Ameriška Domovina w0. 4^e &8 /1-/V1' e/% mi— HO fWl E CAM IH Ši*iRff h umouao« mm Letalski promet nujno treba reorganizirati Na velikih letališčih naše dežele je promet tolikšen, da ga ta že ne morejo več zmagovati, pri tem pa še dalje raste. WASHINGTON, D. C. — V New Yorku se že redno dogaja, da letališče Kennedy ne more več obvladati prometa. Letala morajo čakati na signale za odhod tudi do ene ure, še bolj mučno je pa za potnike, ako se morajo ravno tako dolgo in še dalj voziti nad New Yorkom in okolico, predno morejo pristati njihova letala. Kar se sedaj dogaja v New Yorku, se bo kmalu godilo tudi na drugih letališčih, ki se nahajajo sredi gosto naseljenih pokrajin. Naša federalna civilna zračna uprava (CAB) je zato povabila ta teden vse velike letalske družbe na posvet, kako preurediti zračni promet. Obravnavan je bil načrt, kako dati rednim zračnim linijam prednost pred zasebnimi letali na letališčih v New Yorku, Washingtonu, Chicagu in Los Angelesu. Težko bo pa najti način, ki bi zadovoljil vse. Pri nas imamo namreč že 112,000 zasebnih letal, med njimi 4,000 jet letal, ki so lastnina zasebnih velikih podjetij in ki so v rabi ravno v jutranjih in večernih urah, ko je največ zračnega prometa. Na potniška letala “brez odrejenega voznega reda” odpade sedaj na primer v njujorški okolici 37% vsega prometa; na letališču Newark 25%, na letališču Kennedy pa 17%. Ako bi CAB mogla usmeriti ves ta promet na druga, mala letališča, bi bil promet na glavnih letališčih močno razbremenjen. Seveda se bodo zasebna letala krčevito borila za svojo rav-nopravnost z rednimi zračnimi linijami. Boj med interesenti bo hud. Obstoja nevarnost, da bo potrebnih par velikih letalskih nesreč v bližini velikih ameriških letališč, predno bo odrejen nov red v našem zračnem prometu. .. '|l! Novi grobovi Rose Yankovich V Euclid Manor Nursing Home je umrla Mrs. Rose Yankovich, mati znanega slovenskega godbenika in vodnika orkestra Franka Yankovicha, ki je živela na 715 E. 160 St. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. Podrobnosti jutri. Walfase fioee tudi na TV GREENSBORO, N.C. — George Wallace, bivši guverner A-labame, ki vodi Ameriško neodvisno stranko pri predsedniških volitvah, se bo obrnil na vse tri glavne televizijske mreže v deželi, da krijejo potek konvencije te stranke v enaki meri, obsegu in v istem času, kot so to storile z republikansko konvencijo in nameravajo z demokratsko. Načelno njegovi zahtevi ni mogoče ugovarjati, zato upa Wallace, da bodo televizijske družbe njegovo zahtevo sprejele. “One vidijo, da je naše gibanje večje strankarsko gibanje,” je dejal Wallace v govoru na televiziji. Doslej sta tako Gallup kot Harris dognala, da presega število Wallaceovih pristašev 15% v vsej deželi, na jugu pa okoli eno tretjino vseh povprašanih. CL€ARtNG> IV Sončno in hladnejše. Naj višja iemperatura okoli 80. IjujoršRa poiidja proti “pestovanju” zločincev NEW YORK, N.Y. — Kakih 29,000 njujorških policajev, ki so zaposleni s kontrolo reda in mira na njujorških ulicah, trgih, parkih in nasadih, ima svoje “policijsko dobrohotno društvo”, ki pa v njem vlada večja disciplina kot na primer v unijah. To društvo je sedaj napravilo nenavaden sklep, ki bo dvignil dosti prahu v naši javnosti: policija bo izvajala 100% varstvo reda in mira in bo trdo postopala proti tatovom, roparjem, požigalcem, pa tudi proti vsem demonstrantom, ki se ne bodo pokorili zakonom. Ako bi dobila od svojih poveljnikov navodila, ki bi ji onemogočala 100% obrambo javne varnosti, reda in mira, ne bo ubogala sprejetih povelj. Ko je društvena uprava razglasila ta sklep, je obenem tudi povedala, da je sedaj že dve leti Dostopala v duhu popuščanja, kot je to želela mestna uprava, da pa to ni rodilo nobenega u-speha. Tatvin, ropov, umorov, demonstracij je bilo od meseca do meseca več. Rolicija se bo vrnila na prejšnje stališče, da je treba vsako protizakonito akcijo zatreti v začetku, ne pa čakati in popuščati. Mestna uprava je sicer pričakovala, da bo policijsko društvo šlo svoja pota, toda tako hude obsodbe mestne varnostne politike pa ni pričakovala. O sklepu policijske organizacije pa še ni objavila svojega mnenja. ________ Nigerija bo le dovolila prevez živil v Bialro? Nigerijska vlada pretresa predlog za dovolitev pošiljanja hrane v Biafro z le-, tali pod nadzorom Mednarodnega Rdečega križa. LAGOS, Nig. — Zvezna vlada razpravlja o tem, ali le ne bi dovolila prevoz živil z letali v Biafro, če bi Biafra poskrbela za nevtralno letališče pod nadzorom Mednarodnega Rdečega križa. V okviru tega načrta bi bilo onemogočeno vsako vtihotaplja-nje orožja. Doslej se je dogajalo, da so ponoči za letali Mednarodnega Rdečega križa letela letala z orožjem. Tako vsaj trdijo Nigerijci, ki so začeli streljati na letala, nakar je Mednarodni Rdeči križ polete odpovedal. Letala Mednarodnega Rdečega križa so prenašala hrano in zdravila v Biafro ponoči s portugalskih otokov Fernando Po in Sao Tome ob zahodni afriški obali nedaleč od Biafre. Razgovori v Adis Abebi so se med tem zataknili, ker je glavni zastopnik Nigerije pri razgovorih Anthony Enahoro odletel sem in tu izjavil, da se ne bo vrnil, dokler mu “nujni posli tega ne bodo dovolili”. Nigerijske čete se pripravljajo, da stro s silo zadnji redni vojaški odpor v Biafri. Pri tem jih ovira trenutno tropsko deževje, ki ne dovoljuje premike težkega orožja po krajih, kjer skpro ni nobenih trdnih cest. National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 15, 1968 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€» ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI Glavni državni tožilec je voljen WASHINGTON, D.C. — V vseh razen 7 državah ZDA je ’lavni državni tožilec voljen, ne 'menovan po guvernerju. Alkohol kriv letno 25,000 smrti na ameriških cestah WASHINGTON, D.C. — Poročilo prometnega tajništva je predložilo Kongresu poročilo o vplivu alkohola na prometne nesreče v Združenih državah. Raziskave so dognale, da uživanje alkoholnih pijač voznikov avtomobilov in drugih motornih vozil, pa tudi pešcev zakrivi letno na naših cestah okoli 25,000 smrti in okoli 800,000 drugih prometnih nesreč. Iz slov. naselbin SALEM, O. — V sredo, 7. avgusta, je umrl na svojem domu 84 let stari Frank Možina, rojen v Gornji Žetini nad Škofjo loko, od koder je prišel v Ameriko pred 57 leti. Do svoje upokojitve je delal v premogovnikih, zadnja leta pa je živel tu na farmi. Zapustil je ženo Agnes, sinova Franka in Edwarda, hčeri Jennie Jackson in Mary Birchah ter 10 vnukov in vnukinj. Pokojnik je bil član SNPJ. Pogreb je bil v soboto, 10. avgusta s pogrebno sv. mašo v cerkvi sv. Pavla na pokopališče Grandview. iCanatk se pripravlja na razgovore z iaom OTTAWA, Ont. — Zunanji minister Mitchell Sharp je dejal zastopnikom kitajskih naseljencev v Kanadi, ki so se obrnili na vlado in ji v posebni resoluciji odsvetovali priznanje rdeče kitajske vlade v Peipingu kot prave predstavnice Kitajcev, da njihov nastop stališče vlade v Ot-tawi ni spremenil. Ta smatra še vedno za modro in koristno vzpostaviti obojestranske normalne odnose s Peipingom. Zunanji minister Sharp je dejal, da sta prišla z ministrskim predsednikom Trudeauom do zaključka, da bo Kanada poskušala doseči obojestransko obnovo rednih stikov z vlado v Peipingu za “boljše zveze med kitajskim ljudstvom na celini in med ostalim svetom”. Za sedaj še ni odločeno, kako in po kaki poti naj bi se razgovori začeli, vsekakor pa je načelna odločitev padla in bodo sklepe v zvezi z njo začeli izvajati prihodnjo pomlad, če ne že preje. PO TREH MESECIH NI V PARIZU KAJ POKAZATI! Včeraj je minilo tri mesece, odkar so se v Parizu začeli predstavniki Združenih držav in Severnega Vietnama pogovarjati o končanju vojne v Vietnamu. V tem času je bilo 17 sestankov in razgovorov obeh delegacij, pa vendar ni bil dosežen noben bistven uspeh. PARIZ, Fr. — Pred včerajšnjim sestankom med delegacijama Washingtona in Hanoia je bilo veliko ugibanja in napovedi, da se razgovori bližajo uspešnejši dobi in da u-tegne včerajšnja seja pokazati viden napredek. Opozarjali so na vrnitev ameriškega zastopnika C. Vancea po njegovem razgovoru s predsednikom L. M. Johnsonom, opozarjali na vrnitev hanojskega zastopnika Tho, ki se je na poti z Hanoia v Pariz ustavil v Peipingu in se tudi tri dni raz-govarjal z vodniki Sovjetske zveze v Moskvi. Vse to naj bi kazalo na spremembo. Ko so bili včeraj razgovori končani, je bilo očitno, da so bile napovedi prazne in ugibanja brez stvarne osnove. Vodnik ameriške delegacije A. Harriman je dejal ob koncu razgovora z zastopniki Hanoia: “Ne bi rekel, da ni bilo nikdar nobenega napredka pri teh razgovorih, toda priznati moram, da danes nisem videl nobene slamice v vetru.” Sobe oddajajo tudi na ure NEV/ YORK, N.Y. — V New York Hilton hotelu so začeli oddajati sobe ne na dneve, ampak na ure, kot je bilo ponekod že preje v navadi za motele in hotele v bližini letališč. Hilton računa za prve tri ure $12, nato pa za nadaljne ure po $3. Novost je bila uvedena pretekli teden in pravijo, da je pokazala kar dober uspeh. Harrimanova izjava, da ni videl “nobene slamice v vetru,” je nekak odmev na svoječasno izjavo obrambnega tajnika Clif-forda, da nekaki “drobci v zraku” kažejo na možnosti uspeha razgovorov v Parizu. Upanje, ki ga je s svojo izjavo tedaj vzbudil Clifford, je državni tajnik Rusk hladil z izjavo, da v Parizu še ni bilo mogoče odkriti nobene prave volje pri zastopnikih Hanoia za končanje vojskovanja. Koncem julija je govoril podobno sam predsednik L. B. Johnson in napovedal novo rdečo ofenzivo. Pretekle dni je propaganda stalno opozarjala na zmanjšanje vojskovanja v Južnem Vietnamu in skušala prepričati posebno ameriško javno mnenje, da je to znak dobre volje Hanoia, ki ga naj V/ashington vzame resno in ustavi vse letalske napade na Severni Vietnam. Nekateri so to že kar naravnost napovedovali in še vedno namigujejo, da bo Johnson ukazal letalske napade na Severni Vietnam ustaviti tik pred začetkom demokratske konvencije v Chicagu 26. avgusta. Nigerijska krha se zmeraj bolj zaplefa CLEVELAND, O. — O strahotah nigerijske državljanske vojne dobivamo zmeraj več poročil. Vsa potrjujejo znano dejstvo: uporniško pleme Ibo je s svojo “neodvisno” državo Biafra na tleh in nigerijska centralna vlada je vladar položaja, toda ne povsod. Je v Biafri še dosti pokrajin, kjer vlada močvirje, džungla z večjimi in manjšimi otoki suhe zemlje, kamor se je u-maknilo, kolikor se je moglo, pleme Ibo. Kdor ni mogel na te otoke, se je zatekel v tropske gozdove. Zveze med uporniškimi skupinami so zelo težke. Biafra ima namreč razen rek zelo malo prirodnih prometnih žil. V zemljepisnem pogledu je torej nigerijska državljanska vojna precej podobna sudanski. Tudi tam vlada že dolga leta kruta in neusmiljena državljanska vojna med močnejšim severnim, arabskim delom in slabšim črnskim na jugu. Kamor segajo sudanske prometne žile, gospodarijo sudanski Arabci, vsa ostala zemlja v južnem Sudanu je pa v oblasti sudanskih črncev, ki so obenem beraški, kulturno zaostali del dežele. Med njimi je dosti poganov, nekaj kristjanov, toda ni nobenega muslimana. Povod za sudansko državljansko vojno so torej razlike v veri, polti in gospodarstvu ter kulturi. Kjer v Afriki take razlike igrajo vlogo v državljanski vojni, potem ni nobene sile, ne vojaške ne moralne, ki bi mogla hitro ustvariti red in mir. Podoben je položaj v Nigeriji, če ne še slabši. Tam je številčno močnejši severni del, ki obstoja iz muslimanov arabskega porekla. Je pa gospodarsko in kulturno zaostala v primeri s plemeni v južni Nigeriji, posebno v Biafri. Dokler je bila Nigerija pod angleško kolonijalno upravo, so Angleži napravili napako — kot so med drugim naredili tudi v Indiji pred 1. 1914 — da so skrbeli le za gospodarski in kulturni napredek, niso pa kolonije politično organizirali. Odnosom med plemeni niso posvečali nobene prave pozornosti. Ako bi se bili za odnose brigali, bi bili hitro spoznali, kako napeti so stiki med plemeni in kakšne politične posledice to lahko rodi. Ko so Nigeriji dali samostojnost, so upali, da bo fede- rativna oblika vladavine pravo politično zdravilo za vse politične bolečine, ki bi lahko nastale iz napetih stikov med plemeni. Pa so se uračunali, kar so pa žal le prepozno spoznali. Nigerija plačuje danes drago te napake angleške koloni-jalne uprave. Nigerija je dejansko v razsulu, severna islamska plemena arabskega porekla pa kot večinska skupnost niso zmožna ustvariti red in mir v deželi. Kar želijo doseči, je samo neomejena kontrola nad vso Nigerijo, torej tudi nad južnimi nigerijskimi plemeni. Pot, ki so jo izbrala, je pot nasilja, ki ga centralna vlada izvaja s pravo afriško brezobzirnostjo. Cilj te politike je zdesetkovati vse, kar se upira nigerijskemu severu. Zato je nigerijska vlada tako malo zainteresirana na mirovnih pogajanjih v Adis A-bebi, zato moti, kjer le more, celo vse dobrodelne akcije, ki nimajo drugega namena, da rešijo smrti civilno prebivalstvo v Biafri, ki umira od lakote. Kakšne grozote se dogajajo v Biafri, o tem pričajo poročila Mednarodnega Rde-čega križa, katoliških in dru- gih krščanskih misijonov, ki skušajo organizirati dovoz hrane. Poročila tudi povedo, kako napadajo nigerijske o-borožene sile njihova letala pod pretvezo, da prevažajo poleg hrane in zdravil tudi o-rožje in municijo, kar seveda ni res. Tako se tragedija v Biafri nadaljuje vkljub vsemu posredovanju svobodnega sveta za mir, vkljub prizadevanju nekaterih afriških držav, kot Abesinije, da bi bilo čim preje zaključeno premirje, in vkljub tveganemu pošiljanju pomoči prestradanim pripadnikom Ibo plemena. Nadaljuje se zato, ker je razlogov za državljansko vojno več in ne samo eden in ker nigerijska centralna vlada izrablja vse, da bi državljansko vojno nadaljevala do zmagovitega konca. Nigerijsko vlado bi spravil na kolena le bojkot vsega sveta na obeh straneh železne zavese, kaj takega pa še ni na vidiku. Zato lahko razumemo skoraj obupne pozive papeža Pavla VI., naj pridejo k pameti vsi, ki so v tej državljanski vojni prizadeti, v prvi vrsti seveda nige- A. Harriman je ob koncu štiri ure trajajočih razgovorov s predstavniki Hanoia povedal, da sc ti prav tako nepopustljivi v svojih zahtevah, kot so bili v samem začetku razgovorov pred £ meseci. Harriman je tekom razgovorov označil severnovietnam-ske zahteve za “nestvarne in toge”, namenjene propagandi ir, ne resnim razgovorom. Zastopnik Hanoia Xuan Thuy je trdil, da so zahteve Hanoia “zakonite, stvarne in umirjene”. Dejal je, da je po treh mesecih neuspešnih razgovorov “na Amerikancih, da narede naslednji korak”. Kasneje je hanojsk. zastopnik Le časnikarjem pono-vih zahtevo po končanju vseh ameriških letalskih napadov na Severni Vietnam in pripomnil. Upajmo, da bo Harriman slišal to zahtevo na obe ušesi! — Harriman je star 76 let in slabo sliši, zato uporablja slušni pripomoček na eno uho. Namigavanje na to Harrimanovo težavo smatrajo tu za “prostaško in brezčutno”. . rijska vlada. I. A. Zadnje vesti SAIGON, J. Viet. — Tu je bilo objavljeno, da je pretekli teden padlo v bojih 173 ameriških vojakov, 788 drugih pa je bilo ranjenih. Na bojiščih vlada še vedno do neke mere zatišje, ko je bojevanje omejeno na manjše akcije, čiščenje ozemlja, zlasti okolice zavezniških vojaških postojank in večjih mest. NEW YORK, N.Y. — Podpredsednik H. H. Humphrey je pozval načelnika demokratske stranke J. Baileyja, naj poskrbi, da bi demokratska konvencija v Chicagu opustila manifestacije ob objavi kandidatur, pa dala vsem kandidatom možnost, da povedo svoje mnenje in podajo svoja stališča. COMPTON, Calif. — Zvezne oblasti preiskujejo, kaj je povzročilo nesrečo helikopterja, ki je včeraj dopoldne tu na letu z letališča v Los Angelesu v Disneyland treščil na zemljo, pri čemer je bilo mrtvih 21 oseb, 18 potnikov in 3 člani posadke. HONG KONG. — Včeraj je prišel sem odpravnik poslov poslaništva Velike Britanije v Peipingu Donald Hopson. Od tam je hotel še lani, pa mu kitajske oblasti niso dovolile odhoda. Ko se ga zdaj le pustili oditi, trdijo tu, da naj bi bil to znak izboljšanja odnosov med Londonom in Peipingom. ^ Iz Clevelanda in okolice Seja— Društvo Dvor Baraga št. T317 Katoliških borštnarjev ima jutri zvečer ob 8. uri redno sejo. — Asesment bodo pobirali od 6.30 dalje. Zlata poroka— V nedeljo, 18. avgusta, bosta praznovala John in Louise Mlakar s 27281 Forestview Avenue v Euclidu svojo zlato poroko. Ob 11.45 bo v cerkvi sv. Vida zahvalna sv. maša. Poročena sta bila v Evelethu, Minn., imata dva sinova, katerih eden živi v Kaliforniji, drugi pa v Chagrin Falls, ter 8 vnukov in vnukinj. Destitamo in želimo zlatoporo-Sencema še mnogo zdravih in jadovojnih let! Dim bo le izginil— Ben S. Stefanski je v imenu nestne uprave izjavil, da bodo ;pomladi namestili na dimnike nestne elektrarne severno od Memorial Shoreway pri E. 53 It. naprave, ki bodo ustavile ;8% dima, saj in škodljivih pli- 10V. Zahteva odstranitev Stokesa— Sgt. Louis E. Bors, inštruktor :a orožje in nadziranje nemirov / policijski akademiji, je v 10 strani obsegajočem afidevitu predložil guv. J. Rhodesu v Co-tumbusu primere, ki dokazujejo, da župan C. Stokes ne more vršiti svoje službe v smislu zakona n ga je zato treba odstraniti. 5den od primerov, ki jih Bors aavaja, je Stokes v paradi sredi jboroženih črnih nacionalistov ra Hough Avenue 20. julija le-;os, 3 dni pred črnskim gverilskim napadom v Glenvillu. Rho-desov pomočnik McElroy je dejal, da Borsove vloge “ne bodo ^zeli resno”. K molitvi— Članstvo Društva Marijinega Vnebovzetja št. 103 ABZ je vabljeno jutri zvečer ob sedmih v Trdinov pogrebni zavod na l^ake Shore Blvd. k molitvi za lanes umrlo članico Polono Jvelbar z 226 E. 238 St. Zanimivost s Titove tiskovne konference v Pragi PRAGA, ČSR. — Da ČeŠko-Jovaška ni več nekdanja Ijud-ka republika, je moral Tito u-’otoviti tudi na svoji tiskovni conferenci. Ni tajil, da mu je conference neljuba, toda moral ;e je vdati pritisku javnosti. Konferenca ni bila zanj prijetna ;tvar, kajti časnikarji so ga opraševali stvari, ki bi nanje, recimo, na tiskovni konferenci v Beogradu niti misliti ne bi smeli. Neki časnikar je na primer /rtal vanj, naj pove, kako je z rdnosi med državo in cerkvijo v Jugoslaviji. Tito je odgovoril, da ‘smo obsodili nadškofa (Stepin-;a) na 15 let ječe, pa nismo bili z njim v najboljših stikih.” Po ijegovem je bil papež Janez KXIII. “zelo napreden, toda sedanji papež žal ne nadaljuje te tradicije”. Sedaj že nekoliko razumemo, zakaj se Titu ne mudi več tako zelo z uradnim obiskom v Rim pri italijanski vladi. Moral bi namreč iti ob tej oriliki tudi v Vatikan. Umetno namakanje se širi CHATTANOGA, Tenn. — V državi Tennessee je število u-metno namakanih akrov porast-lo od leta 1949 za 25*krat, Ameriška Domovina •■< - \1 I 6117 St. Clair Ave. — HXnder*on 1-062* — Clsveland, Ohio 44103 National and International Circulation PuDlisheu daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Bt Združene države: } $16.00 na leto; $8,00 za pol leta; $5.00 za S meaeco Ba Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: f $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: I $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months r Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio____ No. 157 Thurs., Aug. 15, 1968 Viri in vzroki draginje Ne bi se vrnili na ta predmet, ako se ne bi ravno zadnje dni v juliju nabralo toliko virov in vzrokov draginje, da ne bi bilo prav, da jih ne bi našteli. Končno se bodo kandi-datje potegovali za zaupanje volivcev in morda bo tupatam ta ali oni volivec vendarle vprašal politike, zakaj toliko draginje in kdo je zanjo odgovoren. . Prav pred kratkim je federalna administracija objavila, da znaša primanjkljaj v proračunskem letu, ki je minulo 30. junija, $25.4 bilijone. Še takoj po novem letu so ga cenili na dobrih $8 bilijonov, potem na $15-18 bilijonov, zadnje čase pa kar naravnost na $25 bilijonov. Da se bo ta primanjkljaj polagoma spremenil v čisto inflacijo, tega nihče ne osporava, saj federalna administracija niti ne misli, da bi primanjkljaj krila z novimi davki. v _ .. . Prav pa je, da še spomnimo, da je-vprašanje o primanjkljaju prišlo na dnevni red že pred 2 letoma, da pa je bila takrat federalna administracija premalo pogumna, da bi zahtevala takoj več davkov. Johnson žal ni imel potrebnega poguma in je upal, da bo že konjunktura poskrbela za večji dotok davkov, kar se je pa le v skromnem obsegu u-icsničilo. Tako smo takrat zamudili priliko, da zaustavimo inflacijo in z njo tudi draginjo. Kar smo pri taki politiki “prihranili” na davkih, smo več kot plačali z višjimi cenami. Minuli sta namreč ravno dve leti, odkar so začele rasti vse cene povprek. Posebno usoden je bil začetek dviganja cen za industrijsko potrošno blago. Odgovornost za to si delita predsednik Johnson in Kongres. Johnson je neprenehoma pošiljal Kongresu zakone, ki so zahtevali nove izdatke, za kritje se pa ni nikoli brigal. Kongres je zakone izglasoval in se tudi ni brigal, kako bodo kriti izdatki, ki so zvezani z zakoni. Od lanskega leta naprej je kongresnik W. Mills naravnost sabotiral obravnavanje novih davkov in nihče v administraciji in Kongresu ni nastopil proti temu, akoravno so se nad tako politiko zgražali naši domači gospodarski krogi, pa tudi tuja gospodarstva. Letos so uvod za dviganje cen dala mezdna pogajanja, r.ajprvo tista v industriji aluminija, potem v avtomobilski industriji, sedaj pa v jeklarski. Pogajanja so si bila povsod in zmeraj na las podobna. Avtomobilska unija je zahtevala več, kot so dobili delavci v tovarnah aluminija, sedaj so jeklarji dobili več, kot so pred njimi dosegli v avtomobilski industriji. Pri prihodnjih večjih mezdnih pogajanjih bodo unije zopet zahtevale več, kot je sedaj dosegla jeklarska unija. Na podlagi nove jeklarske pogodbe bodo jeklarji dobili v treh letih nekako 25% več dohodkov, kot jih imajo sedaj. Sedanji dohodki znašajo skoraj $4 na uro, po tretjem letu bodo pa nekaj manj kot $5. To nanese povprečno 6-7% več na leto. Približno ista lestvica velja tudi za avtomobilsko industrijo. Unije so se torej dobro zavarovale proti draginji vsaj za prihodnja tri leta. Njihovi člani bodo dobivali povprečno letno 6-7%: več, dočim bo draginja naraščala predvidoma le za povprečno 5-6%. Kratko povedano; kolikor bodo jeklarski dohodki večji v tretjem letu, za toliko se bo podražilo tudi življenje. Bodo torej tam, kjer so bili do 1. julija. Ta napoved morebiti ne bo držala. Ni namreč nobenega jamstva, da ne bo draginja rastla hitreje kot za 6-7% na leto. Zadnja leta se namreč naraščanje draginje hitro stopnjuje. To dobro ve vsakdo, kdor ima dober spomin in ve, koliko je na primer za prehrano, obleko, perilo, obutev plačeval predlanskem in lani. Da bo draginja rastla hitreje, je že nekaj znakov. Komaj je bila na primer sklenjena sedanja 3-letna pogodba v jeklarski industriji, že so jeklarne pohitele, da dvignejo cene; ne morda za celih 7-8%, za kaj takega imajo čas cela tri leta. Njim bodo sledile tovarne v kovinski industriji, ki izdeluje največ standardnega potrošnega blaga. Preje je bilo to drugače. Tovarne so vsaj nekaj časa o-klevale, kaj naj napravijo, sedaj pa ne oklevajo več: Se tudi ne potrudijo, da bi višje cene še posebej utemeljevale. Morda imajo prav, saj bi njihovi utemeljitvi nihče ne verjel. Zmanjkalo je dalje zavore, ki se imenuje federalna administracija. Še 1. 1952 je na primer pokojni Kennedy samo zarohnel, pa so jeklarne zavrle poviševanje cen. Danes se za Johnsonove proteste nihče ne meni dosti. Le radi lepšega jim industrijska podjetja ugovarjajo z besedami. Sicer pa: kdo se bo brigal za predsednika, ki ga v januarju več ne bo? Federalni vpliv na gibanje cen je tako padel skoraj na ničlo. Cene se bodo dvigale kot vsa zadnja 4 leta. Lahko jih bodo nreboleli podjetniki, ker bodo lahko zviševali cene. Ne zmeraj lahko jih bodo preboleli delavci, ker bodo dobili zvišane plače. Na koncu obračunov ne bo- do ne na dobičku ne na zgubi, samo številke bodo večje. Slabši časi čakajo tiste, ki ne morejo več spremeniti dohodkov, ki so vezani na stalne dolarske zneske. Ti vzdihujejo že danes iri bodo zmeraj bolj. Slučajni dodatki, ki jih dobivajo vsakih par let, ne krijejo zmanjšane dolarjeve kupne moči. In takih je vsako leto več. Pred 10 leti jih je bilo nekaj nad 20 milijonov, danes jih je že nad 40 milijonov, med njimi gotovo kakih 10 milijonov volivcev. Kaj bi lahko dosegli, ako bi nastopali strnjeno in odločno? Pa ne bodo! Saj se bodo brigali le, kdo bo izvoljen, kaj bo pa delal, s to mislijo se pa ne bodo pečali. LA. j BESE BESEDA IZ NARODA I J Telovadni nastop in piknik CLEVELAND, O. — Slovenska telovadna zveza v Clevelandu priredi v nedeljo po Velikem Šmarnu, 18. avgusta, izlet na Slovensko pristavo. Z izletom bo združen telovadni nastop in piknik. Telovadni spored se prične ob štirih popoldne. Nastopili bodo naraščaj, mladci, mladenke, člani in članice v talnih, vajah, skokih čez konja, na nizki, visoki dvovišinski bradlji, na visokem drogu, s skupinsko vajo z igralnimi krogi, ki jo bodo izvajale mladenke kot zadnjo točko sporeda. To bo letos že tretji nastop naše mladine. Prvi je bil na akademiji 9. marca v farni dvorani pri Sv. Vidu, drugi v Hamiltonu na mladinskem prazni--ku 28. aprila, ko je skupina 42 zelo častno predstavila Slovensko telovadno zvezo, v nedeljo bi pa radi pokazali svojo spretnost in znanje še v prosti prirodi. Res, da je v nedeljo še mnogo prireditev, katerih se bodo naši rojaki udeležili, vendar upamo, da bo toliko prijateljev le še o-stalo, da bodo zasedli častno krog okoli telovadišča in dali mladini priznanje in pobudo. Po programu bo prosta zabava ob zvokih melodij, ki jih bo po zvočnikih usmerjal naš stari znanec in prijatelj g. Jože Leben. Za okrepčila bo v kuhinji na razpolago od zelo okusnih ham-burgarjev do priznanih kranjskih klobas in hrenovk, od kave in dobrega peciva do sladoleda. Tudi žeje ne bo treba nikomur trpeti. Ker brez peciva, ki ga naše gospe in tudi gospodične znajo tako prvovrstno pripraviti, piknik izgubi na svoji privlačnosti, prosimo cenjene gospodinje za vaš velikodušen dar. V nedeljo, 18. avgusta, na veselo svidenje na Slovenski pristavi! Bog živi! Starosta Janez Varšek Piknik v Girardu GIRARD, O. — Slovenski dom v Girardu vabi na piknik, ki ga pripravlja za nedeljo, 25. avgu- Domovine Frank Tratnik. Zapustil je ženo Uršulo, dva sina in štiri hčere. Pogreb je bil iz Kerntzovega pogrebnega zavoda. Pogrebno sv. mašo je opravil župnik John Dolšina. Pokojnika so pokopali na domačem župnijskem pokopališču. Družba sv. Mohorja iz Celovca, ki jo zastopam, oziroma sem njen poverjenik že skozi 60 let, vse od leta 1908, mi je sporočila, da je udnina povišana sedaj od $3 na $3.50. Kdor želi knjige naročiti, lahko to še stori do konca tega meseca. Pozdravljeni! Jos. J. Peshel “Bishop Max” prihaja na obisk PATERSON, N.j; — V petek, 23. t. m., prileti na Kennedyjevo letališče v New Yorku mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik, ki prihaja na obisk med rojake v Združenih državah in v Kanadi. Naj navedem tu glavne točke njegovega potovanje po ameriškem Vzhodu: V soboto, 24. avg., ob 11. do- poldne bo imel sv. mašo v cerkvi1 sv. Cirila na Osmi cesti v New Yorku (62 St. Mark’s Place), nakar bo sprejem v dvorani. Proti večeru se odpelje v Bridgeport k cerkvi sv. Križa, kjer bo imel v nedeljo ob 10.30 dopoldne peto sv. mašo, po kateri bo sprejem v cerkveni dvorani. Popoldne bo prevzvišeni povabljen na farni piknik. V ponedeljek bo v bridgeport-skem župnišču sestanek vseh slovenskih duhovnikov, ki živijo na ameriškem Vzhodu, nato pa skupen obisk grobov slovenskih duhovnikov na bridgeport-skem pokopališču: Goloba, Jura-noviča, dr. Kuharja in dr. Farkaša, nato odhod proti New Yorku. Spotoma bo prevzvišeni obiskal bolnega salezijanskega duhovnika dr. Franca Knifica v bolnici v Riverdalu. V torek popoldne odhod v Washington, kjer bo ob 4.30 popol dne sprejem pred Marijinim svetiščem. V četrtek ob 6.30 zvečer bo sv. maša v svetišču in sicer v kapeli Marije, Rešiteljice jetnikov v kripti, prav blizu bodoče slovenske kapelice. Po sv. maši bo sprejem. V New Yorku bo prevzvišeni gost slovenskih frančiškanov pri cerkvi v. Cirila, v Bridgeportu g. župnika Alojzija Hribška, Washingtonu pa društva Baraga, najmlajšega odseka KSKJ. Stanoval bo na kampusu Katoliške univerze. Z rektorjem Marijinega svetišča Fathrom McDo-noughom sta namreč prijatelja še iz Jugoslavije, ki je bil Fr. McDonough v težkih povojnih letih tajnik takratnega papeževega nuncija Hurleyja v Beogradu. Pozna ga kot “Bishop Max”, kajti priimek Držečnik je tem ljudem težko izgovorljiv. Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB. ZAPISNIK seje Odbora za Slovenile v Glevelandu 14. julija f 0i3 CLEVELAND, O. — Na pobudo monsignorja dr. Maksimilijana Jezernika iz Rima je bila sklicana seja centranega odbora za Slovenik v Clevelandu dne 14. julija 1968. Seja se je vršila ob osmi uri zvečer in se je je udeležilo tudi nekaj zastopnikov raznih slovenskih organizacij v Clevelandu. Na začetku je predsednik msgr. L. Baznik poročal o dosedanjem delu in u-spehih za Slovenik. Povdarjeno je bilo, da je Zveza slovenskih duhovnikov v Lemontu sklenila ustanoviti krajevne odbore za Slovenik po slovenskih naselbinah v Ameriki in Kanadi. Ti naj bi poslej prevzeli pobudo za zbiranje finančnih sredstev, potrebnih za gradnjo Slovenskega zavoda v Rimu. Ta akcija je toliko bolj potrebna sedaj, ko je reklamna kampanja potom letakov opravljena. V tej kampanji je bilo razposlanih 28,000 letakov s podatki o Sloveniku. Doslej se je na to kampanjo odzvalo sicer le kakih dvesto dobrot- sta, na Strossmayer prostorih za piknike na Smith-Steward Rd. nikov, vendar ,ie ta akcija znat- v Vienni, Ohio. Pričetek ob dveh no veciega P°m<%a zaradi sy°Je popoldne. Igral bo F. Kramer-1 ProPagandne vredyostl- Sadove in učinke te velikopotezne re- jev orkester od petih popoldne do devetih zvečer. Poskrbljeno bo za vse, kar je potrebno za telesno in duševno dobro počutje. Prireditelji se bodo potrudili, da bodo vsi gostje zadovoljni in veseli. Smeh in vesela pesem bosta odmevala po pikniških prostorih, ko se bodo tam Slovenci in Slovenke veselili, krepčali in plesali. Ne zamudite lepe priložnosti, ker jih ne bo več veliko. Poletje že sili h koncu in ne bo več dolgo, ko nas bo vreme pognalo nazaj v zaprte prostore! Na svidenje! Stanley Selak, taj. Glas iz Ely v Minnesoti r? Prošnja in obvestilo uprave , -4 ! Naše naročnike v Newburgu in okolici prosimo, da bi odslej plačevali naročnino po pošti ali osebno v našem uradu. Naš dolgoletni zastopnik Jakob Resnik je 4. avgusta 1968 odšel v večnost. S tem preneha zastopništvo za omenjeno okolico. Uprava bo naročnike redno obveščala o zapadlih naročninah. V zadevi osmrtnic in obletnic, vseh osebnih novic in sporočil, pa jih prosimo, da se poslužujejo telefona ali pošte. Telefonska številka Ameriške Domovine je: 431-0628. Upamo, da bodo newburški naročniki ohranili zvestobo listu in se priporočamo nadaljni naklonjenosti. Vse lepo pozdravljamo! AMERIŠKA DOMOVINA vor drugega škofa, s katerim so morda skupaj sedeli na koncilskih sejah. Na seji centralnega clevelandskega odbora za Slovenik je bilo dokončno rešeno vprašanje ali je Slovenik zares tako koristen in celo potreben, kakor se običajno poudarja. Ugotovljeno je bilo, da so v Sloveniji duhovniški poklici danes mnogo številnejši kakor kdajkoli poprej, dočim se je število bogoslovnih profesorjev občutno zmanjšalo zaradi vojne in težkega povojnega stanja. Čuti se nujna potreba po zavodu, kjer bi se vzgajali bogoslovni profesorji in sploh vodstveni kader v slovenski Cerkvi. Slovenski škofje so bili prvi, ki so to temeljno potrebo v Cerkvi pri nas začutili in o njej javno govorili. Iskali so rešitve in se zedinili o ustanovitvi Slovenskega bogoslovnega zavoda v Rimu — Slovenika. Tam bi se naj v domačem ozračju vzgajali ne le bodoči bogoslovni profesorji, ampak tudi bodoči škofje in njihovi pomočniki pri vodstvu škofij, pa tudi razni bogoslovni strokovnjaki, juristi, višji vzgojitelji, člani cerkvenih sodišč in podobni. Vse to in še več pričakujemo od Slovenika ne le ELY, Minn. — V Blumenson bolnišnici je po dolgi bolezni in trpljenju umrl 81 let stari rojak in dolgoletni naročnik Ameriške nosti povabiti k sebi na razgo- klame bodo poželi s svojim o-sebnim stikom med ljudmi pobiralci, ki bodo prišli k njim z na- za Cerkev v domovini, ampak biralnimi polami. tudi v zdomstvu. Duhovniki za naše izseljence bodo ravno v Sloveniku imeli naj lepšo priložnost, da se temeljito priuče slovenščine, brez katere ne bi mogli uspešno delovati med našimi izseljenci. In Slovenik je ravno tudi za Slovence izven domovine namenjen in še prav posebno koristen in potreben. Tam bo pravo domače slovensko ozračje. Slovenik bo novo središče vseh Slovencev doma in na tujem. Z eno besedo, Slovenik je nujna zahteva našega časa. Nesmiselno bi torej bilo govoriti, češ: Če smo doslej izhajali brez Slovenika, zakaj ja ravno sedaj taka sila po Sloveniku? Vsak čas prinese svoje. Nekdaj je človeštvo izhajalo brez zrakoplovov, danes pa si niti predstavljati ne Msgr. M. Jezernik je prinesel iz Rima s seboj načrte za Slove-ski zavod v Rimu in z njimi navdušil vsakogar, kdor jih je videl. Načrt je zares sijajen, njegova uresničitev je pa odvisna od finančnih sredstev, ki jih je treba šele zbrati. Plan predvideva nekako 40 sob, ki bodo služile deloma za stanovanje študentov deloma za profesorje, oziroma vodstvo zavoda in deloma za slovenske romarje v Rim, zlasti pa za stanovanje slovenskim škofom, kadar se bodo v Rimu mudili. Znano je namreč, da so slovenski škofje za časa koncila v Rimu bili skrajno skromno postreženi in se stiskali v malih sobicah, da niti niso imeli mož- moremo osebnega prometa brez letal. Enako tudi Slovenik. Nekoč ni bilo take sile, sedaj se je pa pokazalo, da je postal koristen in potreben. Danes ne more več biti debate o njegovi potrebi, ampak lahko kvečjemu še debatiramo o načinu, kako spraviti skupaj sredstva, potrebna za njegovo gradnjo. Na seji je padlo mnogo dobrih predlogov, kako priti do potrebnih sredstev. Eden je predlagal važnost akcije med premožnejšimi Slovenci zlasti v Ameriki, kjer imajo mnogi naši ljudje prav lepe dohodke. Te imovitejše posameznike je treba poiskati in prepričati, da je zadeva Slovenika zares osrednja zadeva slovenske Cerkve doma in na tujem, ter jih za stvar zainteresirati. Samo poiskati in zainteresirati jih je treba. To je tipični ameriški način zbiranja sredstev. Mi Slovenci smo pa vajeni, da gradimo svoje zadeve na malem slovenskem človeku, ki kakor evangelijska uboga vdova prispeva od svojega siromaštva to, kar pač zmore. Tudi dar uboge vdove bo dobrodošel, vendar ne smemo prezreti važnosti in učinkovitosti premožnejših. Ene in druge bomo morali pritegniti k sodelovanju, da bo plemeniti cilj čim preje dosežen. Saj ni več dvoma, da je Slovenik srčna, središčna, najvažnejša zadeva sodobne slovenske Cerkve doma in na tujem. Če se bomo tega vsi zavedali, ni dvoma, da bo stvar tudi učinkovito napredovala. Nekdo je bil na seji mnenja, da naj naša vernost in zvestoba Cerkvi pride do izraza v navdušenju in podpori Sloveniku; ali z drugimi besedami: Navdušenje in podpora Sloveniku, naj bo merilo naše slovenske vernosti in zvestobe Cerkvi. Nadalje je bilo na seji sklenjeno, da bo centralni odbor izdal in razmnožil “Nabiralne pole” ter jih razposlal posameznim krajevnim zastopnikom, pa tudi drugim slovenskim organizacijam in posameznikom, ki bi bili voljni stopiti v stik s svojo okolico in z osebnim delom v nabiralni akciji pomagati slovenski Cerkvi v njenem plemenitem prizadevanju za interese vsega vernega slovenskega ljudstva. Prepričani smo, da bo to “dobro delo” v prav plemenitem pomenu besede. Vemo pa tudi, da se vrednost človeka pred Bogom meri ne toliko po lepih besedah, ampak mnogo bolj po dobrih delih. Zato so dobrodošli in povabljeni k sodelovanju pri tej akciji prav vsi dobromisleči verni ljudje iz vseh slojev in poklicev. Dr. Jezernik je na svojem o-bisku pri nas v Clevelandu razlagal načrte za Slovenik in povedal, da stane enoletna štipendija za enega študenta v Rimu, to so stroški vzdrževanja, povprečno en tisoč dolarjev. Ena soba v zavodu z vso opremo bo stala približno 5,000 dolarjev. Celotni apartment pa 10,000 dolarjev. Kdor bi torej daroval o-menjeno vsoto, ima pravico, da se ena soba ali en apartment imenuje po njem, ali ga pa lahko imenuje po kakem svojcu, o-ziroma ga posveti spominu kake spoštovane osebnosti. Če torej kdo želi na primer, da bi se ena soba ali en apartment v Sloveniku za vedno imenoval po pokojnem škofu Rožmanu, Slom- šku ali Baragi, naj kar zbere odgovarjajočo vsoto in pove, da je zbiral s tem namenom, pa je cilj dosežen. Posamezni odborniki so predlagali različne načine, kako u-činkoviteje pomagati Sloveniku do uspeha. Eden je bil mnenja, da bi moralo naše katoliško časopisje več pisati o Sloveniku. Zlasti je omenjal lemonsko Ave Marijo, ki doslej ni mnogo pisala o Sloveniku. Priznanje je bilo izrečeno Ameriški Domovini in Ameriškemu Slovencu, glasilu KSKJ, ki sta doslej pridno priobčevala članke o Sloveniku. Na splošno je potrebno Slovenik še mnogo bolj popularizirati, saj je to sedaj najvažnejša zadeva slovenske Cerkve. Tudi potreba po pritegnitvi k sodelovanju drugih slovenskih organizacij je bila zelo glasno poudarjena. Ženska zveza je na primer že obljubila svojo pomoč in smo-terno sodelovanje, zlasti ko bo njena akcija za kapelo v Washingtonu končana. KSKJ deloma že do sedaj sodeluje. Želeti pa je, da to delo še bolj razširi in naredi učinkovitejše. Vsaka slovenska organizacija naj bi prevzela nekaj nabiralnih pol in razposlala svoje člane v akcijo za zbiranje sredstev za Slovenik. Na seji je bilo tudi sklenjeno, da bo drugo leto organiziran v Clevelandu vseslovenski dan s piknikom, katerega čisti dobiček bo šel za gradnjo Slovenika. Ko bo leta 1970 po predvidevanjih zavodska zgradba dokončana, bo organizirano vseslovensko romanje v Rim. Pri po-svetivi, ki jo bo, če le mogoče, izvršil papež sam, bodo navzoči vsi slovenski škofje in velika množica naših slovenskih ljudi iz domovine in iz zdomstva; tako da bo ta vsenarodna manifestacija glasna in vidna priča, da Slovenci kot narod živimo in obstojamo. Če nas Slovencev doslej mnogokrat tujci niso poznali in upoštevali, bo za naprej vprav Slovenik v Rimu stalna in zgovorna priča našega narodnega obstoja, pa tudi naših narodnih zahtev. Na ta način je bila že seja Slo-venikovega odbora v Clevelandu klic po pravici, ki jo tudi slovenski narod zase zahteva. Če se bomo vsi zavedni katoliški Slovenci, doma in na tujem, strnili okrog Slovenika in ga vsak po svojih močeh podprli, bo Slovenik kmalu postal naš narodni klicar in buditelj. Kakor je nekoč Gregorčič rekel o kmečki hiši, tako naj velja bodoče za Slovenik: Za dom borilci — vsi od tam! Jože Falež Legel je in zaspal Charles Brozell, 53-letni p klicni voznik iz Erieja (Pen sylvania), je ponoči slišal čudi šum pri svojem tovornjaku. P mislil je, da mu hoče kdo ukr sti bencin, zato je segel po p ;ko. Pri vratih se je z rokavo zataknil za kljuko in izpus puško, ki se je sprožila. Krog je Brozellu prebila spodnjo č ljust in jezik ter izstopila p< levim očesom. Mož je bil potem očitno tal zmeden, da je legel v postel in spal do jutra. Šele ob poglec na krvavo blazino se je spomr nočnega dogodka. Poklical policijo, ki ga je odpeljala v bc nišnico. fjt Imb«^ Kmoi for th* Jnca^Kfl in Wisconsin s Tedenska priloga Slovence v Wisconsiaa S o • £ a A h i H V S"2T&. THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY Address All Ceaunaaleatteu to OBZOB PUBLISHING COMPANY Marica B. Stoat, Publisher 3601 W. Ohio Ave Milwaukee 15, Wis. Tel. Mitchell 5-4373 ►JorinnrffiirBTnrTr^Torjrzrb M ilwauski zapiski FARNI čistile kuhinjsko posodo, pripravljale mize, da se mi lahko v miru usedemo k mizi. Pri mizi so ženske stregle s pečenimi piščanci. Postregle so z več kot tisoč kosili. Priprave za paketno pošto, za ribolov, za jedilne košarice, za košaro z darilno pijačo in vse drugo je vzelo veliko hoje in pritiskanja kljuk. Pri sv. maši zadnjo nedeljo je župnik oznanil, da je bilo čez Milwaukee, Wis. ________________ FESTIVAL. — Pri Sv. Janezu So letos prvikrat poizkusili farni •festival na prostem. Vršil se je v soboto in nedeljo, 3. in 4. avgusta. Ko so začeli priprave, ni hihče vedel, kako bo vsa zadeva Ogledala. Vsakdo je skušal doprinesti svojo zamisel. Načrt je 2nčel dobivati osnovo, ko smo Videli, kako možje in fantje postavljajo štante. Nekaj svojih Zamisli so dobili, ko so si ogledovali druge farne prireditve. J 16,000 dohodka in da bo okoli ■^or je prostora dovolj, so imeli 110,000 čistega dobička. Lep Možnost tako urediti farni festi-da je odgovarjal potrebam. .° so prišli dnevi festivala, se fe vsako začudil, kako se je vse izoblikovalo v splošno zadovoljstvo vseh. Nekaterim je veselički prostor izgledal kot kak se-iena, drugim kot kak razstavni Prostor. Vsekakor je odgovarjal P°trebam! Na sam festival je župnik za-Pisal v farnem glasilu takole: 'fes farni festival je v polnem fezmahu. S pomočjo dobrih mož n fantov nam je uspelo pripraviti vse potrebno. Večer za veče-*°rn so prihajali možje in fantje k pripravljali štante in nosili skupaj stvari, ki so potrebne za estival. Prestali so veliko ko-fenrskih pikov, a zavest, da de-aio dobro, jim je pomagala, da s° vztrajali pri delu. Da se danes j^nko brezskrbno veselite in za-^Vate, se morate njim zahva- Naše ženske iz društva Naše ko k °sPe so se prav pošteno potile, so se tako urno obračale po khinji in mesile testo za poti-in štruklje, tako da si vsakdo anko izbere pecivo, ki je na raz-^°iago. Ni lahko delo, ki so ga eilske opravile z dobro voljo Zato, da pomagajo fari. Članice iz društva mater Kakšne se Vaše oči! ako rabite očala— obrnite se z zaupanjem ha zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo GLOBE OPTICAL C0. Telefon Mitchell 5-7174 1801 So. 11th Street Milwaukee, Wis. 53204 speh! Tega uspeha verjetno ne bi bilo, če ne bi dobrotno nebo bilo naklonjeno tako, kot je bila. Dva dni so napovedovali dež, pa ga ni bilo. Šele ko je bilo vsega konec v nedeljo zvečer, je začelo rositi, kar pa je bilo vsakemu prav všeč, ker je bil dež že potreben. Dve stvari sta bili zelo privlačni, kar se festivala tiče. Prva je bila kartna igra. V naši državi je prepovedana te vrste igra. Sme se igrati le, če je brezplačna. In to se je zgodilo. Če ni imela drugega učinka, je bil vsaj psihološki. Veliko ljudi je prišlo, ker so hoteli videti, kako ta zadeva izgleda. Druga privlačna točka pa je bil bengalični ogenj. Kogarkoli srečaš, vsakdo govori o veličastnosti festivala pri Sv. Janezu. To radi slišimo. Te dobra reklama za drugo leto. * ROMANJE NA SV. GORO, WISCONSIN. — Fara sv. Janeza roma vsako leto na Sveto goro, Wis. Romanje se vrši na Delavski dan. Tja bo vozil poseben avtobus. Sv. maša in druge pobožnosti bodo kakor vsako leto ob 11. dopoldne. Romanje ima značaj slovenskega romanja. Vse pobožnosti se vršijo v sloven-kem jeziku. Pred leti je bilo to romanje vseh slovenskih fara, to se pravi obeh iz Milwaukeeja in ene iz Sheboygana. Sedaj vodi romanje fara sv. Janeza, vendar so v to vključeni tudi Slovenci od drugod. Povabljeni so, da pridejo. Tako se slovesnost poveča in pred ljudmi pokažemo, da smo še tukaj. Radi se trkamo na svoja slovenska prša, kadar smo sami zase. Tukaj pokažimo, da to tudi zares mislimo! * ŠPORTNI DAN. — Slovensko društvo Triglav ima vsako leto svoj športni dan in sicer na tretjo nedeljo v avgustu. To se bo zgodilo tudi letos. Predvsem tekmujejo med seboj društva iz Milwaukeeja in Chicaga. Dajejo se v odbojki. Če vas zanima, kako bo to izgedalo, ste dobrodošli, da si te igre ogledate in povečate slovesnost športnega dneva. Na svidenje v nedeljo, 18. avgusta, v slovenskem parku društva Triglav. * SV. MAŠA V TRIGLAV PAR KU. — Letošnji športni dan Triglav parku se bo začel s sv. mašo ob enajstih dopoldne. Pre-vzvišeni nadškof milwauški je dovolil uradno, da sme društvo imeti.tri take sv. maše v svojem parku in sicer na Spominski dan, na Dan neodvisnosti (4. julij). Ta dan je bil izbran zato, ker je kapelica posvečena sv. Cirilu in Metodu, katerih praznik je 5. julija. Ker je 4. julija prost dan, je prav primerno, da na ta dan se društvo zbere pri sv. maši in tako proslavi zavetnika kapelice in parka in seveda zavetnika Slovencev. Tretja maša se pa vrši na športni dan, to je na tretjo nedeljo v avgustu. Tako bodo športniki letos imeli priložnost priti prej in biti tu pri sv. maši. Ne bo jim treba nikamor drugam iti. KDO SE BOJI NARODNOSTI? PIKNIK. — Slovensko dru štvo Triglav ima obenem s svojim športnim dnevom tudi piknik. To je drugi društveni piknik. Prvi piknik se vrši v mesecu juniju, ta pa sedaj. S tem je možnost dana vsakemu, da pride in se dobro ima s svojimi pri jatelji in znanci. Poskrbljeno je za staro in mlado. Če bi bil samo športni dan, bi marsikdo lahko rekel: to je samo za. mlade, kaj bom pa jaz delal tam in bil še morda v nadlego. Tako je pa s piknikom poskrbljeno za vse. Torej! Slovenci v Milwaukee in okolici so vabljeni na ta piknik v nedeljo, 18. avgusta, v Triglav parku. Ne ostanite doma, pojdite med svoje ljudi! Veliko je stvari, o katerih se lahko pogovorite. Še vedno jih 14% ne hodi v šolo WASHINGTON, D.C. — Oko-86% otrok v starosti od 5 do 17 let hodi v naši deželi redno v šolo, 14% jih je torej še vedno brez rednega šolskega pouka. Prav tolik je odstotek odraslih nepismenih v deželi. Maščobe in olja, ki jih uporabljajo za izdelavo mila, vsebujejo glicerin. "-%, ‘The cost of electric heat r § has proved even better than we expected," SAYS MR. JOSEPH LORBIECKI OF NEW BERLIN. “At first, we had some misgiving about the cost of electric heat. But our experience proves that rumors atoat the high cost of F^ec-ric Heat are just a myttW’ “But even if electric heat costs a little more, it is well worth it,” said Mr. Lorbiecki. Be guided by facts — not hearsay. Better still . . . find out for yourself. Cal! a Recommended Electric Heating Contractor for a free estimate. Wisconsin electric power company Pod tem naslovom je prinesel “Nedeljski dnevnik” v Ljubljani 28. julija daljši sestavek, v katerem odgovarja neki Dimitrij Rupel na “odprto pismo” iz Sarajeva J. Kocjančiču o vprašanju “nacionalnih mladinskih organizacij”. Med tem, ko so se v Ljubljani postavili na stališče, da je narodnost nekaj pri-rodnega, obstoječega, kar je treba priznati in sprejeti, so v Sarajevu še vedno na stališču, da je treba iskati rešitev v interna-cionalizmu, ker je poudarjanje narodnosti “ostanek buržuazne miselnosti”. Sestavek je poučen in zanimiv za vse, ki se zanimajo za razvoj razmer v Jugoslaviji, zato ga tu v celoti priobčujemo. MORSKI ROPAR.. — Da, toda ne živ! To je audio-animatronična figura v Disney jevi deželici v \ Kaliforniji, ki se naravno premika in govori. Primer, ki ga navajam, je le majhna smet v očesu. Problem, ki se odpira, je zadrl nam vsem v oči veliko in ostro iver. ‘Lica’, revija mladih za družbena vprašanja, kulturo in umetnost, ki izhaja v Sarajevu, je v svoji 8/9 številki objavila “odprto pismo predsedniku I2MJ Janezu Kocjančiču”. Naslov, s katerim odpirajo “Lica” polemiko, se glasi: “Nacionalna mladinska organizacija, da ali ne?” Revija citira del diskusije Janeza Kocjančiča na VIII. kongresu Zveze mladine Slovenije, ki ga je povzela Mladina, glasilo predsedstva ZMS. Na mestu, ki ga citira od redakcije revije “Lica” podpisano “odprto pismo”, stoji v slovenskem originalu tole: / “Na koncu svoje razprave je Janez Kocjančič podčrtal, da je kongres pomemben mejnik v razvoju slovenske nacionalne mladinske organizacije. Slovenska mladinska organizacija, kot prva v Jugoslaviji, uresničuje načelo, ki smo ga začrtali na VIII. kongresu Zveze mladine Jugoslavije, da moramo oblikovati nacionalne mladinske oziroma republiške mladinske organizacije, kot pogoj enotne Zveze mladine Jugoslavije. Spoznali smo, da so republike subjekt, da so narodi subjekti in da se v njihovem o-kviru oblikujejo določeni interesi, saj obstaja določena politična individualnost, kateri je treba naše politično delo podrediti. Le tako lahko pridemo v Jugoslaviji do načelne enotnosti, ki do rezultat samostojne sposobnosti. Samostojno lahko ocenimo svoje interese , in značilnosti in na osnovi izmenjave specifičnih stališč pridemo do take stopnje enotnosti, ki bo res skupna nam vsem in za katero bomo na-tačno vedeli, v čem je. Ker je na kongresu o tem bilo precej razprave, sodim, da je že to pomemben uspeh.” “Lica” polemizirajo z navedenim odlom kom Kocjančičeve diskusije v imenu statuta ZMJ in menijo, da je nemogoče trditi, da bi VIII. kongres kdaj zagovarjal nacionalne interese posameznih mladinskih organizacij. Bosanski mladinski časopis z drugimi besedami odklanja takšno orientacijo Zveze mladine, ki bi zagotavljala republiškim organizacijam ZM poseben status in jim priznala politično individualnost. Da bi dodala tej svoji kritiki “nacionalizma” še tehten argument, redakcija “Lica” citira stališča Borisa Kidriča iz leta 1950: “Tovariši v republikah, ki nasedajo partikula-rizmu, pogosto objektivno izražajo buržoazni nacionalizem in šovinizem, ki ga iz razrednih razlogov spodbuja nacionalna reakcija.. .” Kot rečeno, primer ni poseb no spodbuden za resno razmišljanje, saj je redakcija “Lica” v svojem početju zagrešila vrsto moralnih in logičnih napak, ki imajo svoj koren v načinu citiranja in v diskvalifikacijah, ki jih je sodobna polemika v naši družbi že prerasla. Toda sam problem “politične individualnosti”, ki se ji revija v imenu nekega vzvišenega (vendar dogmatičnega) i n t er nacionalizma odreka, je problem takšne narave, da je težko iti mimo njega. Ta problem namreč zajema veliko teorij jugoslovanskih družbenih odnosov in že dolgo pre-okupira našo javnost, bodisi na p o 1 i t i č nem, bodisi gospodarskem, bodisi kulturnem nivoju. Zdi se mi, da smo se v boju proti tistim resnično negativnim (klerikalnim, u 11 r a-levim...) pozicijam v našem političnem in kulturnem življenju tako močno vdali zoženim predstavam o mednarodnih odnosih, da nismo več sposobni videti svojega vsakdanjega narodnega življenja. Tako smo se utrdili in' oje-klili v svojem internacionaliz-mu, tako zagrizena je bila naša vojna proti tistim, ki bi radi obsedeli v svojem nacionalnem vrtičku in nikdar ne pogledali čez mejo, ki ga obkroža, da smo enostavno pozabili, da narod vendarle še obstaja. Res je, da je zgodovina zapisala narodovi usodi počasno u-miranje, da je logika sodobnega sveta, ki upošteva le racionalne oporne točke, prinesla v narodovo življenje toliko novih elementov, da je težko vztrajati v naivnih “čitalniških” predstavah o samostojnosti in zedinje-nosti. Nespodbitno velja, da danes živimo veliko bolj komplicirano formulo, kot je bila nekdaj formula o kropljenju narodne duše. Danes živimo vrsto ekonomskih, kulturnih, socialno-po-litičnih odnosov, ki niso zvezani z nacionaln imi zahtevami. Skratka, naš prostor in naš čas zahtevata kompleksnejše oznake, kot je nacionalna. Vendar — narod obstaja, noben dekret ga ne bo zbrisal, nobena politika ne more mimo njega, nobena ekonomija ga ne sme prezreti. Tu smo: Slovenci, Hrvati, Bosanci... Vsaka trezna politika s tem računa. V o-snutku statuta Zveze komunistov Slovenije, tedaj organizacije, ki je po svoji teoretični dediščini najbolj internacionali-stična in se tej svoji usmerjenosti najbrž ne misli kmalu odpovedati, je jasno zapisano, da je ZKS nacionalna organizacija zveze komunistov. To je organizacija, ki ima svojo predvojno posebno, individualno zgodovino. Zgodovinsko in politično je tedaj utemeljen poseben statut republiške Zveze komunistov. Prav tako stoji v statutu Zveze , mladine Slovenije da je to nacionalna organizacija, da ima takšno ime in takšna je vsebina zgodovinske korenine. Vse preveč nas je stala izkušnja iz preteklosti, da niti parti-kularizem, niti načelni interna-cionalizem ne peljeta v samo-pravne in iskrene odnose. Za partikularizmom a la “zedinjena Slovenija“ stoje klerikalci, ki imajo svoje konkretne politične načrte. Za ‘internacionalizmom’ stoje ti ali oni pristaši nadnacionalne politike, ki bi hoteli, da nečiste račune plačuje federacija z zavezanimi očmi. Zgodovina je rekla odločen “ne” enim in drugim. Preteklost je pokazala točne ekonomske in druge dokaze o škodljivosti takšnih kom ceptov. Tu je Rankovič, tu velikopotezna etatistična politi ka, tu so tržaški klerikalci in za njimi emigranti iz daljne Južne Amerike, še danes lahko vidimo sledove, ki jih je pustila kratkovidna politična megalomanija, še danes se spoprijemljemo s popolnoma očividno neenakopravnostjo in političnim izigravanjem republiških gospodarskih zahtev in projektov. Če poudarjamo slovenske nacionalne potrebe, tedaj poudarjamo samoupravne pravice republike Slovenije in nujnost njene pravičnejše participacije v pripadajo čem ji dohodku, nujnost lastnega ekonomskega načrta, ki upošteva geografske in politične, kulturne in socialne individual nosti slovenskega prostora. Toda to ni nacionalizem. Ne borimo se za kulturno in ekonomsko izolacijo, temveč za aktivnejšo participacijo. Ni tako važno, koliko institucij bo imela Slovenija v svojem naročju, važno je, koliko bodo njene institucije pomenile v zveznem merilu, kako bodo vitalne, kako bodo prodrle. Žalostno je, da še dandanašnji naletavamo na politične špekulante, ki v samoupravnih zahtevah vidijo šovinizem. Mehanizem, ki smo mu priče na Češkoslovaškem, o tem zgovorno pri ča. Skupina socialističnih držav pod vodstvom SZ si prizadeva prikazati samoupravno nujnost kot izigravanje internacionaliz-ma. Če je dilema med narodnostjo in inter nacionalizmom res tako preprosta, potem je vsaka misel, vsako delo, vsaka politična poteza odveč. Potem je res vse jasno. Potem se lahko upravičeno bojimo narodnosti. Takšne poenostavljene dileme, ki so tako pogosto prisotne v na-kih političnih besedah in dejanjih, so resda igrice, v katerih kličemo: “Kdo se boji.. .” Rdeča moč na novi višini v Južnem Vietnamu W A S H I NGTON, D.C. — V Pentagonu cenijo na temelju podatkov vojaške obveščevalne službe in vseh drugih virov, ki so jim na razpolago, da je trenutno v Južnem Vietnamu okoli 170,000 rdečih borcev, od tega okoli 140,000 vojakov Severnega Vietnama. Še pred nekaj tedni so celotno rdečo vojaško moč cenili na 130,000, pred enim letom pa na le 118,000. V koliko je res vse to število rdečih vojaških sil dejansko na tleh Južnega Vietnama, je precej negotovo. Verjetno je vsaj en del, morda celo precej velik, onstran meja Južnega Vietnama v obmejnih predelih Kambodže in Laosa. Ameriški podatki so zanesljivi le v toliko, da je šlo toliko tisoč rdečih vojakov iz Severnega Vietnama na jug. Kje so se ustavili, to je pa drugo vprašanje, na katero je največkrat odgovoriti težje. ja. Tokrat je on tisti, ki napada, in Humphrey bo moral rad ali nerad braniti Johnsonovo administracijo in njeno vodstvo v vietnamski vojni ter njen boj doma proti zločinstvu in naraščajočemu kršenju zakonov, javnega reda in miru. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Ženske dobijo deio Čistilka Iščemo Slovenko, ne čez 50 let, ki živi od E. 55 do E. 72 St., v St. clairski okolici, 2 dni v tednu, 7 ur na dan. Kličite 881-5158. (x) General Office — Experienced Typist, good at figures. American High School Graduate. Work close to where you live. OHIO FURNITURE, 6321 St. Clair EN 1-5016 See Mr. Lewis (157) Kitchen Help Wanted Morning and afternoon Waitress Wanted, also. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Avenue EN 1-5214 (x) MALI OGLASI V najem Oddamo 2 stanovanji, 5 gob vsako, na tretjem, ena $50, ena $65. Kličite 881-5158. (x) Tieber’s pekarija naprodaj Dobro vpeljana, na novo dekori-rana. Vpeljemo in pomagamo financirati. Cena samo $3.000. Zglasite se na 7406 St. Clair Ave. ali kličite IV 5-3255 po 7. uri zvečer. (x) Gostilna naprodaj D-3, se proda radi smrti, na 6507 St. Clair Ave. Kličite CH 1-9535 ali 251-9158. (158) Naprodaj Cirkularna žaga, vzdigač na verige, močen električni vrtač, električni motor, 1 konjska sila, izmene in več iarmarskega orodja. Anton Seliškar, 7417 Lockyear Ave. —(157) Išče stanovanje Iščem 2 sobi in kopalnico v St. Clairski naselbini. Oglasite se na 7417 Lockyear Ave. -(157) Lastnik prodaja Eno dvodružinsko hišo, 5-5, in eno enodružinsko hišo, 7, na enem lotu, na 6705 Bonna Ave. Oglasite se osebno a 1 i kličite 391-3720. -(158) Nixon pred Humphrey-jem SAN DIEGO, Calif. — Privatno povpraševanje volivcev po naročilu R. M. Nixona je dognalo, da je Nixon pred demokratskim kandidatom Humphrev-jem v Pennsylvaniji 1 točko, v New Jersey ju 3, v Ohiu, Illinoisu in Kaliforniji pa celo še več. Nixon je letos v precej boljšem položaju, kot je bil pred 8 leti. Tedaj je moral braniti Ei-senhowerjevo administracijo in odbijati napade J. F. Kennedy- Hiše naprodaj Blizu E. 156 St. in bulevard, pet sobna hiša $12,900. Mentor on the Lake blizu bulevarda, lep lot naprodaj JOHN KNIFIC REALTY 481-9980 820 E. 185 St. (157) Moški dobijo del o Maintenance Man General, some pipe fitting and electrical experience beneficial. Call 391-0886, A. Jencik. (161) Iščemo krojače za izdelovanje ženskih plaščev v njihovi lastni krojačnici ali domu. Visoka plača od vsakega plašča. Oglasite se osebno na 2206 Lee Rd. (160) Lastnik prodaja Dvodružinsko (Duplex) hišo, 0-6 in enodružinsko hišo, 5 sob, vse moderno. Kličite 481-9074. __________________________(158) Hiša naprodaj 6-sobna enodružinska, dvojna garaža, slovenska okolica E. 159 St. Potrebuje popravila. Kličite 944-4030. (158) Naprodaj Ugodno prodam “Magic Chef” električni štedilnik, kot nov in Maytag ovijalni pralnik. Kličite 531-1528. (158) Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL- nica nagrobnih spomenikov 1543» Waterloo RA. TV 1-2231 V najem — Duplex Na 1125 E. 71 St., 6 sob, 3 spalnice zgoraj in kopalnica. Sprejemna soba, jedilnica in kuhinja spodaj. Polna klet, porč spredaj in zadaj. (13,15 avg) D. EAULJEN: Mrtvi ognjenik Na Ljubenskem, na Slemenu visoko nad Lučami, je bila Lenka na obisku pri teti Ani in se je počutila pri nji kakor v varnem zavetju. Kdaj že je bila tetki obljubila, da jo obišče v času med košnjo in žetvijo, tokrat pa je izkoristila priliko, da je ubegnila jezikom in da je lahko v miru in v zaupanju do svoje tetke premišljevala svoje znanje z Mirtom Jermanom. Odgovor ha mnoga notranja vprašanja ji ni bil lahek. Mirt! Ko bil bil kmet, trgovec ali vsaj uradnik. Pa je umetnik! Ne, teti Ani tega vendarle ne sme zaupati. Saj bi se prekrižala! A naj pride kakorkoli — si je Lenka priznavala v mirnem zavetju na Slemenu — le s silo bi jo lahko uklonili, da bi se vdala komu drugemu; brez Mirta ji ne bi bilo več do življenja. Teta Ana, poslednja sestra njene pokojne matere, je gospodinjila na skrbno negovani kmetiji. Gozd je bil gospodarju Sle-menšku zelena banka, nenehno rastoča glavnica, ki ji je lahko brez skrbi jemal obresti. Na zimo je rad kaj posekal in spravljal hlode po drči v dolino, k Savinji, ki je niže Solčave stu-denčno bistra, po nalivih pa hudourna. Iz roka v rod se tam gor dedujejo sekira, žaga in cepin. Zgodaj je treba fantu sprožati po drči hlodove v dolino in po nalivih v Savinji loviti in dalje poganjati les, kadar se zagatne v strugi. Do pasu je treba v vodo. A vse to je šele prva šola splavarstva, ki že stoletja pozna vodno pot izpod Savinjskih planin daleč tja dol v hrvatske in slavonske ravnine, do Mitroviče in do Beograda, do Smedereva in do samih Železnih vrat. Slemenšek, ki je svoj čas še prave turške zlatnike v usnjeni mošnji na pasu prinašal iz tistih južnih krajev na Savi in Donavi, je zadnja leta nekoliko opešal. CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE WOOD DALE — BY OWNER. 3 Yr. Old. 4 Bedrms. All electric home. Large wooded lot. Fireplace in and out. Patio. Att. 2 car gar. DeLuxe appliances. Nr. everything. 766-5731. (158) NORTH OAK PARK — Modern Office Bldg. Excel, investment. Prime tenants. Parking. Air cond. $117,500. Selling due to other interests. By Owner. 626-5355. (158) BUSINESS OPPORTUNITY DAIRY — DELICATESSEN — Des Plaines — Good business. Excel, loc. Store, 2 apts., warehse. Bldg. $47,000 Fixtures: $4,000. Inven. at cost. By owner. 824-3658. (160) HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER — CHILD CARE <— Live in. Own rm., bath, TV. Permanent position in No. Shore home. Excel, salary. Refs. req. 835-4714. 1 (158) HELP WANTED Good Opportunity ACCOUNTS RECEIVABLE Experienced. Machine experienced preferred, but not necessary. Will train. Modern air conditioned office. Vacation and insurance. Permanent position. Free coffee. Apply. RANDOLPH PAPER CO. 2141 SO. TROOP STREET Phone: 738-1700, Mrs. HASSAN I (161) Ko je prišla Lenka na obisk, ga je našla sedečega na trati pred belo domačijo. Na soncu si je pregreval premrle noge, ki so mu po tolikih borbah z vodo in mrazom jele odpovedovati službo. Na klopi pa je sedel sin Dre-ja. Tudi njemu ni bilo dobro. Spodbujen po očetovem zgledu in po pripovedovanju o pogumu in trpljenju starih splavarjev, svojih dedov in stricev, je že od šestnajstega leta splavaril, zadnja leta pa je z očetom vred začel nagloma hirati. Visok, da se je skoraj slbčil, košat in na pogled zdravih lic je bil predlanskim pri naboru zvržen. Po prsih mu je trkal vojaški zdravnik, naposled pa ga je ostro pogledal iznad naočnikov: “Ti, — pazi se, fant! Drugače boš kmalu trhel!”. S tistim dnem se je na Slemenu naselila skrb. Mati Ana se je trudila, kakor da se hoče pretrgati; vse je hotela opraviti sama. Lenka je našla družino tako izpremenjeno, da se takega ni bila nadejala, čeprav se je bilo zvedelo tudi na Smrekovec, kako je bolezen napadla očeta in sina. Slemenšek na trati, Dreja na klopi, oba molčeča, oba zagrenjena, — a teta Ana, ki je na Lenkino vzklikanje prihitela iz hiše, ni mogla udržati solz. “Naša uboga, uboga tetka Ana, kako je strpljena!” jo je Lenka sočutno božala po licih. “Sam Bog te nam je poslal, Lenka!” je hlipala teta in jo hitela objemati. Ni je vpraševala po vzroku- prihoda, — i, hvala Bogu da je prišla, ko sta bili že tako dolgo zmenjeni. Lenka je poprijela, kakor je najbolje znala. Še tisti dan je zadihalo novo življenje na Slemenu. Podnevi resda ni bilo priložnosti za dolge pogovore. Zadostovalo je že samo to, da je bila Lenka na Slemenu. Ob nji se je teta Ana spet poživila, vsa opravila so šla spet naglo od rok, Lenka pa je ob dobroti teh ljudi in ob neskončni predanosti trdim zapovedim življenja v teh krajih spet začutila svoje pravo pokolenje. Le še bolj je vzlju- V blag spomin 32. OBLETNICE SMRTI NAŠEGA BLAGOPOKOJNEGA IN NEPOZABNEGA OČETA JOHN BECK ki je Bogu vdan za vedno preminil dne 15. avgusta 1936. Dragi in ljubljeni oče! Ob tužni obletnici klečimo ob Tvojem grobu in ob grobu naše prezgodaj umrle mamice, in močno žalostni kličemo: Mir Vama bodi na božji njivi! Žalujoči: OTROCI Cleveland, O., 15. avg. 1968. bila teto, ki jo je štela za drugo mater. Ob toplih večerih so sedeli pred hišo. Dobra, slastna večerja se je kadila na mizi. In spet je Slemenšek kakor prejšnje čase z močnim glasom, v katerem je drhtela zahvala za vse dobrote prirode, molil in potem vodil pogovor. Dreja pa je bil molčeč. Poslušal je očeta in kdaj pa kdaj zamišljeno pogledal mater in Lenko. Potem je rad uprl oči;tja čez sleme, v planine. Nasmehnil ee je otožno, hotel je nekaj povedati, a spet je beseda ostala na jeziku, čez obraz pa mu je legla koprena otožnosti, ki se je ni in ni mogel iznebiti. Ob takih trenutkih Andrejeve zagledanosti sta pomolčali tudi teta Ana in Lenka. Nikoli ni bilo izgovorjeno, a vsi so vedeli in toplo čutili isto, po čemer je hrepenel Dreja: po zdravju in po Lenki... Kadar je Dreja odstopil od mize in šel za vogal pogledat k svojim čebelam, je mati Ana zamišljena gledala za njim. In ko se je tudi nji izvil globok vzdih, je Lenka predobro vedela, da bi njeno privoljenje v zakon z Andrejem odkupilo prav vso tegobo, ki je kakor preteča roparica razprostrla kre-Ijuti nad Sleme in njegove prej tolikanj srečne prebivalce. “Letos se bo pa zgodaj zje-senilo,” je neki večer rekel Slemenšek. Sedeli so kakor po navadi pred hišo, že so povečerjali. Žetev je bila že opravljena. Gos- podar je gledal oblake, ki so počasi romali iznad Radohe proti Smrekovcu, Plešivcu in Peci. Opazoval je živahne ptiče pod njimi, ki so hiteli bogve kam nočit. Gledal je gozd, ki se je že ves ternan bočil onkraj Slemena in segal globoko v dolino. “Zgodaj,” je počasi pritrdil Dreja. “In spet bo samotno...” Otožno je to izgovoril, kakor da se boji sivih, deževnih dni in bele zimske tihote. “Ko bi vsaj Lenka pri nas ostala,” je skoraj proseče pristavila teta. Lenki je šinila kri v glavo. Trije pari oči so jo vpraševali. Počasi se je zbrala: “Oh, tetka, mar se ne mudim že predolgo pri vas? Vsako jutro si to očitam. Doma me že čakajo. Polno je dela, jaz pa takole na obisku kakor gospoda, ki gre na poletni oddih. Cas je že, da spet odrinem, ali ne, tetka?” “Kakor veš, Lenka,” je vdano odgovorila teta. Takoj je spoznala, da Lenka odklanja misel na poroko z Drejem. “Pri nas imaš svoj drugi dom. Če misliš, da moraš, le pojdi. Saj vem, oče je nagle krvi. Nemara mu ne bo všeč in bo mislil, da te mi zadržujemo zaradi dela. Dosti si nam pomagala, pridna si, Lenka! Toda Bog mi je priča, četudi ne bi ves dan poprijela za delo, — ko bi te jaz le pri sebi imela! Dobro bi bilo nama obema, Lenka!” Lenka je strmela predse. Po- govor je uplahnil. Zgodaj so legli k počitku. Ves naslednji dan je Lenka čutila, da še upajo na njeno privoljenje. Bilo ji je mučno, ni se mogla več zatajevati. Kar koli je rekla, vse je bilo zgolj izmikanje, da je ne bi vnovič, a še tesneje vprašali, kako se bo odločila. Nič več ni bilo prejšnje odkritosrčnosti v razgovorih, besede so bile le še skromne in kratke. Zdaj je pa res treba domov, se je odločila Lenka. Ker je vedel, da bi mu bilo hudo in nerodno ob slovesu, je stari Slemenšek tisto jutro še pred svitom odšel na žago k Savinji. Dreja je Lenki stiskal roko, kakor da bi težkal zlato kepo, ona pa je neprijetno čutila hlad in vlago njegovih ploščatih dlani, s katerima ji je nazadnje proseče objemal desnico. “Lenka, ti meni povej, ali...” “Ne, ne, ne ...”, se je ubranila njegove prošnje, iztrgala roko in si zakrila oči. V tem je stopila teta Ana iz hiše. Spremila jo je čez trato tja do gozda, tam jo je za slovo objela in poljubila na obe lici. Dnevi, ki jih je bila Lenka preživela na Slemenu, so bili tako topli, da je podobnih le še malo užila. Vendar je zdaj rada odšla, celo mučen spomin jo je spremljal in bilo ji je grenko žal, da je prav zadnje dni zazijalo brezno med njo in Slemen-skimi, ne sicer globoko, a vendar neprijazno in po Lenkini sodbi nepremostljivo. Čim pa je bila spet v gozdu, se je že počutila odtrgana od Slemena in so ji misli pohitele nekam daleč. Primerjala jih je oblakom, ki so potovali venomer proti Smrekovcu in dalje čez Sveti Križ nad široko dolino. Mislila je na Mirta. Ni vedela, ali je še doma, ali pa je že spet odšel v beli svet. Sodila je, da jo bo kmalu pozabil. Le hrepenenje, da bi ga nekoč še videla in se z njim do kraja izgovorila, jo je navdalo z novim, vedrim upom. Tako lahkotno se ji je spet zazdelo življenje, tako sproščeno in svetlo, da kar ni čutila utrujenosti, ko je spešila skozi gozd in potem čez košenice in pašnike proti domu. Kar je bilo dotlej nevšečnega, je tonilo v pozabo. (Dalje prihodnjič) -----o------ Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes 1 \ AVGUSTOVSKA / ^9 ' 'L ii RAZPRODAJA TOPLO SE ZAHVALIMO vsem našim številnim odjemalcem, ki so izkoristili \ UGODNOSTI naše AVGUSTOVSKE RAZPRODAJE! Letošnje leto — kakor je pač bila naša navada tudi v prejšnjih letih — smo naše cene vsemu našemu prvovrstnemu pohištvu in hišnim potrebščinam ZELO, ZELO ZNIŽALI! IN ODZIV JE BIL ČEZ MERO DOBER! IN zopet vas vabimo, da nas obiščete in si sami ogledate vse, kar imamo na zalogi, pa tudi cene vsem artiklom. — MI VEMO, da boste VELIKO PRIHRANILI, če boste kupili za vaš dom naše kvalitetno blago! IZPLAČALO SE VAM BO, če si boste ogledali našo AVGUSTOVSKO RAZPRODAJO in kupili po naših ZNIŽANIH CENAH! A. GRDINA & SONS FUNERAL DIRECTORS AND FURNITURE DEALERS 15301 Waterloo Rd. Odprto v ponedeljek, četrtek in petek do 9. zv. V torek in soboto do 6. zv. — V sredo zaprto. KE 1-1235 /S* - ' ........................................... \ BBBBBBBBBflBBflBBflBBDBflBflflBBBBBflBBBflBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBflBi EDINO SVOJE VRSTE. — Letalo na sliki s posebnimi vetrniki na krilih je edino svoje vrste. Zgradili so ga za NASA za raziskovalne in poskusne namene v Ames raziskovalnem središču. Columbus, Ohio BREZPLAČNA ZABAVA i 1 ED AMES Aug. 22, 23 GOLDDIGGERS Aug. 22, 23, 24, 25 JOHNNY CARSON Aug. 24,25 BEE GEES Aug. 26, 27 GEORGE KIRBY Aug. 26,27 ROGER MILLER Aug. 26, 27 N HARNESS RACING Aug. 26, 27, 28 THE "i SMOTHERS BROTHERS ■ 11 ; 5 HURRICANE HELL DRIVERS Aug. 29,30, Sept. 1 ?up BALLOON RACE Aug. 30 i The JAMES BROWN Show Aug. 31 : 11 I I! II! Ii : : l a i COMEDY HOUR OR TWO i 1 with JOHN HARTFORD and 1 VSPECIAL GUEST PAT PAULSEN Aug. 28,29, 30 ■ AL HIRT Sept. 1 ALLEN and ROSSI Sept. 1,2 BOB HOPE Sept. 1,2 JOHN DAVIDSON Sept. 2 BUCKEYE “100" Sept. 2 HORSE SHOW and CIRCUS Daily •i 1 i : i i 1 in še več, več drugega! Billy Maxted’s Manhattan Jazz Band m Dave Merrifield j Helicopter Acrobat ■ Harmonaires H Sinclair Dinoland » ■ Queen of Queens ■ Appaloosa, Quarter and Pony Races ■ Horse and Tractor Pulling Contests Midway Rides up to 50% Off until noon daily except Sats. & Suns. Adults $1.50 ■ Children Under 12 $.25 (Children admitted free until noon daily except Sats. & Suns.) a III Ample Parking a Off Interstate 71, Exit 17th Avenue . f - U ! ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 Oglašujte v naših malih oglasih • CE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo, • ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje, • ČE POTREBUJETE delovno moč, • ČE IŠČETE zaposlitev, • ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine — dajte mali oglas v AMERIŠKO DOMOVINO! Pokličite HE 1-0628.