Poitnina pawialirana. Uredništvo ta upravništvo v Ljubljani, „Narodni dom*. Rokopisi se ne rr«£a)o. Nefraoklrani dopisi se ne sprejemajo. Oglasi po dogovor«. —rensko. Naročnina i Letno.................Din 48'— polletno...............Din 24*— četrtletno .... Din 12*— Za inozemstvo Je dodati po&tnino. ŠTEV. 17. LETNIK 1. Zopet Radič In Se ne bo konec tega komedi-jantstva. Listi pišejo zadnji čas, kako se je Radie likal, da je dospel do mesta samoopredeljenega čovječan-s koga hrvatskega potentata. Toliko se piše že o tem človeku, kil je oči-vidno bolj sposoben za v Stenjevec kakor v parlament, da mora človeka že boleti trebuh. Iztaknili so, da je v tesnem sorodu s hrvatskim Hudo-rovićem, pred katerim narod ni varen radi tatvin. No, saj tudi' Radić čas in pamet krade hrvatskemu seljaku. Prav prijetno je poslušati, kako -e gt r. pod je radikali in Radič trakti- rajo med seboj. Za nas demokrate je to pravi špas. Enkrat sem poslušal na pašit, ko sta se pastirčka-so-seda obdelavala: »Ti si žaba« , — ti pa krota , — »ti si krota«, — »ti pa žaba« itd., na koncu ga je pa urnejši in močnejši nalomastil. In tako igro uprizarjata pastirja Radič — Pašič pred celim svetom. Mislim, da bo vzlic Radičevi bojevitosti prišel kot zmagovalec stari čiča — Pašič, ki se mora še na stara leta ukvarjati s takimi nebogljenimi pastirčka Celi hrvatski problem ni nič drugega kot problem Radičevega jezikljanja in Pašičeve slabosti in njegove podpore državi sovražnih elementov. Nam delavcem se zdi tole kot kazen božja: proti delavstvu s kolom, proti Radiču in njegovim pristašem pa lepo lice — tako je radikalizem postopal in državno kočijo za celo leto zavrl. Interesanten je Radič v svoji mednarodni politiki. Z® drugiC je nastopil kot velik prijatelj Nemcev. In zakaj? Samo zato, da dela zadrego radikalom, ki vladajo po njegovi milosti. Radikalska zunanja politika je bila v svoji minulosti naslonjena oziroma diktirana od rusko-francoske alijanse. Srbija je bila, kjer je bila prva puška sprožena v svetovni vojni. Od Milana oziiroma od Aleksandra ni bilo srbske vlano, ki bi gledala na Dunaj v ekspozituro Berlina. — Tradicija je še vedno v srbskih srcih: proč s Švabi««. In to jugoslovan-sko-francosko zavezništvo hoče Radič in njegova klerikalna klika kompromitirati. Prokleto je tragično,, da hoče danes glavno vlogo igrati v državi človek, ki je med vojno zlagal pesmi na čast Habsburgovcem, ljudje pa, ki so pridigovali, želeli, dihali, trpeli za naše ujedinjenje že dolgo pred vojno, morajo vso to v nebo vpijoče igranje z narodovo bodočnostjo gledati. ne da bit mogli uspešno nastopiti proti kvaražugonom. Prepričani smo, da se bo narod iztreznil in bo Pognal Radiča in tudii naše Radičevič, ki delajo kupčije v narodovem svetišču, kakor nekdaj Kristus tr-f&vee iz Jeruzalemskega templja. — ‘Udi naš narod bo enkrat obsenčil Sveti Duh in takrat bomo v politiki prenehali s studom govoriti besede: »in zopet Radič in slovenski klerikalci«. Bistvo prave socializacije. Razni kričači so skušalii in skušajo pridobivati delavske sloje z de-•nagoško razlago socializacije. Trudijo se delavcu ucepitii prepričanje, da so tovarne, prometna podjetja, «ploh vse produktivne naprave njegov neizprosen sovražnik, kateremu i© treba napovedati boj na nož. Tako Prepričano in predelano delavstvo bo zahtevalo razlastitev sedanjih lastnikov ih podjetnikov in prehod vseh Produktivnih sredstev v neomejeno delavčevo last. Ljubljana, dne Beseda socializacija je zelo prikladna za brezvestno hujskanje in beganje delavcev, zlasti še, ako hujskač noče ali ne more povedati prave vsebine socijalizacije. Čim bolj je kaka politična stranka brezvestna in do delavcev brezobzirna, tem bolj skuša pri tem težkem problemu plavati po vrhu in tavati v temi, samo, cla ni treba povedati prave vsebine socijalizacije. Svetovna literatura o socializaciji obsega cele gore. Ker je ta literatura pikana v pretežni večini od politikov, ki skušajo v povojnih krizah in težavah pritegniti delavstvo »;• vejo stran, je v tej literaturi zelo malo stvarnosti in resnosti, zelo malo znanstvenosti in se v njej prezirajo vsa narodno-gospodarska in psihološka načela. Mii, ki smo poklicani in odločeni, da širimo med delavstvom pravo vsebino socijalizacije, brez primesi demagogije, moremo v to težko vprašanje pogledati resno in stvarno. Zavedamo se, da naši! nazori niso tako privlačni, kakor kričanje raznih krščanskih in nekrščanskih boljševi-kov, toda prepričani smo, da smo na pravi poti^ katera edina more s časom pretrgati nesocialno namezdno razmerje. V pretežni večini se danes delavstvu vsiljuje nazor, da socializacija obstoji v udeležb» delavstva na čistem dobičku. Kakor se izplača akcijonar-ju gotovi del čistega dobička, tako naj se izplača tudi delavcu. Na Češkem je bil celo v narodni skupščini od socialističnih strank podan in sprejet zakon o udeležbi delavcev na čistem dobičku, v podjetjih, kii zaposlujejo več kakor 20 delavcev. Za zakon so glasovale tudi meščanske stranke in agrarna stranka. Delavstvo je zakon slavilo kot veliko zmago socializma. Predsednik republike zakona nit potrdil in ga je vrnil z utemeljitvijo, da zasebno kapitalistično razdeljevanje dobička ni nikaka socijalizacija. Zakon je demagoški in iz stališča pravega socializma nesmisel. Namezdno razmerje ostane neokrnjeno in prinaša med delavstvo zasebnokapitaliistične težnje. S pravo socializacijo se mora doseči, da delavec pnevzame nase soodgovornost in jamstvo za razvoj in uspevanje podjetja. To je mogoče doseči samo na ta način, ako postane kapital — delo solastnina podjetja. Radii tega je treba na delavca odpadajoči del čistega dobička v podjetje investirati in ne delavcu efektivno izplačati. Čistii dobiček predstavlja kapital, s katerim je družba (delavstvo) soudeležena na podjetju. Ta kapital bi se množil od leta do leta, istočasno pa bi se množila iln utrjevala tudi pravica delavstva na kontroli in upravi podjetja — sorazmerno bi rastla v delavstvu zavest odgovornosti napram uspevanju podjetja. Na ta način bii kapital, s katerim je delavstvu v podjetju udeleženo, polagoma nadkrilil zasebni kapitalistični vpliv delavčevega kapitala bi' bil ravno učinkovitejši in odločnejši. Podjetje bi postalo last družbe delavstva, onega delavstva, ki je zaposleno v podjetju. Istočasno s tem razvojem bi delavstvo pridobivalo izkušnje in sposobnost podjetje samostojno voditi in ga dvigati vedno višje in višje. Namezdno razmerje bi izginilo in nastopila bil popolna avtonomija in sanionprava del«. Izginile bi stavke, ker bi bilo popolnoma nemogoče, da bi delavec stavkal v svojem lastnem podjetju. 0 taki socijalizaciji: naj delavstvo razmišlja. Vse drugačne pridige naj zavrne, ker eo samo hudičevo seme. 26. maja 1923. Francija in Nemčija. Do najhujših strastij je nemška vlada s pomočjo časopisja razburila nemško ljudstvo v odporu proti Franciji, ki je zasedla Porenje radi insolvence nemške države. Ali pomagali) ji niso nič organizirani štraj-ki, shodi in ne časopisna kampanja po celem svetu. Nemčija se uklanja skoro po petmesečni borbi zmagoviti Franciji. Z znameniÄo šahovsko potezo je dokazala slednja svoji nepomirljivi nasprotnici, da treba biti s plačevanjem svojih obveznih dolgov pošten. Nemcu ni šlo za noben denar v glavo, da bo moral odriniti nekaj med vojno ugrabljenega premoženja. Ali danes že študira kako in kaj bi plačal Evropi repa raci jske dolgove. Prva ponudba je bida že podana Francozom pa je bila odbita in zdaj bo šel Nemec višje, ker mora iti. Nasprotja med tema državama ni, zlasti nepomirljivost Nemcev ustvarja zelo nesigurni položaj v Evropii. Vsaka partija ima svoje glasne in prikrite sovražnike in prijatelje. — Važna je pozicija male antante; v srednji) Evropi, ker drži vso evropsko golazen precej v šahu v prilogo sebi in pa Franciji. Naša prijateljica« Italija ima radi naše zveze s Francijo ih pa obstoja male antante malo prilike, da bi nam še huje škodovala kakor že dosedaj to svojo zgodovinsko nalogo vrši. Čehi in mi paraliziramo promptno vsako izzivanje Madžarov, ki so v zadnjih Hn»h prejeli dobro lekcijo v Parizu in Londonu. Francija je poslala zadnji© dni na obisk svojega generalisima Focha v Varšavo in Prago in njegovega šefa generalnega štaba v Bukarešto in Beograd. Diktirani so tii obiski od nemško-boljševiške nevarnosti, ki ogroža celi svet. Ne smemo pozabiti, da so bas Nemci bili j ki so utrdili boljševiško rdečo armado ter da so še danes nemške tehnične trupe jedro te armade. Nemška nevarnost še ni izginila, gorje nam, ako se ji posreči napad, o katerem sanja celi nemškii narod. Previdnost Francije je o pravem času preprečila to možnost, danes gre zato, da se ta previdnost organizira v celi Evropi. Z izvedbo podrobne organizacije bo iztečena Nemčija od pogubnega samoljubja in zasigu-ran bo Evropi mir. »Ako hočeš mir, pripravljaj se na vojsko», — ta stari pregovor ne bo nikdar izgubil na svoji aktualnosti; zato kdor ljubi svojo domovino, ne more biti proti politiki), ki zahteva žrtve za narodno vojsko ki naj tudi delavcu in njegovi družini brani rodno grudo. Francoski delavec prav dobro ve, kaj je izgubil, ker ni bila Francija nasproti Nemčiji leta 1914 tako pripravljena, da bi jo že na meji popolnoma ustavila. Za to tudi ne mrmra po tolikih težkih letih proti sedanjim prav za prav vojnim pripravam. Poslanstvo Francije v srednji Evropi je utrditev moči prijateljskih malih narodov, da se ohrani mir v tem ognjišču. To je korak v prvo etapo mirnega sožitja evropskih narodov. Od kod kritja za državno blagajno? Vselelj' kadar gre za kritje kake 'potrebe iz državne blagajne, slišimo finančnega ministra z izgovorom: nimam! Dajte mi v blagajno, pa bom rad dal, kar zahtevate. — Res je, kdor nima, ne more dati. Tako se je zgodilo lani, da ni bilo sredstev za bolnice. Za uradništvo jih nikoli ni POSAMEZNA ŠTEVILKA 1 DINAR niti približno zadosti. Da bi hoteli uradništvu zvišati vsaj za prvo silo prejemke, bi trebalo velikih novih državnih prihodov. Z redukcijo se niti! z daleka ne more doseči toliko prihranka, da bi bila mogoča pomoč uradništva. Pri železnici, pošti, se •sploh ne da nič reducirati, ampak nasprotno bi bilo treba še novih dobrih moči dobiti v službo teh prometnih naprav. Ne preostaja nič drugega kot zvišanje neposrednih in posrednih davkov in morebitna uvedba nove vrste davkov. Toda na to polfa se ne upa nobena vlada, ker se vladne stranke tresejo strahu pred posledicami pri prihodnjih volitvah. Temu moramo1 pripisovati dejstvo, da je danes kmet pravzaprav brez davka. Kar poglejte kakšen davek plača. Če je odrajtoval v mirnem času pri nas na vseh državnih davkih in dokladah recimo 100 kron, plača danes kaikih 400 do 800 kron. Svoje 'pridelke pa prodaja 70 do 120 krat dražje. Ni čuda, da plača velekmet v Vojvodinil vse svo§e davke z eno gosko ali mladim puranom in se norčuje iz davka, ko sede za mizo v gostilni rekoč: »He, donji mi za jedan porez vina!« (Prinesi mi za en davek vina.) — Zakaj je tako? Zato, ker v Srbiji radikali, pri nas pa klerikalci ne bodo upali zlepa prijeti za ta vir dohodkov, ki bi prinesel lahko par milijard več v dr-, žavnet blagajno. Na Hrvatskem pa itak Radič uči, da bo v njegovi čov-ječanski remiblikk brez davkov, brez žandarjev in policajev. Nameščenec plača od svojih pre- jcml'/v,? *nL-n \rclilr Havollr Hoi nilrflbnr no prenese še večjega bremena. Od dohodka do 1500 K letnih v mirnem času je plačal okoli 15 K, od dohodka 17.000 K letnih pa plača danes nad 1600 K dohodnine, torej v zlati valuti več kot v mirnem času. Kje je tu kako razmerje med bremeni enega in drugega stanu? Velik dohodek bi se dal izbiti za državno blagajno uprav tudi z državnim davkom na alkohol. Konsu-nienlje alkohola ni treba, da bi se komu: smilili. Pa tudi njegove producente ne bi škodilo malce prijeti za žep. Marsikaj! se da tudi na druge načine stisniti še v državno blagajno brez bolečin. Pri železnici n. pr. bi se lahko udarila taksa na vozne listke gotove vrste brez povišanja tarife. Za (osebne) vozne listke s preko 50 km do 100 km IH. razred 1 Din, II. razr. 2 Din, I. razr. 3 Din; za vsakih nadaljnih 50 km 1 Din več pri III. razredu, pri H. /2.50 Din, pri I. 4 Din. Če bi imeli radikalci in njihovi koruzniki klerikalci kaj dobre volje in čisto vest, bil lahko na ta in na mnogo drugih načinov dobili vire za državno blagajno. Kedo bi pa potem demagogijo uganjal? Socialna reforma. Bistvo in potreba socialne reforme. Da se odstranijo ali vsaj omilijo vladajoče slabe razmere med delavstvom, se je v vseh državah, v katerih je prišla do veljave veleindustrija, preje ali pozneje, odločnejše ali manj izrazito vplivalo na razvoj položaja. Država ni prepovedala samo izrabljanja otrok, mladoletnih in ženskih delavnih moči, ampak tudi čezmerno vpeljavo delavnega časa in nočnega dela; ona je v nadaljnem razvila pozitivno skrb v prid delavcev. kii sc vsled bolezni, obratnih nezgod, invalidnosti ali visoke starosti zgubili na delazmožnosti. Ukrepi države so negovali tudi samopomoč delavstva. Nastale so zveze (organiza- cije), kil so zastopale interese delavcev pri sklepanju delovnih pogodb in pri nabavljanju življenskih potrebščin. Razun tega so številni delodajalci, občine in splošnokoriStna društva ustvarili sistem splošnoko-ristnih naprav in s tem povzdignili splošno, poklicno in gospodarsko naobrazbo med delavstvom, izboljšali stanovanjske razmere ter uspešno pobijali alkoholizem. Te zapovedi, prepovedi in naprave zmanjšujejo slabe in krepijo dobre ter koristne razvojne tendence, branijo interese celokupnosti na-pram interesom posameznih slojev ali premočnih individuev, nudijo zasebni lastnini človeka, njegovemu življenju, njegovi delovni sili, njegovemu nravstvenemu in duševnemu zdravju, njegovi družini in njegovi časti popolno varnost in zaslombo napram podjarmljenju vsled brezmejnega pohlepa po zaslužku. Delež mezdnega delavstva na pridobitvah modeme kulture se zviša, razredni antagonizem se omili, skupnost mnogoštevilne in najhitrejše rastoče socialne plasti z organizmom državnega in družabnega reda postane potreba in vsled tega se zbudi zavedanje solidarnosti v vseh narodnih in kulturnih vprašanjih. Istočasno se dvigne produktivnost na gospodarskem polju in rastejo dohodki nacionalne produkcije, brez da bi se odpovedali zgodovinsko preizkušenim temeljem reda. lastnine in samood-govomosti. Smisel vseh teh teženj se imenuje socialna reforma. V njen delokrog spada zboljšanje razrednega položaja mezdnega delavca, medtem ko se skrb za ubožne in obubožane udejstvuje le na posameznih osebah, ki so vsled nesreče ali krivde zabredle v bedo. S pomočjo sredstev, ki se zbirajo v javnih blagajnah ali potom radodarnosti občinstva, daje obubožanim podpore in, če le mogoče, vpliva tudi na vzgojno, bodri k življenju 'iz lastne moči . Čim večji so uspehi socialne reforme, tembolj se zmanjšuje število enih, kateri vsled osebne krivde, pač pa vsled splošnega pinisKa sociaimn razmer in vplivov mileja padejo v skrajno bedo Hn v ubožno skrbstvo. Četudi teži socialna reforma pred-vsem za povzdigo razrednega položaja delavstva, vendar zmanjšuje in odstranjuje tudi zapreke, ki omejujejo dostop nadarjenih elementov iz delavskega v/višje družabne razrede. Socialna reforma prinaša tudi najubožnejšim boljšo hrano, več prostega časa in več vzgojnih priložnosti. To so pa najsigumejši temelji, raz katerih se omogoči dostop v višje družabne razrede — do družabne Podlistek. R. S. Resnica in sanje. (Iz zapiskov srečnega človeka.) lil. Zadehtelo je po gajih in logih. Drevje se je posulo s pisanim cvetjem. Travnik in gozd si je nadel jsvečano majsko obleko. Najlepši mesec je prišel v našo deželo . . . Na vse zgodaj zjutraj, ko še niso zbežale vse zvezde z nočnega neba, sem hitel skozi speče mesto proti kolodvoru, s popotno palico v roki. Vesel je bi moj obraz, lahek in hiter mi je bil korak in v srcu sem čutili nekaj kot tiho in nestrpno pričakovanje ... Na kolodvoru veselo vrvenje majniško razpoloženje mladine... Kljub ranii uri! In sredi med njimi, sredi med deklicami cvetočih in žarečih obrazov sem zapazil njo ... Tudi ona je opazila mene in me prijazno in vljudno pozdravila. Nekdo se je poredno nasmehnil, nekdo je nekaj skrivnostno zašepetal, nekdo se je obrnil proč, kot da bi mi hotel na ta način povedati, da ne spadam v to družbo, jaz pa tisti trenutek nisem ne slišal, ne videl ničesar ... Videl sem samo rožni smehljaj na mladostnem obrazu ... Klic, pisk, žvižg — in dolga črna kača z mnogimi prijaznimil očesci ob enakosti. Prost razmah vseh v delavskem razredu se nahajajočih sposobnosti je tembolj v interesu kulturnega napredka, čim večji je število talentov, ki jih je uničila vojna. Ampak tudi ustroj države in družbe pridobi na notranji trdnosti. Nasprotno: onemogočimo namreč dotok nadarjenih iz delavskega v višje družabne razrede, potem se notranja sila, ki stremi za tem, da doseže njej odgovarjajočo pozicijo, obrne pred vsem proti diržavi in družbi Vsled tega velja že stara politična modrost, da se recepcija hotnines novi od višjih družabnih razredov' po moči podpira. v'alje prihodnjič.) Ustanova borze dela. Za dosego pravilnega delovnega trga, vseh vrst delovnih moči, brez razlike spola, na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev — zakon o zaščiti delavcev odreja ustanovitev Državne Borze Dela in sicer: 1. Središnju Borzo Dela za celo kraljevino s sedežem v Beogradu. 2. Krajevnih Borz Dela v vseh bolj razvitih mestih na teritoriju naše države. Poleg državne Središnje Borze Dela v Beogradu (cara lUroša ulica št. 13, telef 18—47), so ustanovljene Drž. Krajevne Borze Dela v Beogradu (Čara Uroša ul. št. 13, telefon 5—36), Zagrebu (Opatička ul. št. 2), Ljubljani (Mestni trg št. 2, 25 BI. Sarajevu (Skenderlia ul. 14.), Mariboru (Stolna ul. 4, telefon 215), Nišu (telefon št. 48), Ptuju in Murski Soboti, ter v osnutku še mnoge druge. Cilj Borze dela je, da deluje: 1. na organizaciji in regulaciji domačega delovnega trga; 2. na pobijanju brezposelnosti, in 3. na vposlitvi brezposelnih. Vsekakor je od eminentne važnosti, da Borza Dela vodi skrb: brezposelne vposliti in dajati jim v slučaju potrebe brezposelno pori poro. Na podlagi 102 zakona o zaščiti delavcev so delodajalci ter vsa državna in samoupravna oblastva, ki odpuste naculcrat -voo poi dol«,v cev, dolžna to javiti najbližji Krajevni Borzi Dela še isti dan po izvršeni odpovedi, z označbo števila in poklicev. Vsa državna in samounravna oblastva ter koncesijonirana podjetja so dolžna vse delovne moči naročati predvsem preko Borze Dela. Odkar je zakon o zaščiti delavcev stopil v veljavo, je potrebno, da delodajalci kakor tudi vsa državna samoulpravna oblastva nastoje, da gorenje zakonske odredbe izpolnn-jeje tem prej, leer Drž. Krajevne Borze Dela razpolagajo z dovoljnim straneh, okinčanimf z zelenjem in cvetjem, se je začela zvijati po začrtani poti prek zaljubljene poljane... Izza gore se je prikazalo solnce in se zalesketalo v miljonih kapljic na žejnih listih . .. Zažarelo je tudi v njenih očeh... Sedel sem v njeni bližini tako, da sem jo imel ves čas pred očmi. Opazil sem vsako njeno kretnjo in slišal vsako njeno besedo. Noben njen pogled ni ušel moji pozornosti. Sedela je kot kaka boginja, obdana od nimf, in s svojim prijetnim glasom razveseljevala vso okolico. Bil sem tako srečen! Nisem se zmenil za tajno pošepetavanje sten: vsiljivec, tujec, ki ne spadaš zraven! Slučajno sem se ozrl in tam pri tretjem oknu sem opazil deklico, ki je žalostno gledala v bežečo pokrajino. Čutil sem, da je nesrečna ... S počasnimi koraki sem se ji približal in jo skušal tolažiti. Pogledala me je z bolestnimi očmi, kii so govorile brez besede... In razumel sem jo... Zaradi nje, samo zaradi nje ... Lepa pokrajina je bila za nami. objeli . so nas gorski velikanii... Vdrli smo se v zemljo, solnce je izginilo, zagorele so svečke... A to ni trajalo dolgo ... Svečke so zopet ugasnile, solnce je posijalo še lepše, pred nami se je začela odpirati nova dežela ... Vozili smo se po svetih korotanskih tleh ... Dalje, vedno dalje je šla naša pot. Vzklikali smo naši Dravi in pozdravljali lične vasice v njeni dolini. Naša, naša je ta raj- številom prijavljenimi kvalificiranimi delovnimi močmi in so možne s temi ustreči izvzemši specialistov te ali one panoge, ki jih v naši državi primanjkuje. Vsi interesenti se opozarjajo, da če se v slučaju prednja odredba ne bi izpolnjevala, navzlic temu, da ta izhaja iz nezadostne obvestitve — zapadejo denarni kazni od 50 do 3000 dinarjev, ki jo predvideva § 122 zakona o zaščitil delavcev. Državna krajevna borza dela v Ljubljani. , Inozemstvo. Soproga predsednika češkoslovaške republike umrla. Te dni je umrla v Pragi soproga predsednika češkoslovaške republike Masaryka. Bila je velika žena in svojemu soprogu povsem enakovredna. Od leta 1905. pa do smrti je bila organizirana v če-hoslovaški soc. dem. stranki. Podpirala je predvsem soc. zadružništvo. Znana je tudi kot pisateljica in to ne samo v Evropi, temveč tudi v Ameriki. Bonar Law demisijoniral. Bonar Lavva, ki se je v soboto zvečer vrnil iz Pariza v London, je posetil v nedeljo lord Curzon, kateremu je bolnik razodel, da se j-e odločil demisi-j oni ra ti. Kralj jje upošteval Lawove razloge ter sprejel demisijo. Angleški kralj je imenoval za ministrskega predsednika dosedanjega zakladnega ministra Baidwina, o katerem upajo Francozi, da bo utrdil odnošaje med Francijo in Anglijo. Poljska vlada proti Nemčiji. — Poljska vlada je začela proti na Poljskem naseljenim Nemcem ostro postopati. Vlada je bila napram Nemcem dolgo ^potrpežljiva, toda to so smatrali Nemci za slabost in so delali poljski vladi s pomočjo svojih bratov iz raj ha vse mogoče neprilike. Ker pa je pri Poljakih potrpežljivost minila ter so se začeli braniti, stokajo sedaj Nemci, da se jim delajo velike krivice. X Berlinu pričakujejo dan za dnpm arißflocl/o in itali janalco noto. Splošno mislijo, da bosta ti dve noti privedli do skorajšnjih pogajanj. Odprava plemstva na Angleškem. Bivši Asquithov tajnik in sedanji pristaš delavske stranke Consombv, ki je sam plemenitaš, je v spodnji zbornici predlagal, naj se odpravi vsako plemstvo. Za predloc se je delavska stranka izrekla soglasno, konservativci pa so se nekoliko obotavljali. Zato je proglasil predsednik zbornice predlog kot v drugem čitanju za sprejet. Beloruski proces. V Varšavi se je vršila te dni obsežna preiskava sko mila deželaI Samo Bog ve, ali bo tudi ostala — naša... Tam na zadnji postaji pred Celovcem smo se ustavili. Solnce je stalo visoko na nebu, na katerem ni bilo opaziti prav nobenega oblačka. V mnogih manjših skupinah smo hb teli po beli prašni cesti proti Vrbskemu jezeru ... Ona je stopala poleg mene ... Nisem je prosil, nisem je klical, pa tudi ona se ni vsiljevala, to je prišlo kar tako samo od sebe ... Kot bi bilo po sebi umljivo, da morava hoditi ravno midva skupaj.'.. Nisva bila sama. Bilo je tudi še mnogo drugih — ali zdelo se mi je, da vsi ti ne motijo, temveč šele izpopolnjujejo mojo srečo ... In vprašala me je med drugim, ali jo pridem ob priliki obiskat v njeno domovino. Seveda sem ji to rad obljubil, tem rajši, ker sem bil uverjen, da me ni povabila iz gole vljudnosti, samo da nekaj reče... — Bil sem ponosen in srečen, da ne bi zamenjal s perzijskim šahom... Imel sem občutek, da bi ob njeni strani mogel hoditi do konca sveta, ne da bi se kedaj utrudil... Že smo pustilil za sabo nekaj prijaznih koroških vasic. Tam pred zelenim gradičem, še predno smo dospeli do jezera, sem se moral ločiti od nje... Težko mi je bilo to, ali moralo je biti tako. Mladi., slabotni deklici je postalo slabo, da ni mogla nikamor naprej. Dolga pot jo je pre- proti 45 Belorusom radi veleizdaje. Obtožnica jih dolži, da so s podporo Litve pripravljali upor v svrho odcepitve Bele Rusije od Foljske. Med { obtoženci se nahajata tudi beloruska! j poslanca Baranov in Jakowluk. | Znižanje števila francoskih po- r slaneev. iz Pariza poročajo, da je ] ministrski svet sklenil, da predloži parlamentu zakonski predlog, da se j šteulo narodnih poslancev zniža od . 625 na 400. Politične beležke. j i Belili en pride v Beograd. Mad- 1 žarski poslanik v Beogradu je dobil od svoje vlade naročilo, da naj pri vladi sondira teren za prihod grofa Reih len a v Beograd. Draginja je odpravljena. Za klerikalce namreč. Ko je vodil ministrstvo za socijalno politiko g. dr. Žerjav, so nanj bljuvali klerikalci ogenj in žveplo in so v strašnih barvah slikali dan na dan bedo vsled draginje. Kako so jim to bili pri srcu »ubogi javni»:, nameščenci — takrat! Odkar pa je bila koalicija z demokrati zrušena, je draginja dejansko zrastla za i blizu 100 odstotkov. Lani ob času j najhujšega rjovenja klerikalnih hijen je stal kilogram sladkorja 60 K, kilogram slanine 80 K, masti 90 do 100 K, danes pa je sladkor čez 100 kron, slanina gre že nad 160 K, mast na 200 K! To klerikalcev nič ne moti, glavno je, da morejo »podpirati porodico in se ljubimkati z Radičevo im Pašičevo brado, na tihem pa pravijo pri tem: živela draginja! Znati se mor«. Pretekli mesec sta šla ljubljanski župan Perič in podžupan Stanovnik v Zagreb pogledat sejem. Ker se govori, da sta dobila po 1000 Din za to pot iz mestne blagajne, vprašamo oba gg. ali je to res? — Prejšnja ljubljanska župana sta imela svojo vprego. Sedanji župan in celo podžupan pa uporabljata tudi ob nedeljah mestne konje. — G. občinski svetnik Pirc je reprezentiral mesto Ljubljana pri procesiji v Trnovem. Mož je pobožen. Iz mestne blagajne mu jo bilo nakazano 1000 Din za ofer . Pirc je uradnik na pokrajinski upravi, kjer očividno nima nič posla, ker ga je vedno videti drugod. Ob pogrebu dr. Verstovška sta z g. Tokanom dobila vsak po 1000 kron za pot. Tovariši! Ob vsaki priliki vprašajte delavce, ki so volili! klerikalce, kdaj dobimo avtonomijo. Radičevce pa vprašajte, kaj je z republiko. — Klerikalne obljube ne smejo ostati nepozabljene. Kar kdo upa obljubiti, mora tudi gledati, da izpolni, ampak nikdar pa ne sme delati tako, kakor to delajo naši klerikalci. Zapomnite! več utrudila im bali smo se, da se ji ne pripeti kaj hujšega. Zato smo morali nekateri ostati pri njej, medtem ko so drugi hoteli veselo in brezskrbno naprej. Med slednjimi je bila tudi ona. Bolnica si je kmalu opomogla in dobro uro pozneje smo dospeli tudi mi za prvo skupino, ki si je med tem že našla udoben prostorček v senci košatih kostanjev tik ob jezeru. Že od daleč sem opazil n j o. Videl sem, da me je pričakovala. Prihitela mi je nasproti in me peljala k mizii, kjer je pripravila zame prostor — poleg i sebe. Sledil sem ji kot brez volje. Šel bi bil za njo, kamor bi mi bila velela. Sedel sem na odkazani prostor. Ponudila mi je krožnik, napolnjen z nafjlepšimi prvimi črešnjami iz njene domovine. Zabrnele so njene strune: »Dobila sem jih od do- ma! Čakala sem na vas gospod doktor, izvolite ... Zazdelo se mi je, da se barva na mojem licu nii razlikovala od barve njenih čresenj-Vztrepetal sem radosti in začutil, da se je v tistem trenutku še bolji približala moji duši... Iz prostorne dvorane preko dvorišča so se začulil veseli glasovi vabljive godbe, ki so pozivali poskočno mladino na ples... Na vrtu je zavr-ščalo. Vse je hitelo v dvorano ... — Zavrteli so se številni pari ih zaple' sali v brezskrbnem veselju. Tudi ja^ nisem mogel zdržati na mirnem se' dežu v tihem kotičku. Udano sem f' Strokovno gibanje. i- :d :a )- ie /A ;e d i- il •i 'j ;• r - 3 t . i ! i i . Stavka krojaških pomočnikov v Celju je končala pretečeni petek. — Mojstri, ki imajo socalnii čut do delavstva sc podpisali 20% povišek na dosedaj tarifno veljavno pogodbo. Pomočniki so že pričeli z delom. Stavka pekovskih pomočnikov v Mariboru traja dalje, zasluga za to gre nekaterim, ki so polni ljubezni do bližnjega. Stavka je še samo delna in sicer pri tistih, ki niso sprejeli zahtev. Solidarnost pomočnikov pa drži, kar posnemamo iz tega, da oni del, ki dela in sprejema že 25% povišek, ves svoj povišek prepušča stavk lijočim v podporo. To mojstre jezi. Stavkokazov do danes ni. Stavka 37 pomočnikov, dela jih pa 39. Pekovski pomočniki v Ljubljani «e nahajajo v mezdnem gibanju. Pomočniki zahtevajo 30 % povišanje svojih plač. Mojstri se pa temu upirajo in pravijo, da pomočniki že itak preveč zaslužijo in da dobivajo poleg mesečne plače 7000—8000 K še zajutrek in stanovanje ter kruha za svojo uporabo. Vse prav radi verjamemo, edino mesečne plače se nam zde po njih oceni pretirane. Da bi pomočniki zaslužili 8000 K mesečno, naj povejo komur hočejo, mi tega ne verjamemo. Mezdno gibanje papirniškega delavstva v Sloveniji je v polnem teku. Pogajanja, ki so se vršila dne 11. t. m. so pokazala, da so zahteve delavstva tako skromne, da ni mogoče prav nič popuščati. V mezdnem gibanju se nahajajo še vedno lesni delavci žage Croatia v Novem mestu. Celjskim mestnim uslužbencem se povišajo plače. Med zastopniki mestne občine in našimi delavskimi zastopniki iz plinarne, elektrarne in mestne klavnice se je vršil te dni obvezen razgovor glede razdelitve delavstva v kategorije in regulacije plač. Najbrž se bo že v pri hodni j seji občinskega sveta plača teh uslužbencev primerno zvišala. Opozorilo delavcem, ki žele v Španijo. Generalni izseljeniški konzulat objavlja: Poslaništvo naše kraljevine v Madridu javlja potom ministrstva notranjih del, da prihajajo zadnje čase v Španijo v velikem številu delavci, iskajoč posla. Ker je v Španiji velik zastoj in so velike mase domačih delavcev brez posla, se opozarjajo delavci, zlasti iz Slovenije, da v Španiji ni posla in da delavci! ne bi imeli morebitnih stroškovnih neprilik ter se obračali na naše oblasti. Ameriški železničarji v boju. 1. julija lanskega leta je stopilo -v stavko 500.000 ameriških železničar- jev. — Podjetniki (železniške družbe) so jim hoteli znižati njihove mezde. Železniške družbe so se pričele z železničarji kmalu pogajati in so bila pogajanja toliko uspešna, da >e je 350.000 železničarjev vrnilo na delo, ostalih 150.000 pa so v boju vztrajali še nadalje. In ta boj še danes ni končan. Konec poljedelske stavke na Angleškem. Stavka angleških poljedelskih delavcev se je po pettedenskem trajanju končala. Pri stavki je igral največjo vlogo delavni čas, ki bo po pogodbi znašal 50 ur tedensko. Nadure so plačane le štiri; kar je preko tega morajo plačati podjetniki še po prav posebnem tarifnem določilu. Nezaposlenost ua Poljskem. Iz Varšave poročajo, da je bilo 1. aprila v celi državi nezaposlenih 114.570 oseb. Nemškutarska stavbena družba. Obnova« je imela za polirju nekega Bavarca, Ambroscha. Ta človek se je javno o naši državi izražal Ju-goslavien ist ein A ... loch ein Dreck itd. Na intervencijo nekaterih zavednih Slovencev in organizacije Orjune, se je politična oblast vendarle zganila in tega predrznega Švaba izgnala. Čuje se pa, da je Obnova prijavila priziv z utemeljevanjem, da ji je ta človek neobhodno potreben, ker bi drugače morala firma ustaviti delo. Ta priziv je našel odprta ušesa tudi pri nekaterih gospodih pri vladi, kot je pač pri nas običaj, kadar gre za kakega tujca. — Povemo pa že danes lahko, da se bomo temu uprli vsi, ki še vse to gledamo le od strani. Da bi firma zato morala ustaviti delo, je laž. (Več polirjev. Opozorilo za delodajalce. Na podlagi § 102. zakona o zaščiti delavcev so delodajalci ter vsa državna in samoupravna oblastva, ki odpuste naenkrat več kot pet delavcev dolžna to javili najbližji Krajevni Borzi dela se isti dan po izvršeni odpovedi, z označbo števila in poklicev. Vsa državna in samoupravna oblastva ter koncssionirana podjetja so dolžna vse delovne moči naročati predvsem preko Borze dela. Vsi interesenti se opozarjajo, da zapadejo v slučaju, da te odredbe ne bi izpolnjevali, denarni kazni od 50 do 3000 dinarjev. Domače vesti. Inž. Biihl, mariborski tovarnar zvonov je sprejel te dni v službo kot knjigovodjo inozemskega Nemca, čeprav se mu je pomudila prvovrstna slovenska moč. Knjigovodja ni stro- stopal za njo, kii je tudi hotela plesati. O Bog, kako je bilo lepol Združila sva se v plesnem objemu ... Privila se je k meni in čutil sem utripanje njenega srca ... Zletela sva po parketu — vedno naprej in okoli... Nisem čutil, da bi bile utrujene moje noge ... Želel sem samo, da ne bi godba prehitro prenehala in mi iztrgala mojo srečo iz rok ... In ne vem, kako se je zgodilo! Nekdo se je poklonil, nekaj zajecljal — in odpeljal mojo plesalko. Ostal sem sam in žalostno gledal za njo ... Pa je prišla zopet, in zopet sva se pomešala med rajajočo mladino ... Mimo vrtov z bogatim sadnim drevjem, skozi gozdove ponosnih jelk in smrek, mimo razkošnih vil, tik pokraj jezera se je vila široka avtomobilska cesta, po kateri smo hiteli z urnimi koraki, da ne bi prišli prepozno na vlak. Videl sem deklico, močno in pogumno, lepo v obraz, z žgočimi očmi, ki se je krivila pod težkim nahrbtnikom. Rad bi ji pomagal, pa nii hotela ... Pozneje pa sem opazil, da ji je pomagal drugi... Videl sem drugo, v cvetju mladosti, Ponižno in molčečo, z zavezanim očesom — iskra ji je bila padla med vožnjo v oko —, kii je Bog ve koliko trpela, ki pa se je kljub temu veselila mladega življenja ... Tam spredaj pa sem zagledal njo. Požuri 1 sem se in že sem bil pri njej. In^ zopet Sva kramljala... Zopet sem ji moral obljubiti, da jo obiščem ... Ko smo se vozili nazaj, sem bil zopet v njeni bližini. Drugje nisem mogel vzdržati dolgo. Neka tajna sila me je vedno močnejše priklepala na njo... In gori na Jesenicah! Čakali smo dolgo ... Tamburaši! so igrali. Srebrni glasovi slovenske narodne pesmi so se razlivali v gluho noč... Prišel je nekdo z Golice in mi izročil velik šopek narcis. Dal sem jih nekaj tisti, ki je zjutraj slonela na oknu, tri sem izročil oni z zavezanim očesom, nekaj sem jih razdal še med druge, najlepše pa sem prihranil za njo... Vzela jih je. Ali jih je vzela samo zato, da jih je pozneje proč vrgla? Ne vem! Tudi ne bom raziskoval —. Vzela jiih je in meni je že to zadostovalo . . . Slonel sem ob oknu in zamišljeno gledal v temno noč! Pa je prišla in me prijazno nagovorila: >Zakaj ste tako utihnili? Zakaj ste postali tako žalostni? Zatrjeval sem jii, da nisem žalosten in da isamo premišljujem o dogodkih lepega dne. Verjela mi je in ostala nekaj časa pri meni. Ko pa je zopet odšla, mi je bilo kar hudo pri srcu ... Tako jo imam rad, pa je ne smem ljubiti, tako jo ljubim, pa je ne smem imeti rad! Vrnili smo se v Ljubljano. Izletniki so se razhajali med živahnim pozdravljanjem. Jaz sem obstal na oglu ceste in gledal za njo, dokler ni izginila v temi... (Konec.) kovnjak , zato po zakonu sploh ni dovoljeno spijem ati inozemce, ko imamo še sami preveč domačinov. Kaj pravi k temu inšpekcij» rada, — kaj državna policija? Nesreča z električnim^ tokom. V tovarni kranjske industrijske družbe na Jesenicah je ubil električni tok Janeza Medja. Čuvajte se pred električnimi napravami. Zopet udarjeni kadilci. Uprava tobačnega monopola je cene nekaterih vrst tobaka, cigaret in drugih tobačnih izdelkov zvišala tako, da stane odslej 1000 komadov »extra«-cigaret 750 Din, 1000 komadov cigaret Vardar 500 Din, »Neretva: 400 Din, Morava 300 Din, Zeta 225 Din, in Sasa 150 Din. Zvišane so tudi cene tobaka. Hercegovski Flor stane odslej 450 Din 1 kg, »Tre bi-nje 4C0, Vardar 450, srbska .specialiteta 250, srbska specialiteta prve \rste 200, druge vrste 125 Din kilogram. Cena cigaretnega papirja pn e vrste ja poskočila od 1 Din na 1.50 Din, druge vrste od 0.75 na en dinar. Cena vžigalic se je zvišala od 0.75 na 1 Din. Glavnii razlog za zvišanje cene je, kakor trdi uprava monopola, zvišanje regijskih stroškov. Razne nezgode in uesreče. Miha Gorenc, hlapec pri Francetu Gradu, posestniku v Petelinjah, je streljal s staro puško, ki se je vsled zastarelega naboja razletela. Kosci železa so mu prileteli v glavo in desno roko in ga težko poškodovali^ — Antona Žužka iz Velikih Lašč je po neprevidnosti ustrelil posestnikov sin Josip Hočevar s pištolo v oko. — Konj je tako močno udaril s kopitom po glavi kočarja Antona Žumbergerja iz Lanišč pri Grosupljem, da mu je prebil lobanjo. Poskusen samomor. Na železniški postaji Grosuplje je med vožnjo skočil precej vinjeni delavec Jože Miklič skozi okno iz vagona ter se je na glavi močno poškodoval. Železničarji so ga prenesli v službeni voz. Ko je prišel k zavesti, je hotel še enkrat skočiti skozi okno, kar pa so navzoči preprečili. Mikliča ko (prepeljali v ljubljansko bolnico. Nova preiskava invalidov. Na predlog ministrstva za socialno skrb je ministrski svet odredil novo preiskavo invalidov. Sestavljena je bila komisija, obstoječa iz treh delegatov vojnega ministrstva in treh delega-lov vojnega ministrstva za socialno skrb, ki bo izvedla preiskavo. Zvišana oskrbnina v javnih bolnicah. Minister za narodno zdravje je določil izza dne 1. maja 1923 za tretji razred naslednje oskrbnine: v splošni bolnici v Ljubljani, v otroški bolnici ljubljanski, v bolnici za ženske bolezni v Ljubljani in v splošni bolnici, v Mariboru po 23 Din dnevno; v javnih bolnicah v Celju, v Slo-veni