junija.    Ureditev bodoče ustave otomanske^a carstva je odgođena na rcfzvestno dobo.
KONVENCIJA  MED PRANCIJO,  AN-GLIJO IN AMERIKO.
Pariz, 30. junija. Dasi m službenih informacij o anple^ko - franeoski in o franeosko - amoriški konvenciji, ven-dar so aviorizirani krogf mnenja, da sta predsedn?k Wilson in LIoyd Oeorsre podpisala dokument, v katerem Amerika in Angrleška zagotavlja Francljl obo-roženo pomoč za slučaj nemSke^a napada. Dasi pogodba Se ni natančno fiksirana, vendar je toliko gotovo, da so v obeh konvenejjah oosamne točke v bistvu Identične. Konvencija 1 ame-riškimi Združenfmi Državamf ie pred-pocroj za konvencijo z Anglijo, katero konvencijo mora ratificirati angleškl parlament. AngleSka ne more prevzeti nobenih garancij, dokler nlma gotovosti, da jih prevzame tuđi Amerika.
AFERA CAILLAl)X. Parii, 30. junija. Pereš, pređseđ-tiik preiskovane komisije pri sodnem dvoru, je končal oieiskavo v aferi CailtauT in pričel Izgotavljati svole PO-ročilo, ki bo končane koncem tega me-?eca. Akt obsesra 40000 komadov.
SPOMENICA V RUSIJI NASTALIH NOVIH DR2AV.
Park, 30. junij«. PooblalCeni delegati držav, ki so nastale na osemljc bivšega ruskesra carstva, t. J. republike Azerbeidžan, Estonska. OeorgiJa, Litvi, Kavkaska, BelorusiJa in Ukrajina, te-javljajo z ozirom na priznanje Kolča-kove vlade v Ornska s stnml savesnt-kov: 1.) Republike, kl so nastale na teritoriju bivše ruske države, so se ustanovile |n obstoje na temelju svobodne volje dotičnih narodov. Ustava teli dr-žav hi medsebojnl odnolajl sciTrtll <lo-ločeni po ustavotvornih skup5cmalif kl so bfle izvoljene na temelju sploine vo-lilne pravice. Določbe '»lede vladavine v Rusiji se torej ne morejo nanaiatl na te suverene države. OdnoSafl med tem! drlavamf in Rusljo trn ne fiorejo 4ni-gače nreditf. kakor potom medsetiajne pofođbe med vseml temi rnalrtpmval-m drfavami. a) Vse god omenfeoe rt-
publike zahtevajo. da mirovna konfe-renca in savemjkl brez odlaganja pr|-snalo njihovo nolltt£no neodvisaott To deklaracijo to delegati omenjenlh dr« žav danes donddne donoslall mirovni konferenci
BETUMAflN IN VOJE/ft 1L Pariz, 30. junija. V »Journalu des Debat« piše Oauvatn z ozirom na pismeno zahtevd bivšega nemškega kan-celarja Đithmanna - HoUwega, da se naj njega posove na odgovornost na mestu ViUema TI., v uvodnem članku med drugim: Đethmann - Ho(lweg lah* ko priđe pred sodilče, vendar pa bo pred najvišjim tribunalom obdržal $vo* jo vlogo kot navadnj kompars. Cesar Viljem je vedno reklamira! zase naj-v|šjo oblast in njegov kancelar je vsilu dar povdarjal, da je odvisen samo od cesaeja in njemu odgovren, ne pa parlamentu. Ootovo je, da Je Đethmann kotlkor toliko odgovoren za nemško politiko, že zategadel), ker je y vsakem ozlru izvajaJ Vjljemovo voflo in politi* ko, vendar pa bi nfegova obsodba v nobenem ozjru ne mogla razbremeniti VUjema HohenzoHeroskega.
IZ BEROLINSKCOA KOTUL Berolftt* 1. iullja. Ves promet v Be-rollnu je ustavljen. Po arctacJJi voditelja bančnih uradnfkov Emontsa so stavili tt ultimatum, v katerem zaHevajo, da se njih voditelj takoj izpusti, sicer prično le isti dan s stavko. TudJ kovina rf| pripravliaio stavko ter so solida-rični z bančnimi uradnikl. Njih voditeM Lehmann ie izrecno izjavtl na shodu železnlčariev, đa upa, da bo ta drugi ndarec bolje nčinkoval. kakor udaree dne 9. novembra L L Prodaja enega vagona municije je bila zabranjena. Me-ščanskl listi presojajo položaj selo pesimistično, vendar se otnejujejo samo na več ali manj trpkih opazk. DEIX>VANJB luAŠKM DELKOACIJB-Milao, 1. julija- Listi poročajo e pričetku delovanja laSke delegacije v Parim, *U»ti 0 konUrih Tittonija- Obi-skal fe najprej Pichoaa in kar *» 6e bolj opaža radi ronranskesa delegat* Bratiana-
POTRES V 906ĆANI.
IUU11, V jnUja*    Potres ▼ Toeeani ]e obsegal v eeloti 23 moćnih   simkov. LA9KI PARLAMENT- — RHC8KJ PAKT-
MIUh, V Jalija. LaUd parte«eai se seetane že % ^ »• Poslanee Torre n+-daljnje svoja Ftdfcritja ▼ »Giornale ritalia« e rimske« pakt* Olasen njegevik raakriti] Je Orlaato riwdd pakt aatvsijasti^no posdrftvil. Peslaaee o«iU vladi, ia ni to takn* e pr*r*m fesu nrtdUa teritorijalnih vpreJaaf ■ Jugoalavijo. Torr© omenja, ia ee hotele savemilke đr«ave w^k« 1. 1&1S-veđržali Avstrijo aedotaknjeno ter ie-voliti le »vtonoBOJe- Italija p« Je po4-piraU avstrijske naiodneetl ier poii nj« rimski peJrt krme te peUtibe-ODHOD   SOKOIjOV  IZ  BBOGRADA-
LĐU. .peograi, 1- JnUJa, Snočni ramtanek Sokolov in Sokolio U Beograda se ]e raaril v pravo narodno manifestacijo. S Terasij eo Sokoli In Sokoliće odili v slanrnoetnem pohoda in spremljani od mnoftice ljudstva na- pri-stanil&e, kjer Jih )e, kakor radi e Kali-megdana, odnlevljeno posdravljala mnogo3tevilna> množicar Basetanek je trajal dolgo cassr Voja8k» godha Je svirala himno, kl eo Jo peli radi č^nlkl-Bilo Je tuđi veo govoroT- Prisor Je na-praTil neisbrlflen Ttle nm vee prisotne-Tako m> Je Beograd na rasetankn od-dolžll Sokolom, ker jih ob prihoda, sa katerega nlso veđel^ ni mogel tako •prejeti, kakor bi sashiim TURSKI DELEGACIJI POKAJBANA VRATA-
Pari«, 1- Julii* Turski delegaciji v Pariš* eo s veo vljudnostjo pokazali vrata saradi njenega neeraiimega memoranduma, kl Je vsbodil v Paricu sploano nevoljo in ker Je doepela rmk, da se otonanaka delegacija ie ni orres-la mladotorskega vpliva«
KAIB9U
Pari«, 1* JnUJa. Vee easopisje pri-naia nlsosemeko Informaeljo, da niao-mmoakm vlada biviega n&wŠkm^m eeear-Ja sleer ne bo ivoSila Aniantl, pao pa svezi narodov*
FEAH008U IN AWmxma MOB-NARJI-
Pariš, 1- Julija, Poroca ss, da Je prlilo na dan, ko je Wiiaon odpotoval U Breeta, do velikih nemiroT med frao-ftoskinfl In ameriakimi mornarji* Iran-eosi so v proslavo miru sapeli intama-eijoaalo. na kar Je prišlo do spopada a Amerikanci* Ti eo etreljaii, fVapog«! pa eo odsormrptt, Prih^lo |e vejaitvo. Mm do veeral 1» ni bile w*rw HneAlea
}e pejanlaltf pfceti t ulei ajejr #o> tni 4MrikejMl milsnjenl. To Je Hl virok. aakaj Wii#On ni hotel osta* r Brestu, kakor J» bile deMene*
LDtr. Badimpetta, % Julija- (Brez-žltee-) Ograkl bnojavni urad objavlja 2- folija vojno peroilloi Ma aerorni fronM vrsijo naie est« ■eytwe<Uno inni-kanje po naertn hi ▼ najlepfiom mW PH Ttaa-lAk« eo manj&i lomnneki oddolki prekorafiUi Tise ▼ napafc. Bili so mičenl. Most 5a« Tiso vihodao od Seolnoka so Ronmni rasstrelill- Proti Ukenu postopanju Romunov, ki Je proti vsem dogovorom, amo w prisioj-Bom mostu energično protestirali-
AproviiaciJa.
Vteafice. Ljublianskl tnrovoL M hocejo orodajati viigalice nai se eglase pri tvrdld JelaCin, Rimska cesta. V nadrobili prodaji stane 1 ikatUica wiXr galic 60 v. Prodaja teh viigaljc ni va» gana na karte,
Poizvodbe.
Izgubila som Um, najbrže v elek-trlčnem vozu usnjato llstnico z denar-Jcra In sljkaml. Ker sem radi Izgube ob V80 mesećno plaćo in ker so ml slike pokojnih starSev drage, prosim lepo, naj pošteni najdltelj odda Ustnico Ahae-Ijeva c. 5, II. nadstr.
Kdor ve za bfrafllče }o*rm Plesni« čarja iz Ooricc riva Corno 8. ki je sin. 20 pred polomom kot cnL prost pri vo* Ja5kt cenzuri na Dunaju, naj to sporocH PUtami za sasedeno ozemlje v Llub-Oani
IsguMJenot     Ushižbenee     poitne
6ek, urada v Ljubljani Isgubil Je 1* Jn» lija med 16- in 17- aro v tmfiki ali na pott v Selonburgovo ulko, Bregu, Jur-(ttotvom trgu ali Meetnem trgu firno de» narnteo e eelomeaedno plaAo- Ker Je s tom teško prisadet, osto ćela njegova drutina, bo naprosa poitenega najdite-l|a» da tsrodl ta denar proti dobri nagradi, pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani.
Gospa eaetaiiTrega numestnUfa Je isgubila ženski uhan od belgijske vo-Jašnlee po Metelkovi ulici Cesti na Južni kolodvor, Sv. Martina oesti do pokopaliies/ Isgubljeni uhan nima po« mene sa najditolja, pa$ pa sa đotiftno, ki ga Je isgnbila» kor Je sa njo drag opomin- Prosi se poMeni najditelj, da odda proti dobri nagradi pri upravni-fttvu tega lista ali pa pri vojni poMctJi belgijska  ▼ojaenioa objekt VHI*
500 kros nagrado dobi kdor naiđe 6 zvoaov. rekviriranih od avstr. vlade v januarju 1918. leta. 2 zvona traata re* kviztclj9ke 5tcvi!kc 234 tn 235. a *t|rl ostali 5t 230, 231, 232 in m Poleg tega šttrt poslednji nosljo napis »Općina Risanska« (v cirtHci pisano). Kdor jih najde, naj javi na naslov »Pravoslavno cerkveno tutorstvo« Rfoas (Boka Ko-terska), odkoder dobi tndf nagrada
Izdajateti li odgovorni vroUkt
Valentin Kopitar* UsOtsa hi tisk »Narodne Ostani*««
Sabskripcfla nov* đelolc ŽtviHV stensko banko v Prafl ImetnUd starih đelnlc 2ivnostentke banke se opozar-jajo, da so vrši snbskripcjja novih de*-nic žjvnostenske banke v Pragi do 7. t m. in sicer prtpade na vsake 3 stare delnlce 1 nova a e. si. K 325.— aH SHS — K 520.— za komad, več tekoče obre-sM od 30. iunija t L — Nova dehrioe bodo imele polletni kupon za L 1919. — Onim reflektantom, ki bi ieleU Inb-skrlbirati nove delniee, ne da U imeli stare, je dala 2ivnostenska banka na razpolago nokaj opdjskih pravic in sV cer a K 19.20 za vsako delnico, tako da J|ra Je raogoče, na ternefin 3 dobav~ iuh pravic subskribirati 1 novo delnlco po originalnih pogoiih. Primase za sub-skrlpcijo od delniSarjev Zivnostenske banke, kakor tuđi od drugih redektan-tov sprejema do 7. t. m. Ljubljanska, kreditna banka v Ljubljani in njene po« x đruinlce v Splitu, Cdovcu, Sarajevu. Trsta. OoHci CeQ« te Maribor«.
Poslano,*
Gospu Antoaa Posko. arodnlBi Usta
»Jugostartje«   ta  fosp. Urban6ldu
v UnMJaol.
Na »Poslano« v »Jugoslaviji« * dne 1. julija 1919, St 187, odgovarjam samo to - le:
Proti odgovornenra uredniku Usta »Jugoslavije« bom sodno oostcDaL
Sporocam javno časopisu »Jugoslavija« bi njenomu lastniku. da Je jako slabo informiran o ćeli zadevi to da moja obsodba ne bo ▼ kratkem objavljena, ker sem vloUJ ničnostno prt-tožba                    ^  ,
Značaj gosp. Peska so zrcali v tem, da Je sprejel plačilo sa moje »Poslano« v svojem listu, ko bi Ml itak dolžan meni narcJcno krivico s popravkom brezplačno In Javno ugotoviti in vsa nadaUna napadania do konCne re-litve kazenskesra postooanja opustiti, ,. ne pa, kakor je to storil on, da me po mojem »Poslanem« v svojem listu ponovno danes napade.
Kar se tiče goso. Urbančlča.  mu sporocam,   da   sprejmem   z   veseljem njegov nastoo   ari sodiiča iz vzroka. da si naberem snov za prizivno posto- v panja v moil kazenski zadevi.
NastoDil bom dokaz resnice.
V UttbUam, dne 1. lufija 1919. -                        MlUOf ROCCVAII.
1
154. itev.______________^_____________________________________.gLOVCMSKI HAKOU" dne 3 Julu« HH9.__________________________________________________________Stran S*
DraiajMii^'I^KSKr.'Si
kar, Sclcnburgovi uL 6.                 6517
Radi OBBJtit« trgofiM iriiai:
prazne sode  od  60—1000  litrov ter vagon raznih buteljk. Fr. Cvek, Kavilk. 6406
Đltflfl rtmi najbolfcg scstava, sa srna rJ*6U SlIUj, nov ili malo rabljen Želimo kupiti. Ponude tvrtci Schvtretl drag, Zagreb, Prcrad«Ti£eTa 1,          3347
falim tO naučiti igranja na lavto. Ose-LZlM li be, kl bi lahko prevzele pouk, zvedo naslov v upravniStvo .Slov. Naroda*.                             6549
Dfnraffila -epnih ur, zlatnine in sre-rlH'lfllllU brnlne sprejme F. Cuden Sin — nasproti glavne pošte v Ljubljani. Točna in solidna izvrSitev.           5531
Tnrifij kalor tuđi več ačenee? se 1CJUlJl sprejme proti dobremu plačilu v trajno delo. Anton Stolner, meatnl lesarskl mofster, Ljubljana, Jera-nova ulica it 13                        4844
Innn nfitOttvn z vso premičnino in LK[)U  PSHSIIU  žirino  se   proda    Zra-
\en je tuđi velika hosta in nekaj njiv ter se radi preselitve ceno proda. Na-tanćnejša pojasnila daje upravništvo ■Slovenskega Naroda«.                    6502
Kupim več dobro obranjenih motor-oili Koles. avtoiiiobilov in novo pnev-
mn^ii/n vsaKe vrste za kolosa, motorie liluiinU in avtomobile. — Florjančlč, Šelenborgova nlica 6.                        4273
KupDlcm smrelfo? !es, lAX
si okrogel ali rezan. Cene za les nalo-žen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETTI, parna žaga za drž. ko-odvorom, Ljubljana.                         2048
Inteligentna deklica, stara 16 let i5Če mesta ufanU* v kaki večji trgo\l-kot UlciiKu ni z mekanim blagom, najrajša na deželi. Ponudbe pod „Učenica" na upravništvo .Slovenskega Naroda".                                  6582
nrftlfaislfrn ki razume samostojno vo-rlUUdjUlllU, diti večjo trgovino s špe-ce.ijskim in mešanim blagom, sprejme takoj Josip Rajšter v Šoštanju. Reflektira samo na prvovrstno starejšo moč. Hrana in stanovanje v niši. Plača po dogovoru 6581
Knntnrkfinisi z nekai Prakse> zmozna
IlUiilUliUlUju   slovenščine,nemščine in
će mogoče srbohrvsščme, pi^arniških del, strojepisja in stenografije se screj-me takoj. Ravnotam se takoj sprejme-ta trgovski sotrudnlk za galanteriio in eden za 2eleznino. Pcnudoe na upravni "tvo »Slovenskega Naroda« pod ,A/1000652r.                                    6521
ms&mmmmmm
Ha posteliica
z mrežo (Gitterbett), odeja, več otroS-k;h oblek, periia, nogavic, čevjev in zimski plašćek na prodaj. Pofzve se: Lingeneva ulica št. l/II. nadstr. desno od 9 — 10 in od 3 — 4.               6r47
SrfanH mnirit
se sprejme takoj  pri amafttrtlaaaaai 6591            "■■■*■*
Hidra ii
feleznlSkega uradnika se ceno proda. Kje, pove upravništvo »Stovto&kega Naroda«.                                        0593
Potrebujem pridno, pošteno
■ar sluikinio -«j»
za vsako delo k boljli hi Si. Dopisi na upravniStvo .Slavenske« Naroda* pod „Dobra 8reci/*559*.                            6559
Instrukcije
čez potitnice
bi sprejel gimn. abiturijent VeČ v ur. .Slovenskega Naroda".                       6587
Za   večjo   manufakturno   in   špecerijsko' trgovino  kupim  staro  trgovinsko
mropravo
toda še v boljšem stanju. Pcnudbe prosim pod .Trgovinska oprava 6569* na upravništvo .Slovenskega Naro.;a*. 6569
Dokler kaj zaloge oddajam:
la suha goveja Čreva, suhe telečje želodce, suhe goveje mehurie (nadome-
stilo  za  pergamentni papir za zavezavanje steklenic).        t498
I. Zali,  čistllnica  za čreva, Maribor«
^jajcaT^
jajca za čaj (temno rumena) 85 v. la lajca (čez 50 g težka) 80 v. ila jajca 70 v. Plavci (Schvvimmer) in umazana 6n v. en komad, se prodajajo v originalnih zabojih pri EM SUPfANZU t Ro^alcu, Siovensko Štajersko.         591.
Sanatorij „Mirni domM
je spet odprt in sprejema bolnike vseh vrst, kakor rudi okrerčania potrebne. Zdravijeme. tuđi izvrstna hrana eri zmernih cenah Poasnila daje la^tnfk in vod;a dr. Frrn Ceh, pošta aornja Snu guta pri Maribor«.
y^v         AitgleikadMdotvoraa
v^§S^n£n =^^ MAST  ------
^/C>^yA)  hladi, čisti, nehča,  Jrr!»B taje
jTOsCI^g?!    tTirtie,   proreci   itstrnDljmje
^N^v^^/    krri In oreradje. Vpošilja samo
^^jEaSP^j  P"**1  W**pl*tfli fraako I 8-80
^šr^K^^ZZ?   z& 1 dozo tvornica Th'crry-ja *
w                  Pregradi in glav. zaloga v Ljnb-
u«! i*™ r. Sušnik, Marijin trg 5
^— in »se đrnee lekarae. .^^—^—.
Trffovski vi'eacc
kateri m fa Mm o«l ▼ trgovtei « «w-ianin blmgom, UU mesta, di bi na-daljtval ućeijt, ili kako drugo pn-nmao tliKbo.. Ponvdbt pa4 .JU ▼•" na oprava .SIov. Naiod»#.______*S76
Iteamrafirii
in ttrajcpftka iSče tfr. Drva« Loacfl, •*• fetaik t StofcaakJ littrid. Plača po dogovoru.                                              6564
Proda se 5
velika emal Irana banja, žele zna pef in kuhinjska mira. Poizve se vsaki dan od 3 — 5 ure popoldne Kolodvorska ulica 12.                             6600
Korespondent
ali tajnik, ve$Č r/opolnoma hrvatskega ali slovenskega, fiancoskega in nem-škega jezika se ilče za takojSen vstop Pc goji zelo ugodni Pismene ponudbe na upravniStvo „Slov. Naroda rod „Koresitadear.                                  6571
Kupi se avto
majhen, dvosedeZnik, fina 2namkat za Ukojšnjo vporabo. Ponudoe na unravo .Slovenskega Nareda" pod „Hafliea avto-76548.                                          6^48
Tko boluje?
na želučiću zatvorenoj stol'd, glavo-bolii i uorće poremećenoi utrobi pod-punoma će se izliječiti bez svake bo-1 r juč na ta§te naivnu gorku vodu .Satarica* zvanu. Jednn sanduk za iz-liečtnje stoji samo 50 Kruna, koje se imadu unapred sa točnim odn»snm naručitelji poslati na: CIGLAR I DRUG. skladište mineralnih voda. Centrala: Gornja Stabica, Hrvatsko Zagorje.            6512
i*fait*»» te poftpaac vfdtt podovima kod etofctrtčacg poffoaa i avijetta. koji manje popravka na a&ofevtaia i vodovima sam «*«**» anle. arail m ma a4a«ak. Po-nude auti na: .taev°, tvornica strojeva o Bjelovaru.                      6509
Josip Jug
*tmtmt In pohlitvenl a:  piMtf r In Mm* ni
Rimska cesta SL 16.
naznanja, da Se vedno dela s prls nim
blagom.
Isvr*l«av iotmm. Imama caaa Za  taa izTršeaa deU Jaaičini   4we leti
Izjavim.
da ne plačam dolgov, kat ere bi
kdorkoli
delal na moj račun
Ljabljaaa, dne 2. julija 1919. 6584                          Alojzij Pirkovič,
viši i revident južne 2el.
Dva dobro  oi'ranjena  dvojnata
SEIFEPT
BILJAROA
z vsemi nritikMnami se po zelo ugodni ceni prodasta radi pomanjkanja prostora. Dopisi naj se pošiijajo na poštni pred^l 124, Ljubljana.                                    6586
Na prodaj je 6592
veleposestvo
v Slavoniji, obstoječe iz 15 raznih ob-jektov za kmetijstvo in 192 orahov zemlje z vseml pri del ki, ki se bodo 'etos pridelali. To velepos' stvo je cd-dalieno 5 km od kolodvora. Cena je K 1,000.000— (en mflijon). Več se poizve pri stavbeni tvrdki Al. in Val.. Accetto.   Ljubljana, TrnovsM   pristan  14
.Društvo jogos!ovanskih novinarjev" v Ljubljani javlja žalostno vest, da ie vćerai zmtrai ob 8. v Mogojnici pri Ceiju po do'g«, mučni bolezni iid hnil svojo blago dušo predragi tovariš, go-spođ
Andrej    IMtJLi^? tu
■rednllu
Umri je kot žrtev avstrijskih ječ. Pogreb bo v petek, 4. julija dopoidne.
Predragemu tovariSu in svojemu prvemu blagajniku bo druitvo obranilo trajen spomln.
V Ljabljafll, dne 3. julija  1919.
„Kmetska posojUnica ljubljanske okolice11
javlja   žalostno   vest,   da je  umri danes  njen marljivi uradnik, gospod
* *
Bodi ohranjen nadarjenemu pokojniku, ki je postal žrtev v vojni dobljene bolezni, blag  spomin!                                                        .6579
V LJOblJanl,  dne 1. julija 1919.
I      Priporočam svojo veliko zalogo
vžigalnikov
na bendn. — Tffovd dobijo popust. r ft.bte*rf »m*£a*, iajMMurgeva
mmmšfm                            6464
Išfem gostilno
v najem ali na račun, po moznosti v mestu al! blizini. Ponudbe pod .Mala Paljafcfaja" na npr. .Slov. Naroda.* 6583
Zaradi prepiha, vlage in
| PREMLADA
nastale boli, tuli pri zastarelih, prsne bolesti, težko đihanje zba-danie v ramemh. boli v hdjih in katar odpravlja Felleriev
Elza fluid
6 dvoinatih ali 2 specialni stekle-nici K 19— Proti nedelavnosti Crev nerednega blatenja itd. so dokazano že dobro delovate milo mehčajoče rabarbarni
Elza-krogijice    9
6 Skatljic K 12. Edino      f^^k
pravi    rri    iekarnarju         ITtTTftil
EffM ?. Feller, Stnaira, Elza tr|        J£* II
ft. 231  (Inr. Zsgtrii). Zavoj     r r^u»to-[|
in   pcStn na   se prira-   ,>l\ Os^j
čuna posebej, no naj-   \K^Jk    "13
ceneje,     kolikor    več      vj^V^^^f-^
toiej kdo naroči obenem       ^—*■    i
temveč prihranL                                   III
|diio na fito:
Žigice, švedske,
Lužni kamen, lukavački,
Soda za rublje,
Carobbe,
Modre galice, 98-99 odst,
Sumpornog cvijeta,
Raffije,
Pekmez od Šljiva,
P^par, cijeli,
Papar, pp IIa
Paprika I*
Paprika IIa
Makaroni i FidellinT, sort.,
Svijeće,
Vanilije (Bourbon),
Čokolade,
Kave.                               64d9
„Koloniale" *
Hrv. trgovačko dioničko društvo
Zagreb« Ilica 73.
Brzojavni naslov: LEVANTE.
eevUaKkTpomočnlR
proti dobri plači. Istotam st sprejme nmmmme. Poizve se pri hisnid na Kon-gresnem trgu St 3L                       6495
Težak konj
visok 180 cm ja naprodaj v Dravlfali «•¥. 4.___________                 6588
Prodajo se:
vložek Iz bakrene žice za otroSko posteljo, razne svetilke (za petrolej), ženski gorski čevlji (Goiser 39), Portir hottl Sloa.                                      65d9
Proda se
dva para belih, nizkih, ženskih čevijev štev. 38. Kje, pove upravništvo .Slov. Naroda'.                                        6591
mr~ Brošura ^m
„Pod novini orlom"
je iz§la v ponatisu.— Dobi se v »Narodni knjigarnl" ▼ Livbliaal, Pre-šernova ulica 7. — Cena s poštnino 6 kron. Naročila se rešujejo Ie proti pošiljatvi zneska v napraf ali pa po povzetiu.
Ho3
se proda po solidni ceni več parov tepih rokavic št. 73A. itOTa nllca 3, pritllčie Ievo.                             6595
Lepo stanovanje
na Dunaju se zamenj* za stanovanje v Ljubljani. Vpraša naj se: Ilova ulica *t. 3 t prlttlćfn na lero. 6596
Hrastova spii wm
pcpolnoma nova, nerabljena, se ugodno proda. Ponudbe pod „Splini opra?aM 6597 na upravo tega lista.              6597
Hiša
ali aiaaj&a vila y mestu, oziroma neposredni okolici, se kupi. Ponudbe na „W. T. 1001* na upravniltvo .Slov. Narodac.                                        6598
Mesečno soba
s hrano ali brez nje se iSče sa Želež-niškega uradnika. Ponudbe na.LD. 100' na upravniStvo  .Slov. Naroda*.   65^9
ffiV   Sprefme ae dobro lznrjen    *W
skiadišenik (igaier)
ozira se Ie na starejšo in popolnoma  zanesljivo moč.   Plača po dogovoru.   Samo pismene ponudbe na tvrdko
IUAH PERDAH, jpecerilsKo veletrgovino
v Ljubljani. ============
IV Generalna reprezentanca y&j&O|  I za kraljestvoSHS wBlmm I
za baterije, žarnice, elektrotehniko ^#f^ 4,   I
HT 3z9elki svetovnih angleških in slovanskih tvrtk. "^B I
Janko Pogačar, Llubljana. I
Skladlšia, plsame in rautaml lokal             I
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaMaaaaaaaaaaaa»aMaa^
Oddajtm na debelo In drobao
fin rum in dobro slivovko
4% blago, nadalje jedilno in namizno olje, kis, kavo kakor drugo špecerijsko blago po najnižjih cenah.
Ivan Perdan v Ljubljani
gaf NajveCja slovenska hranilnlca! ~«Jg
Meshi Imiliiu WMi
UUBUANA, Prešeraova ulica št 3
I« tada kraćem leta 1918 vlog ...   .   B 80,000-000-— reserraefa zaklada    .........    2.900*000-—
————— Sprejema vloge vsak delavnik.  ————
Braollaloa |e pupllanto vama.               J59
la rartenle taa vpalfane Učne domaie hranilnlka.
Daval|n]e pasaflla na lamljliča in poslapfa proti nlzkemn
' aferaataf/aaiai la obllgatornema odplacevania dolga.
V pođplranla trgovcev In obrtaikov ima aitanovljena
»ar Kreditno društvo.
Stran 6.                                                                                                                „KLUVliNSKl  NAKUtT Ok S. jaiij» MMft.                                                             ___________                          154. t*tv»
Kmetsko posolllnlco ljubljanske okolice v Ljubljani.
obrcstujehranilnevlogepoBsBh *     0%   qi                    brez odbitka rcirtnega davka
Rezervni zaklad nad K 1,100.000.         *3     /•               Ustanovljena 1.1818.
Več konjskih
hlapcev
iSče irestna obCina ljubljanska.   Zpla-siti se je: Cesta na Kodeljevo šte?. 8. 6544
Bektromonter
popolnoma samostojen instalater električnih in telefonskih naprav, se sprejme takoj v trajno delo. Ponudbe, ki naj vsebujejo dose-danje službovanje in plačilne za-hievke naj se vpošlje na Elek-trarno y Kranju.                        6472
ISče se prvovrstna
nDlistiiji.
Nastop s   prvim   avgustom. Ravnotam   se  sprejme tudi
učenka.
Naslov pove  upravništvo |  „Slovenskega Naroda*. 6553

z metlišči,  krtače  iz sirka  za  ribanje  nudi  za  trgovce,   postavno
Velika Gorica
Prva Brrats&a Tvornica metala, Velika Gorica.
Iia mi izSsl! I SBovenski FAVORIT 1 Ha im Uri!
Albnmi po K 3'2O, s poStnino K 3*50, po T»OTzetjti K 4'— (za preproda-jalce popast). Dobivalo se ?si kroji in albnmi pri tvrđfci M. KAHTHy L?:i£i:3n&, Marijin trg 3. — Biavno sastcpstvo *a JngnslavlJO.
Komisija „BALKAN"
prodaja dohlei traja zaloga                   643
: lepo belo moko :
MV   za kuho in kruh.   Oddaia samo ćele vreće*    "^Ml
IV Okoli 50.000 etekirienih žamic
in Stevilno elektromotorov in dinamovih strojev je točno oddati za Jugoslavijo. Dopisi se prosijo v nemikem jeziku na J, maeHaamaam, im| ¥L, MaHarigaa— •*.__________6561_
■A-Mut. 2^itereg*er
atftvbeal te p#klitvml pltakar te IMar. Sp. Slika, Imm «Hca št 111.   Prm\mi   Lf«bl]ama,
■olo«roraka «Hoa M. f.
Svojim cenjenim naročnikom, kakor vsemtt slavn. občinstvu vljudno naznanjam, da sem po 4. letih vrnivši se od vojakov zopet otvoril svojo plcskarsko obrt. Ker imam veliko zalogo predvojnega blaga, mi bo možno vsa dela izvršiti kar najbolje.                 6585
Tili za inkrileiiiie M
sa moško te taaaka atroko ao pritao to« 14. lollla L 1.
Pojasnila in priglaiitve vsak dan   od  10. đo 12. ure v Gospotki ulici St. 7, L nadstropje.
T. Kune
6619                                      lMtelk kese. *•!• m prfkre|«vmie.
Jedilno sol         in         viigalice
dobi v nekaj dnefa
Gospodanka zveza v Ljubljani.
P.  t reflektanti  naj   blagovolijo   poslati svoja naročila taka]. W*~   ▼ salo«! Ibmi alotfotas   "VI
žvepL cvet, modro galico, ralljo
in
ilvlnsko soL
Koruza priđe v kratkem.
Razpis.
Pri novo nstanavljajočem se yvJa0OtlO¥aiisk6Bi fonoral* bhi kMUaarllato sa promet in tarlstlko sa Slovenifo"
v Ljubljani, se razpisuje 1 ali tudi 2 pogodbeni službeni mesti začasnih tajnikov generalnega koraisarijata z mesečno plačo 1.200 in 1.000 K.
Prosila morajo poleg primane splošne izobrazbe dokazati 6bsežno strokovno usposobljenost glede prometa tujcev in turistike v kateri namen je prošnjam priložiti izČrpen curiculum vitae in morebitne reference. Vsled važnosti generalnega komisarijata se bodo upoštevali samo prvovrstni prosila.
Primerno opremljene in kolekovane prošnje je predložiti
to htklnttTno 16. fnllfa t. L
pri poverjeništvu za javna dela v Ljubljani. ▼ MvMIaal, dne 1. julija 1919.
Vodja poverjeniStva za javna dela: 6590__________________________teg. Dinar, 1. r.______
[(jjlljg imttmmm JJUlIjlIlJ
ima v zalogi in jib razpošilja po poStnem povzetju
mlrenska „Čevljarska  zadruga44
v Vrbovcu pri Mosirju.
Čevlji so iz lahke ševro-media kože, boksa in teletine. Dobite visoke,  nizke  in   salonske  moške,   ženske,
deške in otroške čevlje ter sandale. Cene usnja se dvigajo, zato naročite Čimpreje!
Pri večjem odjemu primeren popusti 6601      Prodajalna tudi v Celju, »Narodni dom*.
wmu itmuiu bauka d. b. u osijeku.
OGLAS.
Izvanredna glavna skupština od 10, prosinca 1918. zaključila je na temelju dozvole Narodne vlade, da povisi dioničku glavnicu banke  od K 20,000.000*— na K 50,000.000     . Uslijed toga emitirano je već u prosincu pr. g. K 10,000.000-—.
Na   provedbu   daljnjih   emisija   ovlašteno   ravnateljstvo,   izdaje   ovime   preostalih
K 20,000.000-—
U 100.000 komada novih dionica po K 200-— naslovne vrijednosti, uslijed česa se povisuje dionička glavnica banke na K 50,000.00fr—.
Na temelju tog zaključka   predaju se spomenute   dionice,  koje   učestvuju   na   poslovnom uspjehu od 1. siječnja o. g., uz slijedeče uvjete na supskripciju:
1.  Na temelju svakih trija starih dionica mogu se potpisati dii|e  ■•▼©   tloateo«  Na  manji broj dionica ili na slomke, koje nijesu djelive sa 3, ne će se uzeti obzira, te se prema tome na takove slomke ne će dodijeljivati dionica.
2.  Emisijoni se tečaj ustanovljuje sa K 400'-.
3.  Pravo opcije imade se izvršiti od 1. to nkljntivo 25. srm|a lil§.f te ujedno predložiti upisnim mjestima stare dionice bez kuponskih  araka, kao i — budući da još nije uslijedila izmjena — medjutomnice dionica zadnje emisije u svrhu zabilježbe, da je pravo opdje Svršeno.   Pravo opcije utrajuje danom 25. srpnja o. g.    Eventualno neoptirane dionice prodati će se iz slobodne ruke. Uspjeh nove emisije zajamčen je po jednom sindikatu.
4.  Kao potpisna odnosno platežna mjesta fungiraju:
HRVATSKA   ZEMALJSKA   BANKA D. D. U OSIJEKU i njezine podružnice u Zagrebu, Beogradu, Subotiti, Varaždinu, Karlovcu, Crikvenici i Novom.
ZIVNOSTENSKA   BANKA U PRAGU i njezina podružnica u Wienu.
BANKA   I   ŠTEDIONICA   ZA   PRIMORJE   D. D. SUŠAK.
LJUBLJANSKA   KREDITNA   BANKA   U   LJUBLJANI i njezina podružnica u Sarajevu.
5.  Uplata cjelokupne protuvrijednosti novih dionica uslijeduje istodobno sa izvršenjem prava opcije, te se povrh emisijonog tečaja od K 400 — po dionici, imadu platiti na taj iznos 4% kamata od 1. siječnja 1919. do dana izvršenja prava opcije.
6.  Za uplate izdat će se medjutomnice, koje će se prema kasnijoj objavi izmijeniti s primjerenim brojem dionica.
Za upisivanje potrebne tiskanice dobivaju se besplatno na blagajnama upisnih mjesta«
V OIHUTi dne 21. lipnja 1919.                   r                                                                                     *
Ravnateljstvo.