Sl@v. 26»	[$в1о teetate cea is pasta
Posamezna štev. stane 25 stotink.
Trst — Gorica, dne 1, iuliia 1926.	Letnik ill.
Prof. Albert Sič
Gradarska ul. 18	LJUB J
JUGOr"
.1
ZAPLEMBA ZADNJIH
Zadnja številka «Novic» je bila zaplenjena zaradi uvodnega članka z naslovom «Proč z neresnico!». Evo dotičnega prefektovega odloka:
«Št. 382-6049.
Prefekt tržaške pokrajine
Videvši slovenski tednik «Novice» od 24. junija št. 25;
uvažujoč, da članek «Via con la men- i
cijozne vesti,
VICE
za inozemstvo 25. L. Oglasi, za 1 mm. višine in širokosti 1 kolone (65 mm): za trgovske in obrtne oglase 50 stot., za osmrtnice, zahvale, poslana, vabila L. 1"20, oglase denarnih zavodov L 2'— Mali oglasi: 30 stot. _____za besedo, najmanj L 5'—
zogna» (Proč z
ebuje tenden-razburiti duhove in postati 'i>' tvni red;
videvši obstoj„-^: vuiocbe o tisku in deželnega zakona od 4. februarja 1915. št. 148,
odloča:
Zaplenja se slovenski tednik «Novice» od 24. junija 1926 št. 25.
Prefekt.
Vsa| več obzira
V uredništvu hranimo več pisem, ki smo jih prejeli iz vseh strani naše države, iz južne, srednje in severne Italije, od naših ljudi, ki so se morali preseliti tja iz svoje ožje domovine. Gre za sedaj po večini za železničarje in sodne uradnike, zdi se pa, da bi znalo v doglednem času iti tudi za naše ljudi iz drugih stanov.
Povemo takoj in brez ovinkov, da se večini naših ljudi, premeščenih iz ožje domovine, godi na novih mestih osebno boljše, nego se jim je godilo v naši deželi. Na novih mestih jih spoštujejo kot ljudi in kot vestne uradnike, kar se na njihovih prejšnjih mestih ni vedno godilo. Nihče jim ne očita njihove narodnosti, nihče ne stavlja do njih zahtev, ki bi bile žaljive za njihovo narodnostno čast in ponos.
Toda vkljub temu se ti naši ljudje čutijo nesrečni.
Zakaj?
Vzrok je zelo enostaven in vsled svoje enostavnosti tem bolj tragičen. Devetindevetdeset odstotkov teh naših ljudi, ki so bili premeščeni v daljnje kraje, so družinski očetje, nekateri so si v dolgih letih službe nakupili tudi kos zemlje, sezidali skromno hišico, odgojili glavo živine. In prišel je odlok o premestitvi kar črez noč, brez vsa-
kega pričakovanja, in morali so sesti na vlak, vzeti v naglici najnujnejše stvari s seboj in se odpeljati ter pustiti i družino i hišo i premoženje svoji usodi...
Vprašamo
sedaj, ali je res to potrebno? Ali res zahtevajo službovni oziri, da se premeščajo ljudje, kateri so leta in leta zadovoljivo vršili službo v tej deželi, katero natanko poznajo, katere jezik govorijo, da se ti ljudje premeščajo v povsem neznane kraje in se nadomeščajo z ljudmi, kateri ne poznajo ne dežele ne ljudstva v njej?
Dovoljujemo si izraziti mnenje, da bi ravno službovni oziri zahtevali, da se državni uslužbenci naše narodnosti pustijo na svojih mestih. Na drugi strani bi morali merodajni činitelji pač nekoliko misliti tudi na г-azpoloženje, ki je ustvarjajo med ljudstvom s tem premeščevanjem našega uradni-štva. Da se naše ljudstvo s tem ne navdušuje, je pač jasno.
Če pa je že tako, da morajo naši ljudje iz službovnih ozirov v druge kraje, potem bi v imenu njih vseh prosili vsaj malo ozira: naj se jim dekreti o premestitvi dostavijo vsaj tako, da bodo imeli čas se pripraviti na odhod. Saj vendar ne gori! —
Novice iz vsega sveta
Iz Hamburga v Nev York v 36. urah.
Znani nemški izdelovalec letal Rumpler je izdelal načrt za nov tip prekooceanskega letala, s katerim bo mogoče preleteti v 3(i. urah iz Ham-
vso zdravnikovo pozornost; še po vojni mu je ostal v živem spominu.
Nekega lepega dne se je Judenik napotil v enega izmed tolikih moskovskih kinematografov. Poleg na-
burga v New York. Letalo se povsem I vadnega^ filma je bil na programu razlikuje od onih navadnih, ter bo običajni «kino-žurnal», ki je pri-
V	.	. _	..	...	V« , , 1-1 I nl-llr/l Z4 tl T T Z-W • <1 v»/1 ■t-Yi 11 C1T/"> I-I r»/VKV 1П
lahko prenašalo 130 potnikov in 6 ton blaga. Gonilno silo bo dajalo 10 strojev po 1000 konjskih sil. Letalo bo opremljeno z desetimi vijaki in bo doseglo hitrost 270 km na uro. Kakor že omenjeno, bo mogoče dospeti s takimi letali v New York v enem dnevu in pol, a v Južno Ameriko v 3 in pol dneh. Načrt je bil predložen neki zrakoplovni družbi, katera ga misli v čim krajšem času uresničiti.
Ekspedicija v puščavo Gobi.
Letos se bo vršila druga ekspedicija v puščavo Gobi. Ekspedicije se udeleži tudi znanstvena komisija mongolske republike. Nadaljevala bo raziskovanje, katero je začel pred leti prof. Dombrovski na onem mestu, kjer je Andreejeva ekspedicija našla prve ostanke dinosaurov. V to svrho bb razpolagala skupina z najmodernejšimi sredstvi, ki bodo omogočala čim večji uspeh. Ekspedicijo vodi prof. Dombrovski, ki je v tem oziru že dobro znana osebnost. Pred leti je raziskal sam na lahkem avtomobilu celih 5000 km Mongolske, razen tega pa je bil tudi vodja prve ekspedicije v puščavi Gobi. Z njim se udeležita ekspedicije tudi prof. Savič in Gosovski.
Nepričakovana sreča
je doletela ruskega zdravnika Jude-nika. Z njim se danes bavijo skoro vsi listi. Med vojno je Judenik služboval na fronti ter je imel tako priliko ozdraviti nekega neznanega perzijskega vojaka, kateri je, radi svojega skrivnostnega vedenja, vzbudil
našal slike o svečanem ustoličenju perzijskega šaha Riza Khana. Čudna so pota usode — si je mislil Judenik, ko je z velikim začudenjem zapazil, da ni ta šah nihče drugi kot oni neznani vojak, kateremu je rešil življenje. Odločil se je takoj, da mu piše in še isti dan je odposlal pismo v Teheran, glavno mesto Perzije. Čez teden dni je dobil odgovor, s katerim ga je Riza Khan imenoval za svojega osebnega zdravnika ter ga povabil, naj se nemudoma zglasi na dvoru.
Danes je Judenik odlična in vplivna oseba na perzijskem dvoru in za svojo srečo se ima zahvaliti čudežnemu slučaju, ki ga je oni dan v Moskvi zapeljal v kino.
Listi na parnikih.
Eden prvih izdajateljev morskega časopisa je bil neki Purser Lancaster, ki je izdajal «Cunard Bulletin». To je bilo v času, ko je bila dobava novic zelo težavna. Vedno je bil v težkočah glede gradiva, zato je med tem, ko so se drugi zabavali po mestih, kjer je parnik pristal, zbiral razne časopisne notice, jih izrezaval ter spravljal. To naj bi dalo potem ladijski dnevnik. Tudi to se ni obneslo, ker mu je tudi teh končno zmanjkalo in marsikateri članek je moral iziti tudi po večkrat. Tako je bilo videti, da je uredniku posebno ljub kratek članek, tičoč se neke bombne eksplozije v Varšavi, kateri je izšel večkrat, tako da so bili potniki že vajeni, da bodo članek v časopisu opazili. Nekoč pa je bil zaposlen z
drugimi opravki, pa j-1 prepustil izdajo časopisa svojemu pomožnemu uredniku. Ko je časopis izšel, so potniki brali kot eno najvažnejših novic podrobno poročilo o bombni eksploziji v Barceloni. Na krovu pa so urednika dražili in eden njih mu je rekel: «Torej zopet in zopet bombne eksplozije». Urednik Purser pa se je postavil na noge ter zbadljivca zavrnil:	«Tu vidim poročilo o bombni
eksploziji v Barceloni, toda meni ni nič znanega o tem, moje bombe eksplodirajo vedno le v Varšavi...»
Ko pa je prišla iznajdba brezžičnega brzojavljanja v praktično uporabo, so za časopis na morju postali boljši časi. Saj. ni redkost, da tak časopis izide na 32 straneh z najnovejšimi poročili celega sveta.
Ko se je Mary, hčerka angleškega kralja, poročila, je «Cunard Daily Bulletin», tri tisoč milj oddaljen od Londona, prinesel natančno poročilo o vseh ceremonijah in sijaju. Časopis je preje izšel, kot pa se je množica pred Westminstrom razšla po dokončani svečanosti!
ШшМ pregled
Italija. V ponedeljek se je zaključilo tomesečno zasedanje Velikega fašistovskega sveta. Veliki fašistov-ski svet je, kakor znano, vrsta neuradne vlade. Uradno vlada fašizem državo potom državne vlade z raznimi ministrstvi in z vsem sistemom državnih uradov. Neuradno vodi razvoj fašistovskega programa Veliki fašistovski svet. Dočim skrbi vlada zato, da bo ves državni organizem prežet fašistovskega duha, da bodo vsi državni uradi in uradniki, od najnižjega do najvišjega delali za isti cilj, ki je prenovitev Italije, skr-jbi Veliki fišistovski svet zato, da bo . 'ašistovski program izpeljan tudi izven cisto državnih ustanov, predvsem, da bo vse delo italijanskega naroda na gospodarskem in družabnem polju zadajeno s fašistovskim dubom. V svojem sedanjem zasedanju je Veliki fašistovski svet ravno zaključil razpravo o končni vsebini zakona o pravnem pripoznanju sindikatov. Fašizem hoče narediti konec takozvanemu razrednemu boju in hoče, da se spori med delodajalci in delojemalci, med industrijalci in delavci, med veleposestniki in kmeti rešujejo ne po socialistično-komuni-stičnih načelih, to je z bojem, s silo, temveč po zakonu, ki je državni zakon. Ta zakon postavlja državo nad delodajalce in nad delojemalce, organizirane v sindikate, in reševanje sporov, med njimi, ki bi šlo mimo države ali celo proti njej, je ne samo nedopustno, temveč tudi kažnjivo. Z zakonom o sindikatih je fašizem pritisnil svoj pečat gibanju delavskih organizacij, ki so bile še nedavno pod izključnim vodstvom sociali-stično-komunističnih strank.
Še več! Ravno te dni se je vršilo v Rimu tudi zborovanje zastopnikov Zveze profesijonistov:	zdravnikov,
inženirjev, odvetnikov, časnikarjev itd. Tudi ta takozvani srednji stan, ki je doslej v boju med delodajalci in delojemalci stal v sredi, omalovaževan od prvih, zaničevan od drugih, je fašizem uvrstil v sindikate in ga podvrgel zakonu o sindikatih, to je državi, katere vlada ima sedaj v vokali vse niti družabnega življenja v državi.
Naj se misli o fašizmu in njega vladi" karkoli ter njega življenja zmožnosti, spričo teh dejstev se mu mora priznati izredna organizacijska sposobnost in njega voditeljem državniška modrost, ki je njihovi predniki niso dosegli.
V Jugoslaviji sta se zgodila zadnje dni dva važna dogodka. Prvi je zborovanje Male antante na Bledu, drugi pa odobritev takozvanih neptun-skih dogovorov med Italijo in Jugoslavijo. O teh dogodkih so «Novice» svoj čas že pisale in bo zadostovalo, če le na kratko omenimo njihovo vsebino. Beograjski dogovori, ki so se potem izpopolnili v Neptunu, so posledica in nadaljevanje rimskega dogovora o prijateljstvu med Italijo in Jugoslavijo. Dogovori v Neptunu so bili podpisani dne 20. julija 1925. in vsebujejo v glavnem pet poglavij. Prvo poglavje govori o dopolnitvi
rimskega sporazuma o prijateljstvu. Drugo poglavje govori o Reki, to je rešuje vprašanje reškega občinskega imetja in dolgov, vprašanj« dobave električnega toka bližnjim jugoslovanskim občinam, vprašanje uporabljanja pokopališča v Drenovi, vprašanje reške bolnišnice, arhiva, vprašanje ribolova v reškem in sušaškem pristanišču itd. Tretje poglavje obravnava 9. člen rimskega sporazuma o Reki. Po tem členu se priznavajo jugoslovenski manjšini na Reki podobne pravice kakor italijanski manjšini v Dalmaciji. V četrtem poglavju je sporazum o srbsko-pravoslavnih občinah v Italiji, o obmejnem turi-stovskem prometu itd. Zaključni zapisnik končno vsebuje določbe, da se morajo vsi dogovori, sklenjeni v Neptunu (katerih je 31), vkupno ratificirati, to je, ali stopijo v veljavo vsi, ali nobeden.
Razprava v narodni skupščini o teh dogovorih je bila nad vse burna in prišlo je s strani nekaterih poslancev do tako bojevitih in strastnih izpadov proti Italiji, da so smatrali ministrski predsednik, minister vnanjih stvari in predsednik skupščine, i za potrebno najodločneje braniti pri-I jateljstvo z Italijo in obsoditi govore dotičnih poslancev. Govor poslanca Buča je bil celo črtan iz zapisnika o razpravi. Zelo odločno so nastopili proti odobritvi teh dogovorov, posebno Trumbič, Pribičevič, Jovanovič, Grisogono in zgoraj omenjeni Buč. Vsi ti govorniki so naglašali, da se s temi dogovori Jugoslavija izpostavlja poplavi s strani italijanskega delavstva in italijanizacije Dalmacije. V splošnem se je povdarjalo, da bi ti dogovori ne bili toliko zlo za Jugoslavijo, če bi bil dogovor o prijateljstvu odkritosrčen z obeh strani in če bi bili obe državi gospodarski enako pripravljeni. Tako imajo n. pr. italijanski delavci biti zaposleni pri industrijskih, trgovskih in zasebnih podjetjih v Jugoslaviji, če imajo le podjetja svoj sedež ali filijalko na ozemlju Italije. Iste pravice imajo tudi jugoslovenski delavci v jugoslo-skih podjetij v Italiji, katerih pa — ni.
Razburjenost zaradi teh dogovorov se ni omejila samo na narodno skupščino, temveč se je prenesla tudi v deželo. V Splitu in po drugih mestih je prišlo do burnih demonstracij proti vladi, katere so se končale ponekod s krvavimi spopadi s policijo. Končno so bili dogovori v skupščini vendar-le odobreni. Glasovali so za nje radikalski in radičevski poslanci, dočim so poslanci ostalih strank v znak protesta zapustili skupščino. Bližnja bodočnost bo pokazala, katera izmed obeh skupin je imela prav. — Mi si želimo, da bi imel prav minister vnanjih stvari Ninčič, ki je dejal, da bodo ti dogovori utrdili priajteljstvo med obema državama.
CANKARJEVA PROSLAVA PRI SV. JAKOBU
V soboto, 3. julija, proslavi šentjakobska «Čitalnica» petdesetletnico rojstva našega velikega Iv, Cankarja z uprizoritvijo njegovega silnega dela «Kralja na Betajnovi». — Vsak, kdor se zar veda, kaj je za nas Iv. Cankar, pride v soboto k Sv. Jakobu. — Igro režiral g. Terčič. V glavni vlogi nastopi Sila, ki se je v tej vlogi že tako izkazal, da ga pisatelj Kraigher povzdiguje v Kan-torju nad Borštnika. V ostalih vlogah nastopijo še Terčič, Širok, Gvardjančič, Cesar, Silova, Kreševičeva, Hervatinova in Ste-pančičeva. — Igro inscenira čisto na novo in zelo originalno A. Černigoj.
NAROČNIKOM!
Opozarjamo vse one naročnike, ki niso še poravnali zaostale naročnine, da store to nemudoma. One naročnike, ki ne bodo uvaževali tega opomina, bomo brez odlašanja črtali iz seznama naših naročnikov ter jim takoj ukinili nadaljno dostavljanje našega tednika.
UPRAVNIŠTVO.
DNEVNE NOVICE
Kakor javljamo na drugem mestu, so bile zadnje «Novice» zaplenjene in list zopet enkrat ni prišel v roke čitateljem in naročnikom. Večji del gradiva, posebno dopisnega, ki bi bilo moralo priti v zadnjo številko lista, smo dali zopet staviti in ga objavljamo v tej številki, da ne bo zastonj pisano. Nekatere stvari, ki so zastarele, smo nadomestili z novim gradivom, tako da je list sodoben.
Pošiljajoč tako obnovljeno številko v svet, smatramo za svojo dolžnost, da prosimo prijatelje na; šega lista, naj nam oproste, če jim
ko je bila srbska vojska na Vidov dan poražena od Turkov in ko sc je Srbija vrnila v turško suženjstvo, v katerem je ječala dolgih 500 let. Skozi dolgih petsto in triindvajset let se je srpski rod spominjal leto za letom svojega Vidovdanskega — poraza dokler je 1. 1912. prišlo maščevanje...: edini primer v zgodovini, da narod praznuje skozi stoletja, vsako leto, obletnico svojega poraza; in sc s tem vzpodbuja in pripravlja za zmago. V tem je veličasten pomen jugoslovcnskega Vidovega dne, ki se nam zdi kakor strašen
ne moremo redno pošiljati lista, 'zgodovinski memento. — Na isti
ki so ga pošteno plačali. Zagotavljamo jih, da tega ni krivo uredništvo, ki si prizadeva na vse na-
dan 1. 1914. je padel v Sarajevem nadvojvoda Ferdinand, na isti dan. 1. 1921. je bila proglašena ju-
čine, da bi ne prišlo v navzkrižje goslovenska ustava, s katero je ne z zakonom ne s cenzuro, in jih |bilo končno izobličeno jugoslo-prosimo, naj še nadalje ohranijo | vensko državno uedinjenje, tako listu prijateljstvo in zvestobo. Ida je današnji jugoslovcnski Vi-
jdov dan obletnica treh usodepol-inih dogodkov za jugoslovcnski rod.
:«Banca d’Italia» bo odslej emisijski zavod.
edini
PRAVIČEN ZAKON.
Kakor je našim čitateljem še v spominu, je vlada pred nekaj meseci izdala odlok, s katerim se imajo imena vseh onih bivših Italijanov, ki so bili od Avstrije po-	,	,	.	. ^	.
nemčeni, zopet poitalijaniti. To jc v prometu bankovci treh takozva-popolnoma prav. Če je Avstrija | emisijskih bank. Imenujejo izvrševala nasilje, je bilo to zlo-,se tako, ker pošiljajo (emettono) čin, ki ga je treba popraviti. Ita-j^ Promet bankovce. Te banke so: lijani, ki so bili ponemčeni, naj se:?'1^031 ^ ttalia, Banco di Napoh
Kakor znano, so v naši državi
zopet povrnejo v krilo Italijan-Banco di Sicilia. Z odlokom od skee-a naroda	i6- maJa Pa; 3e bll° določeno, da
Ta odlok velja za sedaj le гаЛ°	3utija 1926. đalje^ edini
Poadižje, kjer stanujejo Nemci, emisijski zavod za vso državo le na Julijsko Krajino pa ni bil še ®3nca ( Italia. Bankovci, izdam raztegnjen. Če bo stopil tudi pri drugih dveh, zgoraj omenje-nas v veljavo, bi moral ta zakon ai l0^an^’.. VZCtl !Z prometa vsekakor določati, da se morajo	19~n m z 13. decem-
povrniti v okrilje lastnega naroda ,ia, 1930. bodo izgubili vsako
tudi oni Slovenci, ki jih jc obso-	.
vražena. Avstrija potujčila.	! Nasi ljudje sicer večinoma m-
IZ SODNE DVORANE	hraniliCdomak0 denarja’ da bl ga
14. t. m. se je v Gorici vršila razprava proti Poldetu Kemperlu, uredniku Goriške Straže, ki je bil radi članka «O pravem času in na pravem mestu» obdolžen hujskanja k nepokorščini proti obstoječim zakonom in ščuvanja k sovraštvu med obstoječimi razredi.
Urednik Kemperle je bil oproščen.
«v nogavici», in ČC ga kaj imajo, ga raje naložijo, da jim nosi obresti; če pa jc le še kod kak «nogavičar», naj ne hrani zgoraj omenjenih bankovcev7 Še nekaj let.
PROROŠTVO
ŠKOFA STROSSMAYERJÄ.
Nemški publicist Eduard Wertheimer citira neko pismo velikega
da se bodo upoštevale samo prošnje onih dijakov, ki bodo nabrali kaj članov za D. M. Pristopnice za nove člane dobijo v uradu D. M. ih pri vseh dijaških društvih. D. M. pripominja obenem, da so dijaki, ki so dovršili 17. leto, sami člani. V nasprotnem slučaju so člani starši.
Vsaki prošnji, v kateri morajo biti navedeni tudi razlogi, radi katerih sc prosi podpora, morajo biti priloženi sledeči dokumenti: 1) ubožni list; 2) dokaz, da prosilec obiskuje šolo; 3) ako ni začetnik, dokaz, da je prejšnji letnik dovršil z uspehom. Pri visokošol-cih, da je položil predpisane izpite oz. kolokvije; 4) domovinski list (potrdilo o državljanstvu). V prošnji mora biti navedeno vse, kar naj tvori podlago za njeno pravilno rešitev. — Dijaška Matica v Trstu.
Navodila za nabiranje članov za Dijaško Matico. Redni člani so lahko osebe stare najmanj 17 let. Ustanovni član postane posameznik, ki plača enkrat za vselej 100 lir, in društva, ustanove itd., ki plačajo za dobo petih let 100 lir. Redna članarina za društveno leto, ki traja od 1. avgusta do 31. julija naslednjega leta, znaša 6 lir; vpisnina 2 liri. Znesek 6 lir plača potom položnice Zadružne Zveze v Trstu. Ko dobi društveni urad izpolnjeno pristopnico in znesek lir 8 potom Zadružne Zveze, pošlje novemu članu društveno izkaznico. Proti plačilu 1 lire
- porazi «Prosveto»
za poštnino dobijo novi Člani tudi j ki jc v zadnjih časih visoko dvignila svoj
Cela vrsta naših obrežnih športnih klubov bi lahko strenirala dobre plavače. S. U. bi lahko dalo pobudo in organiziralo o priliki plavalno tekmo. Plavanje je zdrav sport in ima tudi to dobro stran, da ne nudi prilike za razne zdražbe in razprtije, kakor je to žalibog na pr. pri nogometu.
Posebno pažnjo pa bi morali posvečati turistiki. Poleg zdrave, fizične vežbe nam nudi turistika tudi obilo užitka ter nas uči spoznavati naravo in domače kraje. Dnevi so sedaj dolgi in primerni tudi za daljše izlete in večje ture.
To panogo sporta bi morala gojiti posebno naša mestna društva. Člani teh društev so večinoma zaposleni v delavnicah, v uradih, v mračnih izbah — ves teden živijo v mestu, kjer je zrak okužen, živijo med prahom in dimom, v tesnih, nezračnih prostorih. Kaj je za taka mestna pljuča boljšega nego je čist, zdrav zrak v prosti, zeleni naravi, katero še ni zastrupila moderna civilizacija v obliki drvečih avtomobilov, ki dvigajo oblake prahu in bakcilov. Lep izlet več zaleže kakor sto žlic «Protona» in drugih zdravil. V naravo, naj gre ob nedeljah naša mladina, če hoče, da bo zdrava, na telesu in da bo svežega, vedrega duha, in naj se nikar ne zapira v gledališča, kinematografe,' v zakajene gostilne in kavarne! Z enim samim dnevom v tednu lahko svobodno razpolagate; 'Vsaj tistega izrabite tako, da se vam bo zdravje zboljšalo in utrdilo! V naravi vidite najlepšo kinematografsko predstavo: vsak trenutek se vam pokaže nova, lepša slika; in slišite prijeten koncert: žvrgolenje ptic, šumenje listov in šepetanje studencev. — Spoznali pa bomo potom turistike tudi naše lepe kraje in jih vzljubili še bolj.
Vse premalo pozna naša mladina' lastno deželo, da bi naši športni voditelji smeli zanemarjati turistiko.
Vse preblizu morja živimo, da bi naše športno vodstvo moglo ignorirati plavalni sport.
Novo športno vodstvo je s krepko roko pričelo svoje delo. Menda že v nedeljto 27. t. m. se srečata prvi čeli za tržaško prvenstvo. Kaže da bo «Obzor» imel v gosteh «Prosveto». Izid? «Obzor» bo gotovo napel vse svoje sile, da
društvena pravila.
Obsodba pisatelja Bevka potrjena hrvatskoga škofa Strossmayerja, ....	.	■ ! prvobontelja Jugoslovanstva, ki
. X soboto se je vršila pri tukaj-; ^ nahaja v fcti rodbine An_
snjem prizivnem sodiscu razpra- dra v tem is datiranem va zaradi obsodbe pisatelja Krana od 3 februarja 1871 jc odstavek, Bevka. Kakor smo svoj cas poro- ki je kakoi, oporoka narodu in
eah, je bil g. Bevk kot odgovorni obcnem preroštvo njegove bodoč-uredmk Cuka na palci obsojen na nosti Glasi se. <<Moj narod) kate„
remu za Bogom pripada moje srce in moje življenje, trpi že sto-
štiri mesece zapora in 480 lir globe, ker je v listu objavil šaljiv
doP.!8. \z vojaškega življenja v letj in je zares mučenik. Njego-obhk! desetih zapovedi. Pri gori-	trpljenja še ni konec. Kelih
skem sodiscu so ta dopis smatrali trpljenja treba izpiti do kraja. jaz, za zahtev vojske m države m so ge tolažim da narod ki zna trpeti, Bevka kot odgovornega urednika nc morc biti izgUbljen. Trpljenje, obsodili in zapili, klan Bevk pa ge ga razumeg in preneseš, je jc naicdil potom svojega, žagovoi- vedno gotovo jamstvo predstoje-mka odv. Vmcija priziv proti raz- £ega vstajenja. ,Taz tega vstajenja sodbi, toda. prizivno sodisce x naravno nc boni doživel, želim pa Trstu je priziv zavrnilo m poti - ротак;А1, da v to svrho potrebna dilo razsodbo pi ve instance. okrepčila pridejo v izmučeno telo v Fran Bevk je tudi prisostvoval naroda»
SÄ ÄJa“):	"VOJNIM OŠKODOVANCEM!
njerjev. Dvomesečni zapor, ki ga Opozarjamo vse one, Id so v poje že odsedel, ga je zelo prijel. U- sesti vojnoodškodmnskih pbvez-padel je in potrt, tudi duševno, n^c» na 4. stran današnje izdaje, ker je poleg vsega drugega tudi kjer najdejo^vse številke obveznic, bolan in ima tudi v družini bole- ^ s0 hile izžrebane pri letošnjem zen. In odsedeti mora še dva me- žrebanju.
seča...	j DIJAŠKA MATICA V TRSTU
Razpravi pri prizivnem sodišču,	Vlaganje prošenj,
ki je bila sicer zelo kratka, je pri- Dijaška Matica v Trstu nazna-sostvovalo tudi več naših ljudi. nja) da sprejema prošnje za šol-Med drugimi smo videli tudi dr. sko lcto 1926/27 do vštevši 31. av-Slavika, ki je Bevku stisnil sočut- gusta t L Vse prošnje brez izje-
no roko.	me morajo biti spisane na obraz-
Pisatelju Franu Bevku voščimo CU) ki ga jc izdalo društvo in ki iz srca, da bi mu bila ta dva me- dobi pri vseh dijaških društvih seča čim krajša in da bi čim prej juiijske Krajine in v uradu Dija,-okreval, telesno in duševno.	iške; Matice v Trstu, Via Coroneo
Vidov dan.	j št. 17, 'III. — Kdor želi obrazec
Minuli pondeljek so Jugoslove- naravnost od urada D. M., naj ni zopet proslavili obletnico kr- pošlje natančen naslov in naj pri-vavega boja na Kosovem 1. 1389-, loži znamko 60 stot. Opozarjamo,
Л ■ l-ŠvVt---
Karlo Kocjančič,
pesnik, časnikar in kritik. (— Karikaturo napravil prof. Sirk).
POZDRAVI.
Iz Francije smo prejeli sledeče pismo:
Stiring Wendel, 19. 6. 1926.
Najlepše pozdrave pošiljamo, slovenski fantje, iz severne Francije vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, kakor tudi vsem čitateljem «Novic».
Zdravi smo in gre nam še precej dobro, kar želimo tudi vam, dragi rojaki.
Pisem iz domovine dobivamo bolj po malem; toliko rajši pa segamo po «Novicah», ki nam prihajajo redno vsak pondeljek, če niso zaplenjene.
—	Upamo, da sc bomo danes leto videli, če bomo živi in zdravi.
Kličemo vam krepak zdravo — in na svidenje!
Cigoj Peter in Avguštin Božič — Osek; Mesesnel Ivan in Mesesnel Štefan — Goče nad Vipavo; Bric Anton
—	Grahovo - Hudajužina; Luka Novak — Trojane.
Pozdrav iz daljnih krajev pošilja vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, posebno pa Pev. dr. «Vesna» v Sv. Križu pri Trstu vojak Vekoslav Gustinčič, 51. Regg. Fant. 6 Comp. — Perugia.
Sport
TURISTIKA IN PLAVANJE
Z našimi prvenstvenimi tekmami gremo proti koncu. Le še tržaško prvenstvo za nogomet in še par hazenskih turnih tekem, pa bo končano.
Vreme se sicer še zmerom kisa, a koledar nam pravi, da je napočilo poletje. Cela vrsta novih možnosti zdravega, koristnega fizičnega uveljavljanja se nudi našim športnikom. Mislimo predvsem na panoge, ki bi jih morali gojiti poleti in za katere naši športniki dosedaj še niso pokazali pravega umevanja.
glas in se ni preplašila niti močnih drugo-rodnih čet.
Prorokovati nc moremo in zato — počakajmo!
Drobne vesti z dežele
GORICA.
V	nedeljo se je vršila na Travniku tombola v korist sirotišnice. Samo dva dobitka, ki sta pa bila precej «mastna» — činkvina 1000 L in tombola 2000 L — sta privabila na Travnik skoraj 10.000 ljudi. Činkvina je bila dobljena že po 11. izžrebani številki.
Na «Placuti» se marljivo vežbajo odrasli dečki s fotbalom. Ne vem, če je to primerno. Meni bi n. pr. minulo nedeljo kmalu nos razbili, zlasti še, ker nisem — z nosom — pri tistih majhnih, če se kolesarji «navijajo» radi vsake malenkosti, naj sc tudi igranje s fotbalom na Placuti prepove, ker je samo v nadlego mimoidočim! Dečki naj si poiščejo primernejši kraj za to.
KANAL.
V	poletju živimo, a po vremenu bi tega človek ne sklepal. Nebo se kav noče rešiti oblakov, solnca je malo, dežja pa preveč. Pretekli petek in naslednjo noč pa smo imeli pravcato povodenj. Lilo je ves dan kakor iz škafa in voda jc napravila mnoge škode; ponekod je razorala njive in odnašala zemljo. Na nekaterih njivah je pridelek popolnoma uničila.
Soča jc te dni valila po svoji strugi raznovrstno blago. Nekateri pravijo, da so videli v valovih tudi razno živino.
MIREN.
V	Škarjah pod Fajtjim hribom se jc v pondeljek dogodila strašna nesreča. Moža Angel Lavrenčič in Mirko Marušič sta popoldne hotela priti v neko kaverno, kjer je baje spravljenega mnogo vojnega materijala. Posebno Lavrenčič se je bavil z nabiranjem železja, traverz in drugih sličnih zapuščin vojne, ker je s tem preživljal svojo družino.
V	kaveVni jima je bil na potu napol strohnel hlod, katerega sta hotela odstraniti. Lavrenčič je par-krat s krampom zamahnil po hlodu in ga kmalu preklal, a usula se je pri tem zemlja, ki se je prej opirala na hlod. Marušič je utegnil zbežati, njegovega tovariša pa je živega zakopalo. Pritekli so ljudje, ki so dve uri kopali, predno so prišli do mrliča.
SV. IVAN PRI TESTU.
Cerkveno opasilo sv. Ivana se je tudi letos izvršilo nad vse slovesno z običajno procesijo sv. Reš. Telesa, katere se je udeležilo veliko število domačink v okoličanski narodni noši. Tako je prav. Ohranimo si to, kar je naše s tem, da izročimo mlajšim kar smo podedovali.
r—4S|L .J|Š2—..
Za živinorejce
Zgoraj: Dve leti stara bika simo-dolske pasme, ki sta bila pr emira n a. v Turnišču v Prekmurju. Ob strani: Najlepši «Simodolec» pri nagradovanju v Turnišču.
Viseči stolp v Pizi,
ki so ga gradili' od 1. 1174. do srede XIII. stoletja. Šteli so ga nekoč med sedmere svetovne čudeže in še danes ga vidimo naslikanega v listih in knjigah. Visok je 54 metrov in je, kakor vidimo na sliki, močno nagnjen.
Naj večja električna lokomotiva
Kitajski zdravnik
Nenavadna kurja jajca
Jagnje z dvema glavama
. Gavrilo Princip,
19-letni dijak, predstavnik jugo-slovenske predvojne omladine, ki je 1. 1914., dne 28. junija, na Vidovdan, ustrelil v Sarajevem avstrijskega prestolonaslednika Frana Ferdinanda, predstavnika avstrijskega militarizma, ki je bil podjarmil Bosno in se je pripravljal na pohod na Srbijo. Atentat, ki mu je bil namen ustaviti av-strijsko-nemške vojne priprave, je povzročil, da sta Avstrija in Nemčija, ki sta se že dolgo tajno pripravljali na vojno, pospešili razkritje svojih načrtov in takoj napovedali Srbiji vojno, ki pa je u-ničila njene začetnike.
Duhoven Kasputin,
ki je bil stalno na ruskem carskem dvoru in imel velik vpliv na vse dvorjane, posebno pa na bivšo carico. Kriv je bil ozkosrčnega vladanja in tako povzročil nezaupanje naroda do carja, kar je dalo povod veliki ruski državni nesreči, ki je zahtevale milijone nedolžnih žrtev. Vodil pa je tudi vohunstvo v prid centralnih držav. Vse to je delal iz čiste dc-bičkaželjnosti in slavohlepnosti. Nazadnje ga je ubil uvorjanik, ki ni mogel trpeti, da bi Rasputin imel tako moč nad babje verno carsko rodbino.
Jk
n—‘■'-'•■Ti’
h(
ааодс^х:^гг..-.2лГи»
Najkoristnejša rastlina na svetu
je bambusova trstika ali na kratko imenovano «bambus», ki raste in zavzema velikanske in razsež-ne komplekse v tropičnib pokrajinah «Daljnega vzhoda». Bambus nudi nebroj človeških jedil, nudi hrano živalstvu, vsebuje različna zdravila in tudi strupe in je zelo važen stavbeni materijah Japonci in Kitajci izdelujejo iz bambusa različno posodo, razne luksuzne predmete; n. pr. popotne palice, palice za dežnike, za solnčnike, ribiške palice itd. ter ga uporabljajo tudi za ogrodje pri lažjih stavbah
j j C OMoa^ fecöoax^ooöcoa J j
Lisabon, glavno mesto Portugalske, kjer se neprestano ponavljajo revolucije, odkar so pregnali kralja in ustanovili republiko. Mesto slovi po svoji krasni legi ob morju.
Živi konji na gledališkem odru so prišli šele v novejšem času v navado. Prej so rabili lesene ali so se pa igralci napravili za konje, kakor vidimo na naši sliki. Po dva moža sta si dala na rame konjskemu hrbtu podobno ogrodje, da je jezdec lahko sedel v sedlu.
LEDINE.
Plesa ne bomo nikakor zagovarjali, a vendar nočemo, da bi bila javnost napačno informirana o našem tukaj- j stvujemo na prosvetnem polju šnjem Gasilskem društvu. Tudi napa--j ne spimo, riali no bomo nikogar, le naše Gasil-' s ko društvo hočemo braniti pred neupravičenim očitkom. Kakor vsako leto tako je tudi letos na binkoštni pondeljek priredilo to društvo gasilsko prireditev v obliki veselice na prostem. Gor. Str. je 4. t. m. objavila dopis, v katerem se zgraža nad tem,
večkrat v «Novicah», ki je med nami jako priljubljen list, tako da bodo tudi drugi vedeli, da se tudi mi udej-
in da
BOLJUNEC.
Ker sem v zadnjih «Novicah» čital, da bo v nedeljo popoldne vozila v Bolj une c korjera vsako uro, sem jo mahnil tja tudi jaz. Mislil sem, da bo kakšna prireditev domačega občinstva, pa je, bil — ples. Ej, ti šmenta-ni ples! No, pa mi ni bilo žal, da sem
MAČ&OLJE.
Pevsko-bralno društvo «Primor t sko» namerava prirediti 1. avgusta j j?'
дзапоаооардраааасшаропаооадп
veselico na prostem s petjem, drama- j □ tično predstavo, srečkahjem in god- ‘ bo. Vsled tega se obrača do bratskih društev s prošnjo za sodelovanje. Društva, ki bi bila pripravljena sodelovati, so naprošena, da nam do 5. julija blagovolijo javiti naslov pesmi, skladatelja in besedilo, da se zamore pravočasno vložiti prošnjo za dovoljenje!
DOLINA.
Že v «Novicah» pretečenega tedna - ki so pa, žal, bile zaplenjene
da se je izmed vseh točk programa | gel. Imel sem priliko prvič slišati dovršil edino le ples. Dopisnik jc pa i mačo godbo. Reči moram, da me je pozabil odkritosrčno povedati, da je j naravnost presenetila. Nastop dvaj-
Heitte?ikhiatfnvrv namm'nfbi še im G ^	је ,biJ |ако gotov, sm“ poročali 7‘našem Starodavnem
l i hoteli biti piav natančni, bi se po- kakor bi človek poslušal godbo, ki spmnjl1 sv rTrhn k1 n.lf1p lptne ,.nvT)n
vedah, da je delovala tudi šaljiva po- j jgTa že 10 let in ne komaj dobrega pol šta, ki je bila tudi ena točka spore-1 leta. Vsa čast vam, mladeniči, a poda; srečolov pa se ni vršil zato, ker sebno vašemu dobro znanemu stro-oblast ni izdala potrebnega dovolje- j k0Vnjaku-učitelju g- Flegu! Le složno n ja.	j naprej za dosego lepših uspehov, ka-
Mislimo, da tudi dopisnik omcnjc- ‘ nega lista ne bo dvomil, da je Gasilsko društvo našemu kraju potrebno.
Evo! Društvo ima seveda tudi velike stroške, ki jih mora kriti iz lastne blagajne. Podpore pa ne dobiva od nobene strani in prepuščeno je popolnoma samemu sebi. Svoje dohodke pa zajema skoro izključno od prireditev, kakršna je bila, oz. bi bila morala biti
iudi zaJnjm I)iiiSi.A o sc z oblaki ni j ]agj0 samo za to, da bi se sam oko- ifcplo{1. s^bo каШ in počasi lezel moglo domeniti m tako je dež črtal; J ’ morda ne vedo da kriviea 5'emlJe- fudi prva njegova rast s programa marsikatero točko. Ge se u.stlL mora]a ne Zea°’ ha Kuvna	....	.....	_
ie vršil ples, ni bil to ravno namen ln™a dobrega konca? Ce delaš kn-društva, a vir dohodkov je bilo treba № te pravica potlači; m je tvoja vendarle najti, da se pokrijejo stroški | s^oda. Kislega vma pa tudi nihče ne in da si društvena blagajna nekoliko ^ra, pa naj si ga prodaja eden ah
semnju sv. Urha, ki pade letos ravno na nedeljo. Semenj blaga bo tedaj brezdvomno trajal dva dni t. j. nedeljo in ponedeljek. Gostilnačarji in «osmičarji» bodo nastavili najboljšo ,	....	,	,	. .	„ «bržansko». Oba dni bo preskrbljeno
kor so jih imele do sedaj vaške godbe. med I)olino in Trstom z pogosto avto-
ŠKOFIJE. j mobilsko vožnjo.
Kljub vsej zdražbi in prizadevanju j	-----—-----
nevoščljivih ljudi so sedaj spet odprli gostilno g. Miloka. Mislili so, da bodo Bog ve koliko pridobili, če bo imel za en mesec zaprto, pa so se motili, ker mesec je kratek in ljudstvo ne mora dajati dobička onemu, ki hoče svojega bližnjega potlačiti, magari z
opomore.
Občinstvo zna ceniti pomen našega Gasilskega društva in mu zato ob
danih prilikah rado priskoči gmotno nastopil proti ustanovitvi društva,
1	!	s;p ip fmtnvn пгрппгд 1 ria m
na pomoč.
IZ OTALEŽKIH HRIBOV.
Pretekli teden se je dogodila med Želinom in Sp. Idrijo nesreča. Občinski tajnik iz Idrije sc je vozil z motornim kolesom na takozvanem Klovžnem robu proti Idriji. Nasproti mu pridrvi avtomobil; obema se je strašno mudilo, dirjala sta na vso moč, pa nista več utegnila izogniti sc drug drugemu. Tako se je zgodilo, da je avtomobil vrgel motorno kolo _ s tajnikom vred na stran ceste. Tajnik si je pri padcu zlomil nogo in roko-
Koliko nesreč se dogodi dandanes po nepotrebnem! V starih časih tega ni bilo. Malokdaj se je dogodilo, da bi bila. dva, ki sta jieš hodila, s tako silo trčila skupaj, da bi sc bil 1	'	? ko-
ličkaj poškodoval. In tudi danes bi se te nesreče lahko omejile, ko bi se vsi avtomobilisti, motociklisti in biciklisti hoteli držati mojega dobrega sveta: eno ali dve uri prej naj gre vsak od doma, da bo lahko bol j počasi vozil, pa bo dosti manj nesreč.
JARNE.
Noben časopis ne prinese iz naše gorske vasi kakih novic. Naj pa «Novice» ponesejo med svet par drobnih vesti, da bo svet vedel, da tudi tukaj prebivamo ljudje. Živimo bolj sami zase, tik ob državni meji, oddaljeni 3 ure od Idrije. Društva nimamo no-bonga, če izvzamemo Mlekarsko zadrugo, katero smo ustanovili pred letom. Imamo enorazredno ljudsko šolo katera se je tudi pred letom otvorila; podučuje domačinka Poljan-škova iz Idrije in smo z njo splošno zadovoljni. Od drugih strani vedno slišimo pritožbe čez velike davke, ki tudi nas hudo tarejo. Letina kaže slabo, ker sam dež lije z nebes in nič solnca ni, pa gledamo z velikim strahom v bodočnost.	, ,	; ,	,	,	,	, .	- .
A. Ai«
Prepričani smo, da je g. marešjalo v naši vasi ravnal v dobri veri, ko je
a
sedaj se je gotovo prepričal, da ni v naših mladinskih društvih slabih ljudi, ki rovarijo proti državi; kazali so mu v nedeljo «Novice» in sliko M. dr. «Prosvete» iz Trsta in mu povedali, da smo tudi mi nameravali ustanoviti tako kulturno društvo, ki bi nikomur ne škodovalo. Pač pa bi naša mladina imela priliko, da se v društvu izobražuje, kar bi vsem koristilo. Če bi bili v tistem mlad. društvu ljudje, ki delajo proti postavam, bi se gotovo ne dali slikati ali pa bi vsaj nikoli ne dovolili, da gre njihova slika v javnost. Razbojniki in tolovaji tudi ne marajo, da bi ljudje vedeli kakšni so. To jc kakor s človekom: če ima čisto vest, bo vsakemu pogumno pogledal v oči, ker ve, da mu nihče nič ne more; če pa ni v skladu s postavami, se bo skrival in bo povesil oči, če boš stopil predenj.
BORŠT.
Vlada je odvzela koncesijo za restavracijo gospej E. Ferlugovi v gradu Mocco. Mocco je bil Tržačanom že od nekdaj najljubši kraj za izlete. Neki škodoželjnež se v «Malem listu» tega celo veseli. Nič ne pomisli, da je Mocco plačeval več davka, kot vsi gostilničarji in cele občine skupaj in da bo sedaj padlo to na nas. Malolistar trdi, da se je vršilo pohujšanje. Med vsemi Borštani lahko trdim, da sem bil jaz največkrat v gradu Mocco, a da nisem videl nikdar ničesar pohujšljivega. Če so prišli avtomobili iz Trsta po noči, s tem niso dali še nikakega pohujšanja. Mesto da bi se podpiral promet s tujci in skrbelo, da dobi občina vir dohodkov in nas razbremeni, tlačimo s tem sami sebe, še večje davke na grbo.
Ker je gostilna Mocco edina v ob-i čini, ki odgovarja namenu, upamo,
Gospodarske novice
kmetijski pouk
Pomoč letošnjemu fižski!
Letošnji je fižol po naših krajih
iz je
šibka in pomanjkljiva. — Letošnje hladno in mokro vreme je temu največ krivo. Mogoče, da je slabemu kalenju tu in tam krivo tudi premalo odbrano in zato slabo seme, ali vobče je povzročilo to slabo uspevali jc skrajno neugodno vreme, ki ga imamo že vso pomlad. Hlad in dež ga kvarita in mu jemljeta odporno silo. Fižolovi grmi so redki, rastline same pa kakor bi bile bledične. Če ga prepustimo samemu sebi, se lahko zgodi, da bo letina prav slaba, ker ga utegnejo kvariti tudi bolezni in drugi škodljivci.
GLYKOL
proti mttrmti
Jako učinkovito sredstvo posebno v poletnem času in v vročini. Kdor se čuti šibek na živcih in trpi na glavobolu, naj uporablja edino le ,,GLYKOL“, ki ozdravi v najkrajšem času. - Cena steklenici L 7-—. Za celo zdravljenje zadostuje osem steklenic.
Dobiva se !e v lekarni
[MltlM, Via liani 42
(Sv. Jakob)
аааааоавааопЕшзсаааоаЕтааето
□
a
c
a
□
a
a
a
a
a
гз
c
a
D
П
E
a
a
a
c
n
a
G
D
a
a
a
n
TJ
a
la
a
ZIDARSKI MOJSTER v Elerih št. 219 pri Miljah, izvršuje stavbena dela po naj nižjih cenah.
. . . '
Poirelno polletje „hm inpresn“
Odlikovano z diplomo, zaslužnim križcem in zlato medaljo
Corsa V. E. m 47 - TRST - Telefon št. 14-02
Prireja vsakovrstne razredne pogrebe, kakor ludi pogrebne prevoze na deželo z železnico, konji in z lastnim posebnim autovozom. Velika zaloga krst iz vseh vrsi lesa in kovin, vencev, sveč in vseh drugih mrtvaških potrebščin. Prodaja na drobno in debelo. — Nočna inšpekcija v zalogi (lastni prostori),
ulica Tesa štev. 31. - Telefon 11-02X2
Lastnik in upravitelj H. STIBIEL.
Ljubljansko kreditno banka
Podružnica u Trstu: in XXX Otiobrs 11
Telefona: 5-18; 22-88
Teletina 5-18; 22-38:
BRZOJAVNI NASLOV: BANCALUBI AN A
Centrala v Ljubljani
Delniška glavnica in rezervni zaklad :
RO.OOO.OOO dinara.
Podružnice;
Gorica, Brežice, Celja, Črnomelj, Kranj, Logatec,
Maribor, Matkovič, N. Sad, Ptuj, Sarajevo, Split
ßavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižice ter jih obrestuje z 4 %, a vloge na tekoče račune z 4 Va °/0 netto. - Za odkaz vezanih vlog plača odstotke po dogovoru. - Izvršuje borzne naloge in daja v najem ----------------------- varnostne pušice (SAFES)-----------------------
Blagajna je odprta od 9% do 12’50 in od 1472 do 16 ure.
KLANEC. |^a 1° bo vlada zopet odprla! jo je priredilo izobraževalno
Veselica, ki .	,	.
društvo <-Slavnik», ie privabilo v prijazni Klanec nad 1CCC udeležencev. Poleg do. mačega društva >o sodelovala še društva: «Cvetoči Slavnik» iz Podgorij, «Zvezda» iz Herpclj in «Venec» iz Kozine. Dočim jc bil nastop Herpeljccv na prireditvi v Vrhpoljah bolj šibek, je bil v nedeljo najbl.ojši med vsemi. Vsa slavnost jc izpadla v splošno zadovoljnost. Obširneje poročilo prinesemo v prihodnji številki.
BESA.
Naša -vas sc nahaja proč od vsakega prometa, tako, da se le redkokdaj zgodi, da nas obiščejo kaki izletniki. Človek bi radi tega mogoče mislil, da ni med nami nikakega smisla za društveno"delovanje; pa ni tako. Ustanovili smo si pred kratkim svoje izobraževalno društvo, kjer se zbiramo, da sc medsebojno izobražujemo. Poleg pevskega zbora, ki uspeva prav dobro, čeravno nima pevovodja nikakega harmonija ali klavirja na razpolago, ki bi mu olajšal delo, smo se pričeli udejstvovati tudi na dramatičnem polju. V jeseni bomo priredili večjo prireditev, na kateri bomo lahko pokazali, kaj smo se med tem časom vsega naučili. Prepričani smo, da se bo naša vas oglasila še
□□□□□□□□□D I
Obiščite važni
VI. metiniMi vzorčni velesejem
_____ ___	v Ljubljana
Za nakup vstopnic v velesejem po Din. 30 in izkaznice go L 1.—, ki
Od 26. junija do 5. julija
Od 26. junija do 5. julija
dajala pravico do
znižanja vizuma jugosiovenskega konzulata na potnem listu za L 10.- kakor tudi do 30°/0 znižane vožnje na italijanskih in SO0/,, najugoslovenskih železnicah, obrnite se na komisarja velesejma za Italijo: Oglasni zavod G. Čehovin — Trst. Urad: Viale XX Setembre 65d. desno in v čakalnici Kr. Konzulata kraljevine S. H. S., Trsi, Piazza Venezia 1, pritličje.
Visino! Na željo onih posetnikov, ki stanujejo na deželi, prevzame urad skrb za poši-Ijatev vstopnic in vizuma jugosiovenskega konzulata. V lem slučaju naj doličniki dopošljejo potni list, veljaven za leto 1926. in vrhu zgoraj imenovanih zneskov še I. 7.— za režijske in potne stroške.
MILAM
MILAM
Italijanska zavarovalna družba Delniška glavnica 15.909.099
Sedež Via Torino 51 Lastna palača Via F. Corridoni 39 Posluje v panogah: Življenje — Požar — Tatvina — Individualna civilna odgovornost. Predsednik : E. ca v. di Gran Croce senator ing. Cesare Nava.
Odbornik delegat - glavni ravnatelj Grand’ Uff. Aldo Annoni.
AGENCIIE PO VSEJ KRALJEVINI Oficijelna zsvarovateljica MILANSKEGA SE1MA GLAVNA AGENCIJA V TRSTU: Piazza Garibaldi 4.	611
□□□□□□□□□□
Strnu VI.
Letošnjemu fižolu moramo pomagati, da se popravi. Redkih njegovih grmov ne moremo zgostiti, ali lahko pomagamo, da se vsaj to, kar je ostalo, bolj krepko razvija. Ugodnejše vreme bo gotovo pripomoglo, da se fižol nekoliko okrepča, popolnega zagotovila pa le nimamo, da se zadosti popravi. Zato priporočam, da mu sami pomagamo k bolj krepki rasti in k večji rodovitosti.
Priporoča se v ta namen, da ga letos bolj skrbno obdelujemo in da mu tudi gnojimo. Gnojiti mu je treba takoj, in sicer glavno s pomočjo čilskega solitra. Za mernik posetve potrebujemo 10 kg čilskega solitra, ki ga moramo dobro stolči, da ga lažje raztrosimo. Tudi mu kaže primešati toliko količino drobne prsti, da ga lažje razdelimo po vsem prostoru. Dalje je treba fižol dvakrat skrbno okopati in nazadnje še nekoliko pri-suti, da bo bolje uspeval. Slednjič ravnamo povsem previdno, če ga poškropimo z raztopino modre galice in apna, slično kakor priporočamo za krompir. Znano je, da se po takem škropljenju okrepi vsa rast, glavno pa je, da ga na ta način obvarujemo pred napadi glivičnih bolezni, zlasti pred pegavostjo fižolovega stročja, ki v mokrih letih tako rada nastopa in ki se ne kaže samo na stročju, ampak tudi na listju, posebno na mlajših in vrhnih delih listja.
Fižol je po naših kraijh tako važna rastlina, pa naj si bo na njivi ali pa na vrtu, nizki ali pa visoki fižol, da ga ne smemo v nobenemu pogledu zanemarjati. To velja še prav posebno v takih letih, ko se mora bojevati z vremenskimi neprilikami.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
F. Š. Vaše drugo pismo 'Smo prepozno sprejeli. Pa še kaj pošljite! Za pametne misli in poštene nasvete je v našem listu zmerom prostora.	__________
GOSPODARSKE POTREBŠČINE
KMETIJSKO ORODJE.
Kose znamke «Merkur» od 70 cm, dijamantne kose «Himalaia» od GO in
05 cm, železni obročki za kose (birje).
Leseno orodje: kosišča javorjeva in bukova, lesene grablje, oselnike.
Brusilne kamne bergamaške od navadnih do najfinejših.
Modra galica angleška, zajamčena 98/99% čistosti, ter žveplo ventilirano.
AZOL, apneni arzenik za pokonča-vanje vseh onih rastlinskih škodiijv-cev, ki žro listje, cvetje in sadove rastlin. To sredstvo se priporoča posebno proti grozdnemu molju, kateri se je zadnji čas pojavil po naših vinogradih.
Škropilnice znamke «Vermorel» originalne in raznih drugih znamk.
Oljnate tropine, klajno apno, laneno seme, ter razna semena za jesensko setev.
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU
Til. Rafiineria št. 7 in Torrebianca 18, Telefon 44-39.
TOMAŽEVA ŽLINDRA.
Tržaška kmetijska družba v Trstu je naročila nekaj vagonov Tomaževe žlindre. Cena Tomaževi žlindri 15/21 P2 05 (fosforove kisline) 75/85% drobnosti, 75/85% razstopljivosti v Citratovi kislini po lir 2.25 za enoto, vagon Chiasso Švic. it. meja. Prevoz do Trsta stane okoli lir 8.90. Račun na podlagi 18%, a definitiven račun^ na podlagi analize. Cena 18% Tomaževi žlindri bi tedaj bila frako Trst okoli 49.50.
Ker se cene Tomaževi žlindri vedno višajo in je pričakovati še novih porastov, vabimo zadruge in občine, ki se mislijo preskrbeti s Tomaževo žlindro, da prijavijo svojo potrebo do najdalje 20. t. m. v našem uradu ulica Torre Manca 19. Po tem roku sc naročila ne bodo več sprejemala.
Ker se je lanskega leta radi visoke cene le malo gnojilo s Tomaževo žlindro, bo letos splošna potreba večja in vsled tega pomanjkanje blaga.
Ne odlašajte z naročili, ker bo ob času potrebe Tomaževa žlindra naj-dražja, ali je sploh ne bo.
Tržaška kmetijska družba v Trstu ul. Torre Manca 19. Tel. 44-39.
rtHtrnv " 1	!■ ri-rl r.'> ■ 1 A Ai Г' iniA’ I *Ć
PRODAJA VINA po L 2.80 liter iz gostilne na dom v vsaki množini. 1 liter do 10 litrov in naprej. — Narodni dom — Podgrad.
mrtvaški predmeti, 8 S	fotografije na por-
celanu, pogrebna oprema, cene nizke: pri Šentjakobski cerkvi v via deli’ Istria.

BU !
«*<>
!»♦
I*»
j»»
foo
A
*
♦
i
♦
Ш&ШЛ IN PAPIRNICA
J. ŠTOKA
Trst, Via №iano 37
se priporoča st. občinstvu v mestu in na deželi, župnim, občinskim in šolskim uradom, pisarnam, obrt nikom, trgovcem in zasebnikom.
Lastna knjigoveznica
Založba VEDEŽA, Kleinmayerje-vega italijansko - slovenskega in slovensko - italijan. SLOVARJA.
Ima v zalogi vse najnovejše slovenske knjige. Naročila po pošti se izvršijo točno in hitro
♦♦I
♦♦g
»♦g
♦«1
<N>1
❖ф!
»
Ф
O
Ф
Ф
♦

rsgistrosaae zadruga z omajanim poroštvom
uraduje v svoji lastni hiši
ulica Torre bianca 19, L nad.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tek. račun in vloge za ček. promet ter obrestuje
po 4%
večje in stalne vloge po dogovoru.
Sprejema Dinarje na tekoči račun in Jih obrestuje po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne telite (sale$)
♦♦♦♦
DraSae dib za stranke oilBV, -13,16-18
Ob nedeljah je urad zaprt
Telefon št v. 25-67.
HtistareHi slom densrni mod
ODCnDDDDnDüDDIIDDDannDDDDaDDn
§ ZOBOZDRAVNIK
I Dr. LOJZ «HER I
a specialist za zobe in usta n S	sprejema	A
§ e Gorici na Travniku št. ZO
v ajgovŠČIHi (nasmoli postiilnitll
□□□□□□□□□□ппшапооооаасшпсгап
Širite Novice!
□пппрррарпарр|П1Пппапарппропр
Josip Klun
trgovina porcelanastih predmetov
TRST, ul. Mazzini 40, mi ul. Huova
SKLADIŠČA:
Piazza Scorcola št. 1 in v prosti luki skladišče št. 6, I. - Telefon 29-84. B. Velika izbira porcelana, gline, slekla emajliranih in aluminijastih kuhinjskih posod in bogata izbira ::: predmetov za poročna darila :::
Izključna prodaja cilindrov za luči št. 3, 3, 8, 11 na debelo za Trst, Furlanijo, Istro in Dalmacijo iz najčistejšega kristaliziranega slekla. Cilindri oviti v kartonastih škatljah mesto v slami. Cene tore® vsake konlttivence !!
□
□
□
D
P
□
□
D
P
u
P
D
P
a
P
P
□
□
o
□
□
□
n
p
□
p
□
□
p
□
D
PPPQOOPPPDPPÜPPOIDPDPüPPPDPn
OPPPPPPPPPPPIPPPIPOPPPOOPPOPO
Alojzi] Kobili, Idrija
priporoča svojo
svojo bogato zalogo pristnega vipavskega in istrskega
VINA
Na drobno.
Na debelo.
PaPOPPPPPPPPlPPPiPDPDDDPODnDP
Cevliarnica Foreessin
Odlikovana na mednarodni razstavi v Genovi z „Giploma di a ra n premio“
TRST -2 Via Giuseppe Ca pr Ist šiev. 5 pri Sv. Jakobu « TRST
Kdor išče obuvalo ceno a vendar lepo,
'ta bo pomislil malo, ne kupil kar na slepo!
In šei bo k „PORCESSINU*, ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu a!’ bogatinu — najboljše če vi j e daja .. . tBt&Tšč. —— .....— ..i  

h’,lil za leio
L 48---


Üäüjji za iS
L 4S--
❖ |	Ji........i—........i,
❖
❖
*
*
»
V
❖
❖
••
BUFET PRIMC
иМеа ХЖЖ Ottobre 19, masjzrotä kavarne Coamnereio
Vedtso sveže Dre»
POSTREŽBA TOČNA.
Točim najboljše istrsko in vipavsko vino ter kraški teran, herjevo ssivo. Mrzlo in gorka svinjina, sardine itd. -Za obilen obisk se priporoča
Lastnik IVAN PRIM O
X
I
t
t
E
81ниа8диид|||им18внан11шмршја8вмиипвмтв8
Г
i
Ш
1
k
n
1
жшов Bevc - т$т
urama in zclatama
Trst - Camp© S. Giacomo št. 5
Podružnica: S. M. Magdalena asg. št. S
ZLATO kupuje v vsaki miroii«! po italvisph cenah KRONE plačuje više kot vsi drugi
räznä штт zsk birmance,
11 i BM S S ШШТЈШШ1ШП i 1ШШ š
j
.штшжшјшшшшштжшшт*.
POSTOJMÄ №
♦♦♦♦
Roirsnje bolezni in operacije.
ŽARKI X
hitro zdravljenje jetičnega vnetja Vršcev.

Spomnite se „Šol. draška“!
ааиосасопваааосввсшоаааЕзоппа
§ ZOBOZDRAVNIK
IklOUl
Specijalist In zobne
za ustne bolezni.
Ordinira 8 GORICI ns Travniku 5.11.
od 9. do 12. in od 3. do 5.
a
D
□
a
G
B
O
a
a
a
a
£3
a
a
□
a
саввпвааааоппвоопаашзваааааа
1
18
»MUNDLOS* šivalni stroji
-s
5E
ФШ
„Görkke
dvokolesa, motorini „FlflM“ in iieigijske puške se vdolie le pri
Josipu Kerseva-m|ti
GORICA - Piazza Cavour 9 - GORICA
Prva odlikov. tavsrna in zaloga pohištva
Tvrdka ustanovljena 1. 1098. fl O. C3 O Г1S ICO ГП Tvrdka usianovij na 1. 1898.
Gorica, qL Carduccl 14 (pr. Gosposka ulica)
50 spalnih in jedilnih sob na izbero od najnavadnejših do najbolj luksurjoziiih. - Cene zmerne. - Solidna izdelava. Lastno izdelano pohištvo od najboljših profesionistov.
mmm «жсш
GORICA, Via Carduccl ia Cprej Gosposka ul.D