informator St. 10 Leto XIX. Titovo Velenje, 6. marca 1985 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika Poslovni uspeh 1984 M a zborih delavcev in delavskih svetih smo obravnavali poslovna poročila o poslovanju v letu 1984 in potrdili zaključne račune. Danes objavljamo pregled finančnega uspeha za temeljne organizacije, delovne skupnosti in delovne organizacije Gorenja v Titovem Velenju. V vseh temeljnih organizacijah, razen v enoviti delovni Gorenje Elektronika Široka potrošnja, so bili doseženi pozitivni finančni učinki. Celotni prihodek organizacij združenega dela Gorenja v Titovem Velenju je skupaj 73,183.988 tisoč din, kar je za 93 % več kot v letu 1983. Plan je bil dosežen 108 %. Porabljena sredstva (porabljeni material in amortizacije) so dosegla vrednost 61.093.269 tisoč din, kar predstavlja v strukturi celotnega prihodka 83,5 %. Dohodek je 12,121.668 tisoč din, kar je 16,5 % celotnega prihodka. Po odbitku obveznosti iz dohodka za splošno in skupno porabo ostane čisti dohodek v vrednosti 5^814.968 tisoč din. V strukturi celotnega prihodka je to 8 %. Čisti dohodek je razdeljen za osebne dohodke in sklade. Za osebne dohodke je bilo namenjenih 3,771.921 tisoč din (to je le 5 % v primerjavi s celotnim prihodkom). Za poslovni sklad je bilo namenjenih 1,052.097 tisoč din in za rezervni sklad 460.947 tisoč din. Za sklad je bilo skupaj 2,128.824 tisoč din. Akumulacije pa je 1,514.297 tisoč din. Nekrite izgube (Gorenje Elektronika Široka potrošnja) je ostalo v 1984 letu 265.610 tisoč din. Pregled razdelitve celotnega prihodka ozdov Gorenja v __Titovem Velenju objavljamo na 2. strani. Priprava novih aktov S petnajsto sejo delavskega sveta, na kateri so delegati potrdili sprejem zaključnega računa za leto 1984, so bile sklenjene razprave zoorov delavcev Gorenje Commerce o pogojih poslovanja delovne organizacije in njegovih rezultatih v preteklem letu. Samoupravne aktivnosti delavcev pa se nadaljujejo, saj so delegati razpisali zbore delav- cev za obravnavo pomembnih samoupravnih dokumentov kot so spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi v Gorenje Interno banko in Statut Interne banke ter Samoupravni sporazum o izobraževanju. Prav tako so delegati obravnavali pobudo za spremembe samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v delovno organizacijo, saj razmere narekujejo kadrovsko krepitev poslovnih funkcij in uvedbo kolektivnega poslovodnega organa. Delovna (nadaljevanje na 2. strani) Druga solidarnostna sobota Minulo soboto smo delavci delovnih organizacij in skupnosti Gorenja V Titovem Velenju opravili še eno solidarnostno soboto, tokrat za sanacijo Gorenja. S takšnim delom se delavci vključujemo v prizadevanja za izboljšanje gospodarskega stanja in sanacijo Gorenja. Že v letu 1983 smo opravili dva udarniška delovnika, osem pa je bilo plačanih dodatnih delovnih dni. Lani je bilo za proizvodne delavce 17 dodatnih delovnih dni, od katerih je bila ena delovna sobota solidarnostna. Iz strokovnih in administrativnih služb so delavci opravili 12 delovnih dni v proizvodnji, en delovnik je bil prav tako udarniški. Letos je za delavce strokovnih in administrativnih služb predvidenih pet dodatnih dni v proizvodnji, od tega en delovnik udarniški. Tega smo opravili v soboto, 2. marca Vesti za rubriko "Novice iz tozdov in dsss" lahko sporočate na interni telefon 113 (druga centrala). 1985, prav tako kot tudi delavci v proizvodnji, ki nameravajo letos opraviti 10 dodatnih delovnikov. Prva solidarnostna sobota, ki jo predpisuje zvezni zakon, je bila 5. januarja 1985. Osebni dohodki Na osnovi rezultatov gospodarjenja je možno za 4 % povečati osebne dohodke. Tako je bila predlagana sprememba vrednosti enote enostavnega in minulega dela. Za mesec februar 1985 bo: e vrednost enote enostavnega dela (VEED) 106,18 din in • vrednost enote minulega dela (VEMD) 5,87 din. Upoštevati pa je treba dejstvo, da je bil v februarju en delovni dan manj kot januarja in bo za proizvodnjo obračunanih le 23 delovnih dni (januarja 24) in za delovne skupnosti 22 (januarja 23). RAZDELITEV CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA TEMELJNIH ORGANIZACIJ IN DELOVNIH SKUPNOSTI GORENJA v 000 din TOZD - DS - DO Celotni prih. Porabljena sred. Dohodek Čisti doh. Osebni doh. Akumulacija Štedilniki 7,595.858 6,578.663 1,017.194 564.650 269.052 222.379 Pralno pomivalna tehnika 17.124.046 15,799.869 1,324.176 517.270 309.315 153.255 Hladilno zamrzovalna teh. 18,007.371 16.228.164 1,779.206 685.361 502.707 91.866 MGA Nazarje 1,321.607 951.656 369.951 196.315 114.679 68.182 Galvana 1,728.878 1,441.745 287.133 122.429 83.944 23.876 Kompresorji 2,905.325 2,798.198 107.126 46.272 38.839 4.285 Kondenzatorji 965.878 785.491 180.387 123.643 55.642 61.056 Gostinska enota 273.540 219.435 54.104 43.983 37.221 2.164 DSSS 717.776 250.805 466.970 391.611 366.693 - Gorenje Gospodinjski aparati 50,640.282 45,054.029 5,586.252 2,691.536 1.778.094 625.581 Pohištvo 968.136 741.063 227.073 115,057 87.603 10.373 Gradbeni elementi 897.053 606.401 290.651 206.630 103.858 83.440 DSSS 14.969 1.566 13.403 11.565 8.925 Gorenje Notranja oprema 1.880,159 1,349.031 531.128 61.883 333.253 93.813 Poslovna oprema Ptuj 1,716.333 1,449.389 266.944 127.450 90.367 22.758 Proizvodnja računalniških in procesnih naprav 764.883 616.180 148.703 82.592 31.332 46.803 Tehnološka oprema 1,132.290 628.263 504.027 371.806 287.100 46.176 DSSS 41.591 13.991 27.600 23.730 17.868 - Gorenje Procesna oprema 3,655.097 2,707.823 947.274 605.578 426.667 115.737 Gorenje Commerce 9.520,009 6,149.882 3,370.727 846.746 503.742 254.727 Gorenje Servis 3,238.716 1.729.931 1,508.784 1,188.601 662.347 446,452 Gorenje Raziskave in razvoj 107.480 32.392 75.088 61.205 48.892 5.534 DSSS Gorenje SOZD 250.739 193.828 56.911 47.124 38.189 - Delovna skupnost Splošni posli Gorenje SOZD 38.182 7.143 31.039 27.452 19.933 — Delovna skupnost Informatika in organizacija Gorenje SOZD 43.072 28.607 14.465 12.937 7.889 „ OZD Gorenje v Titovem Velenju 73.183.988 61.093.269 12,121.668 5,814.968 3,771.921 1,514.297 Gorenje SOZD 98.542,338 79,147.151 19,426.136 9,564.417 6,657.939 2,137.907 PRIPRAVA NOVIH AKTOV (Nadaljevanje s 1. strani) skupina bo do konca meseca pripravila strokovne podlage oziroma besedilo omenjenih sprememb. Spregovorili so tudi o pravilniku za ugotavljanje z delom pridobljenih delovnih zmožnosti, za katerega je med delavci veliko zanimanje. Dogovorili so se, da strokovna služba obdela predloge in pripombe na že predlagani osnutek in pripravi predlog pravilnika, ki ga bodo interno uporabljali in sproti usklajevali z enotnim predlogom pravilnika, ki ga pripravlja DSSS Gorenje Sozd za vse DO v Titovem Velenju. Delegati so kritično spregovorili tudi o odpisih in pripisih, ki se predlagajo na delavskem svetu. Treba je poudariti, da v vseh sektorjih delovne organizacije z veliko resnostjo obravnavajo ta problem in sproti preverjajo gibanja na tem področju ter morebitne subjektivne napake tudi sankcionirajo. Delegati so obravnavali in sprejeli predlog plačila šolnine 11 delavcem, ki se izobražujejo ob delu, predlog ocene nekaterih del in nalog ter potrdil ustanovitev novega dela kot tudi vrednotenje tega dela. Delegati so še potrdili pogodbo z Usnjarno Kamnik, sklepali o uporabi osebnih avtomobilov in o investiciji za požarno varovanje v centralnem skladišču, o nakupu in odpro- obravnavi poročilo o službe-daji osebnih avtomobilov in nih potovanjih v tujino. Robot Gorenja v emajlirnici tozda Štedilniki. Rezultati obvezujejo Samoupravljanje Na zadnji seji delavskega sveta Gorenje Servis so delegati obravnavali zaključni račun za leto 1985 in sprejeli delitev dohodka, obravnavali pobudo Elektromotorji Djakovica za pristop v Gorenje Sozd in predlog pravilnika o oblikovanju cen in pogojev poslovanja pri opravljanju prometa z izdelki oziroma s storitvami kot tudi poročilo posameznih odborov. Med drugim so delegati sprejeli novo ceno malic, ki znaša 2.700 din. Dogovorili so se, da znaša osebni prispevek delavcev v Titovem Velenju 110 din mesečno, osebni prispevek terenskih delavcev pa 130din mesečno. Obenem so korigirali sklep prejšnje seje delavskega sveta glede začetka uveljavljanja nadomestila kilometrine za službena servisna vozila. Sklenili so, da nove višine nadomestila veljajo s 1. januarjem 1985, ne pa s 1. februarjem 1985, kot so prvotno sklenili. Zelo dobri rezultati poslovanja v letu 1984, ki so jih dosegli delavci Gorenja Servis, so obveza za še večja prizadevanja letos, saj se pogoji gospodarjenja še naprej zaostrujejo. Kot je dejal direktor delovne organizacije Todor Dmitrovič, si morajo delavci Servisa letos prizadevati doseči vsak takšne rezultate kot so bili lanski. To pomeni še naprej prizadevno delo, gospodarno porabo in disciplino na vseh področjih dela in poslovanja. V razpravi so delegati poudarili velik pomen nenehnega in neposrednega povezovanja in zahtevali oživitev nekoč uveljavljenih dobrih oblik medsebojnih neposrednih stikov. Dokončanje procesa organiziranja vseh delov delovne organizacije, ki je v veliki meri angažiral vodilne delavce, omogoča oživitev vseh uveljavljenih stikov in utrjevanje medsebojnega zaupanja. Delegati so soglašali s pobudo delovne organizacije Elektromotorji Djakovica za priključitev v sestavljeno organizacijo Gorenje in odobrili nakup stabilizatorja električnega toka za nemoten potek in kakovost obnove ekranov. grafični prikaz razdelitve celotnega pri MODICA OZDOV GORENJA V TITOVEM VELENJU ZA LETO 1984 CELOTNI PRIHODEK Porabljena sredstva 83,5 % Dohodek 16,5 % DOHODEK Obveznosti iz dohodka 52% (8,5%) Čisti dohodek 48% (8%) ČISTI DOHODEK Osebni dohodki 65% (5%) Skladi 35% (3%) IZVOLJENI DELEGATI V DELAVSKI SVET GORENJA SOZD Prejšnji mesec so v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju volili tudi svoje delegate v delavski svet Gorenja SOZD in odbor samoupravne delavske kontrole! V Gorenju Gospodinjski aparati, kjer so imeli sicer odprto kandidatno listo za delavski svet Gorenja SOZD so na svojih volitvah, 26. februarja 1985 izvolili v ta najvišji samoupravni organ Alenko Avberšek, Alojza Esiha, Jožico Ferenc, Suzano Golob, Adija Hudarina, Danila Ko-nečnika, Marijo Kotnik, Mileno Pfeifer in Franca Primona. Njihov predstavnik v odboru samoupravne delavske kontrole pa je Jože Lekše. Delovno organizacijo Gorenje Procesna oprema bosta v delavskem svetu sozda Gorenje predstavljala Alojz Lah in Franc Božanc, v odboru SDK pa Milan Rutar. V Gorenju Elektronika Široka potrošnja so za svojega delegata v delavskem svetu izvolili Draga Korošca, za odbor SDK pa Silvo Pirc. Delavci Gorenja Notranja oprema so v delavski svet izvolili Pavla Sabola, v odbor SDK pa Jurija Veršeca. V Gorenju Commerce so za nova člana delavskega sveta izbrali Tatjano Džumhur in Franca Voha, za odbor SDK pa Srečka Uzarja. V Gorenju Servis so to pomembno nalogo zaupali Marjanu Korenu, Rajku Novaku in Franju Glasu ter Jožetu Flisu, ki bo poslej član odbora SDK Gorenja SOZD. Svoje delegate za najvišje samoupravne organe so izbrali tudi v delovnih skupnostih Gorenja in Gorenju Raziskave in razvoj. V delovni skupnosti Informatika in organizacija so izvolili Alojza Kovšeta v delavski svet in Zdravka Mežnarca v odbor SDK, v Gorenju Raziskave in razvoj pa Rudija Kronovška in Ivana Kudra, Delavci delovne skupnosti Splošni posli Gorenje SOZD so za svojega delegata izbrali Marka Gorjana in Janeza Pušnika, ki je član odbora SDK. V DSSS Gorenje SOZD je delegat delavskega sveta Marjan Šramel, član odbora SDK pa je Franc Laubič. Novo izvoljeni delegati bodo z delom pričeli že prihodnji petek, ko bodo med drugim obravnavali tudi poročilo o poslovanju v lanskem letu ter sprejemali plan dela sozda Gorenja. Na tej seji bodo obravnavali tudi osnutek samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev Gorenja Commerce ter potrdili samoupravni sporazum o vključitvi Elektromotorja iz Djakovice v sozd Gorenje. Izobraževanje Preizkus znanja kontrolorjev V ponedeljek so udeleženci tečaja za kontrolorje kakovosti že opravili preizkuse znanja! S tečaji za kontrolorje kakovosti se tudi naš Izobraževalni center vključuje v leto kakovosti Gorenja. Na prva predavanja, ki so se začela 18. februarja so povabili najprej vodje kontrole kakovosti v tozdih ter vodje tekočih prevzemnih kontrol, ki so zadnji ponedeljek tudi opravljali pre- izkuse znanja. Na teh tečajih naj bi se delavci s področja kakovosti usposobili za ažurno in pravilno delo, pravilno izpolnjevanje kontrolne dokumentacije, pravilno uporabo merilnih pripomočkov in informiranja o kakovosti. Zato so vsi udeleženci tečaja prejeli tudi brošuri Dolžinske meritve in Kontrola kakovosti v procesu proizvodnje, ki sojih pripravili naši domači strokovnjaki za kakovost in na podlagi katerih so tekla tudi predavanja. Kabelska televizija tudi v Titovem Velenju V program, ki ga bomo sprejemali na referendumu za četrti samoprispevek,sodi tudi razvoj kabelskega televizijskega omrežja v naši občini! Zamisel, pri kateri sodelujejo tudi strokovnjaki Gorenja, seveda ni nova! Pobudo za izgradnjo televizijskega kabelskega omrežja so dali pravzaprav krajani Konovega in Šmartnega že avgusta 1983 in konec tega leta je že začel delati gradbeni odbor za izvedbo te zamisli, seveda skupaj s strokovnjaki Gorenja kot nosilcem razvojnega programa kabelske televizije. O tem, kako se je obnesel preizkus kabelske televizije z vgrajenim konvertorjem za sprejem satelitskega signala v Mariboru, smo že pisali v tretji letošnji številki Informatorja. Takrat smo tudi zapisali, da naj bi se glavna postaja v Titovem Velenju napajala s TV in FM signali z linki. V sistem pa bi bili vključeni vsi lokalno sprejemljivi TV in FM programi, dva interna programa, interni teletekst in sprejem satelitskih TV in FM signalov. To pomeni, da bi z uvedbo kabelske televizije lahko v Titovem Velenju spremljali vse programe, ki so pri nas sprejemljivi, to so zagrebški, ljubljanski in koprski oba avstrijska televizijska programa, imeli pa bi tudi možnost sprejema satelitske televizije in seveda kvaliteten sprejem radijskih UKV programov. Po letu 1986 pa naj bi začeli tudi z uvajanjem lokalne televizije za družbeno informiranje ter vzgojno—izobraževalnega programa za šolske in vzgojno—varstvene ustanove. Kabelsko omrežje pa prinaša seveda tudi druge prednosti, mednje vsekakor sodi celovit sistem za nadzor in upravljanje komunalnih naprav, ki omogoča odčitavanje porabe vode, elektrike in ogrevanja. Potem televizijski nadzor ter upravljanje javnih objektov in naprav, kar je pomembno zlasti za družbeno samozaščito in SLO. Nanj pa se navezujejo tudi vse posebne telefonske in TV zveze, možnost uvedbe video—telefonije po letu 1990 in vpeljava internega teleteksta za potrebe lokalnega in poslovnega informiranja. Po zadnjih podatkih še nedokončanega idejnega projekta kabelske TV mreže naj bi investicija za mesto Velenje po letošnjih cenah veljala 353 milijonov dinarjev. Sredstva zanjo naj bi združevali s predvidenim samoprispevkom pri tem pa bi prispevali uporabniki tudi lastno udeležbo. Del sredstev bo dala RTV Ljubljana, gre za sredstva, ki jih namenjajo za signalno senčna področja, in investitorji novih sosesk pri komunalni ureditvi ter samoupravna interesna stanovanjska skupnost za prenovo antenskih sistemov. Seveda bo finančna konstrukcija dobila končno obliko po obravnavi in podpisu samoupravnega sporazuma. Verjetno pa bo možno zagotoviti obročno odplačevanje lastne udeležbe, ki naj bi znašala 25 tisoč dinarjev na individualno stanovanjsko enoto. Moskva 1 — program že spremljajo v krajevni skupnosti Prežihov Voranc v Mariboru. Rdeči prapor ----------------- tev lahko dali svoj prispevek 15. in 16. februarja 1985 so se v Kragujevcu, v srcu Šumati ije v Srbiji zbrali samoupravljale! iz vse Jugoslavije na svojem 16. srečanju ,,RDEČI PRAPOR". Ta tradicionalna slovesnost poteka vsako drugo leto v spomin na delavske demonstracije, ki so bile v tem mestu pred sto leti. Letošnjega srečanja samoup-ravljalcev se je udeležilo nad 1.200 delegatov in gostov, od tega jih je bila več kot polovica iz združenega dela. Udeleženci srečanja so razpravljali o znanosti, tehnologiji, inovacijah in o delovni ustvarjalnosti kot dejavnikih ekonomske stabilizacije in samoupravnega in družbenega razvoja. Uvodni referat je imel Dušan Čkrebič, predsednik predsedstva SR Srbije, ki je bil tudi predsednik letošnjega srečanja samoupravljalcev „Rdeči prapor". Na srečanje je bilo poslano 150 referatov, udeleženci pa so razpravljali še v treh delovnih komisijah in sicer o znanosti kot dejavniku razvoja samoupravne družbe, tehnologiji kot pogoju za stabilizacijo in razvoj gospodarstva, inovacijah in množični delovni ustvarjalnosti. Na zaključku srečanja so sprejeli poročila dela komisij in sporočilo šestnajstega srečanja samoupravljalcev ter za predsednika organizacijskega odbora 17. srečanja jugoslovanskih samoupravljalcev izvolili Andreja Marinca, predsednika CK ZK Slovenije. In kakšna je ugotovitev in sporočilo iz Kragujevca? Udeleženci so želeli najprej ugotoviti kakšna je vloga in mesto znanosti, tehnologije ter delovne ustvarjalnosti v našem vsakdanjem samoupravnem družbenem razvoju, da bi na osnovi teh ugotovi- k večjemu pomenu znanosti, inovaciji in delovni ustvarjalnosti. Predvsem zadnja leta, ko se spopadamo z resnimi gospodarskimi težavami, prihajajo na površja slabosti iz preteklosti, ko smo premalo odgovorno gospodarili z domačimi surovinami in lastnimi energetskimi viri, nekritično in stihijsko kupovali licence, mnogokrat že zelo zastarelo in neracionalno tehnologijo, kar nas je tudi spravljalo v industrijsko in razvojno odvisnost. To vse je prispevalo k zaostajanju Jugoslavije na razvojnih področjih in k odnosom, da znanost predstavlja le porabo, ne pa vzvod in izziv za hitrejši tehnološki razvoj države. Pri tem ni šlo toliko za to, da vloga znanosti v naši družbi ne bi bila opredeljena kot to, da prav neusklajen in neselekti-ven uvoz ni potreboval domače znanosti. Strategija opiranja na sile, ki jo opredeljuje dolgoročni program gospodarske stabilizacije, daje odgovore na ta vprašanja in ponuja rešitve za ravnanja našega gospodarstva tako doma kot v tujini. Iz sporočila lahko povzamemo tudi to, da je potrebno neposrednim proizvajalcem zagotaviti samoupravne pravice o ustvarjanju in delitvi dohodka brez administrativnega in drugega vmešavanja. Tako, da bodo lahko prevzeli polno odgovornost za rezultate svojega dela in da se omogočijo pogoji gospodarjenja v skladu z ekonomskimi zakonitostmi, saj se bo le s tem uveljavila potreba po večji uporabi znanosti, tehnologije in delovne ustvarjalnosti kot osnovnih razvojnih zakonitostih družbe. Ludvik Jerčič Naše srečanje IVANKA JE ROME L Obiskali smo osemnajstletno delavko Ivanko Je-romel, ki dela v Gorenju Procesna oprema, tozd Tehnološka oprema. Za hip smo jo zmotili pri delu in napravili kratek zapis. Obiskovala je srednjo kovinarsko šolo na Centru srednjih šol v Titovem Velenju. Po uspešno končani triletni šoli je Ivanka opravljala šestmesečno poskusno delo. Zatem pa je zelo dobro opravila tudi strokovni izpit. Že sedem mesecev dela v delavnici učencev kot oblikovalka kovin. Njeno delo poteka na stružnici, kjer izdeluje rezilne nože, vodila, razne čepe in podobne izdelke oziroma polizdelke. Za ta poklic se je odločila predvsem zaradi veselja do tega dela, zato ni čudno, da njen mentor Karel Centrih govori o njej kot eni najboljših delavk v tem oddelku. Sama pravi, da bi rada delala med drugimi delavci, sicer pa je tudi z delom v delavnici učencev zelo zadovoljna. Ko smo jo zapuščali, smo se še enkrat ozrli nazaj, medtem pa je Ivanka že stala ob svoji stružnici in delala tako vneto kot takrat, ko smo jo prvič zmotili in ujeli v naš fotografski objektiv. fVlarko Marinšek Dekleta v JLA Ženske prostovoljke v ju-joslovanski ljudski arme-c-i so se dobro odrezale V Sloveniji misel o hitrejšem Podružbljanju obrambnih priprav ter smelejšem vključevanju žensk v vse oblike obrambnih dejavnosti že dolgo ni samo lepa želja ali fraza. V enotah in štabih civilne zaščite ter v različnih obrambnih dejavnostih v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih je prispevek deklet in žena v zadnjih letih viden in pohvale vreden. Nekaj manj žensk prostovoljk je sodelovalo v enotah in štabih teritorialne obrambe. V zadnjih dveh letih pa je bilo uvedeno tudi poskusno usposabljanje žensk v JLA. Deklet, ki so poskusila tudi to obliko udejstvovanja v obrambnih Pripravah, je bilo v Sloveniji manj kot iz drugih republik. O vzrokih je težko govoriti, gotovo pa na to vplivajo tudi tradicije, predsodki in nepopolne informacije. Dejstvo je, da so dekleta, ki so tri mesece (vojakinje) ali pa pol leta (rezervne oficirke) prebile na usposabljanju in dolžnostih v JLA, naloge dobro opravile. Fizične sposobnosti deklet pri opravljanju nalog niso bile ovira. V anketi po opravljenem usposabljanju pa so dekleta v glavnem izražala zadovoljstvo nad sprejemom in bivanjem v JLA. Zanimivo je, da je bilo med dosedanjimi prostovoljkami dosti deklet iz organizacij združenega dela. Treba je povedati, da imajo dekleta enake pravice kot fantje, ki odhajajo na službenje vojaškega roka (mirovanje pravic). Pri informiranju in spodbujanju žena za odločitev, da poskusijo tudi z usposabljanjem v JLA, pa morata dejavnejšo vlogo odigrati tudi mladinska in sindikalna organizacija. Naslednji vpoklic deklet prostovoljk bo aprila, podrobnejše informacije pa kandidatke lahko dobijo pri upravnem organu za ljudsko obrambo v občini stalnega bivališča, kjer se lahko tudi prijavijo. Razstava fotografij Kultura je področje, ki dopušča možnost ustvarjanja najrazličnejšim ustvarjalcem. Vsak se izraža na način, ki mu je najbližji in lahko z njim največ pove. Letošnji kulturni praznik je minil v znamenju razstav. V delovni organizaciji Gorenje Servis so pripravili razstavo starin, na sektorju uvoza v Gorenju Commerce pa smo mladinci uvoza pripravili razstavo fotografij Hinka Jerčiča. Razstava je pestra in zanimiva, ker zajema več področij. Avtor fotografij se je znal enako vživeti v človeško dušo, prav tako pa zna z izredno senzibilnostjo zaznavati svet in naravo okoli sebe. "Ogledalo" je naslov serije fotografij, skozi katere kritično opazuje naše delovno okolje, ki je nemalokrat neurejeno. Številni materiali, prepuščeni vremenskim vplivom, propadajo ali pa jih uničujemo sami z nepazljivim ravnanjem in pri tem povzročamo večjo škodo. Hkrati pa nas avtor opozarja proti takemu početju. "Obrazi" so zbir različnih portretov delavcev Gorenja. Vsak izmed njih ima svoje karakteristične poteze, vsak ima svojo osebnost. To pa je tisto, čemur pravimo dobra fotografija. Poseben način fotografiranja in prikazovanja dogodkov, ujetih na film, so serije fotografij. Fotograf mora skozi niz fotografij prikazati nek začetek in smiselni konec. Tudi na tem področju se Jerčič izkaže kot spreten avtor. Enako dobro prikaže množico delavcev samou-pravljalcev, kot virtuoza z bobnom na kulturni predstavi in športnika, ki se preizkuša v streljanju z lokom. Zaključni del razstave so barvni posnetki našega delovnega okolja, panorame Gorenja, ki pokažejo ves avtorjev smisel za lepoto narave. Kdo bi si mislil, da se lahko sivo tovarniško okolje ujame v objektiv na način, kot je to storil Jerčič. Zares lepe fotografije. Tatjana Pocajt PREJELI SMO ... || 4 88 Ffi* i! h| ;; l! gg i n E »I 1 JUGOSLOVENSKA NARODNA ARM1JA VOJSt POSTA 6020 ZADAR POVODOM PROSLAVE 22. DECEMBRA servisu '2o uApeSan cad i dtu/agcsiliti n,jit ciacadnjti Planinci Planinska sekcija Gorenja bo tudi letos organizirala nekaj planinskih pohodov. Januarja in februarja so že organizirali enodnevna pohoda na Uršljo goro in spominski pohod na Stol. Marca bodo pripravili enodnevni pohod na Porezen, prav tako bosta enodnevna pohoda na Snežnik, ta naj bi bil aprila, in maja na Raduho. Maja bodo organizirali tudi enodnevno turo čez Pohorje, junija pa dvodnevni pohod na Krn in enodnevni pohod v Matkov Škaf. Julija bodo šli za en dan na Bavški Grintavec, avgusta za štiri dni na Veliko Kapelo v Bele stene, septembra pa za dva dni na Triglav. Oktobra se nameravajo udeležiti trgatve v Prekmurju, zadnjič v tem letu pa bodo novembra odšli na enodnevni izlet v neznano. V programu dela za letošnje leto pa imajo poleg naštetih pohodov tudi organiziranje in vodenje izletov za posamezne tozde in službe Gorenja v Titovem Velenju, vključevali se bodo v vse akcije službe za rekreativno in kulturno dejavnost, za člane odbora planinske sekcije bodo organizirali izobraževanje, pripravili nekaj strokovnih predavanj s planinsko tematiko, razstavo planinskih fotografij in literature, organizirali srečanje s pobratenim planinskim društvom Japetič iz Samobora ter se udeleževali tudi delovnih akcij pri planinskih domovih. Naši upokojenci Februarja sta se iz delovnih organizacij in delovnih skupnosti Gorenja v Titovem Velenju upokoji la dva delavca in dve delavki. Iz tozda Pohištvo delovne organizacije Gorenje Notranja oprema se je invalidsko upokojila Vojka Draškovič, iz tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika Gorenja Gospodinjski aparati se je invalidsko upokojila Eva Golčman, prav tako invalidsko se je iz tozda Mali gospodinjski aparati iste delovne organizacije upokojila Ivanka Šemenc, redno pa se je iz delovne organizacije Gorenje Elektronika Široka potrošnja upokojil Ludvik Korošec. Finalno srečanje PRVENSTVO GORENJA V VELESLALOMU ZA POSAMEZNIKE NA GOLTEH V četrtek, 7. marca, bo na Golteh finalno tekmovanje, prvenstvo Gorenja v veleslalomu za posameznike. Odhod avtobusa bo ob 13. uri izpred Rdeče dvorane in 13.05 izpred Gorenja. Tekma bo ob 15. uri. Pravico nastopa imajo najbolje uvrščeni tekmovalci na ekipnem prvenstvu v veleslalomu, ki je bilo minuli četrtek in petek na Pungartu. V ženski konkurenci so zmagale tekmovalke delovne sku! pnosti Splošni posli, med moškimi pa RKS. LOKOSTRELSTVO Člani lokostrelske sekcije Gorenje so v nedeljo, 24. februarja 1985, na dvoranskem republiškem prvenstvu v Vuzenici dosegli lep uspeh. V disciplini 2 x 30 puščic na razdalji 18 m je v konkurenci mladink zmagala Mirjana Perhač s 425 krogi, v compoundu je zmagala Draga Lipuš s 487 krogi. Drugo mesto v compo--undu je med člani dosegel Jože Ržek s 521 krogi, med pionirji pa je bil z 243 krogi drugi Vasja Jerčič. 8.marec- mednarodni dan žena Proslava v jedilnici A V petek, 8. marca, vabimo vse sodelavke na proslavo ob mednarodnem prazniku žensk, 8. marcu. Proslava se bo pri- čela ob 13. uri v jedilnici A. V kulturnem sporedu bodo sodelovali učenci osnovne šole Miha Pintar—Toledo in Ljubljanski oktet. SBall*!