'^'JOUN PodLOCK 1-8-49 gf'y ^4465 LAKELAND BLVD. EUCLID,UHIU 23
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
VOL. XXXI. — LETO XXXL
Novi grobovi
•JOSEPH SKOLARICH
Po kratki bolezni je preminil Joseph Skolarich, star 68 let, stanujoč pri družini Karun na 619 E. 140 .St. Doma je bil iz Vipovžana, fara Konjsko, kjer '' ^^pušča soprogo. Bil je član podružnice št. 3 SMZ. ' V Argentini zapušča sina in ^^Gr, tu v Clevelandu pa nima sorodnikov. Pogreb se bo vršil ^ petek zjutraj ob 8:45 uri iz ^eletovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 uri in nato pokopališče Calvary.
^RIE PLAINER
Včeraj popoldne ob 5:30 uri 36 umrla po kratki bolezni v Youngstown, O., Mrs. Marie Platner, rojena Schulhauser. Stara je bila 62 let in je prišla ^ Ameriko leta 1905. V domovi: se je vrnila šestkrat na obiske. Bila je članica Kluba ame-'^skih hrvatskih žena v Young-■stownu, O.
Pokojnica zapušča v Young-stownu žalujočega soproga Mike Platner,) sestro Mrs. Rozo Sho-h&r, nečaka Joe Shobar in neča-'^iijo Zoro; v Van Nuys, Cal., Opušča nečakinjo Mrs. Helen L^mich, tu v Clevelandu neča-I J^'njo Mrs. Mildred D. Planin Nickie Planin na 1397 E. 45 Bt-, v starem kraju v Zagrebu dva brata in eno sestro. Pred dvemi meseci, na 24. av-Susta ji je umrla v Clevelandu Sestra Mrs. Stefanie Schobar 1; (Sobar), pred tremi leti pa sva-Joseph Schobar v Clevelan-in John Shobar v Young-stownu.
Pogreb pe bo vršil v soboto zjutraj iz Vaschack's pogrebnega zavoda v Youngstownu.
EQUALITY
'ISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), NOVEMBER 10, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 220
lawrence a '-eskovec
Danes bo pripeljano truplo pokojnega Pvt. Lawrence A. Leskovec, ki je padel na bojnem v Nemčiji, 21. novembra 1944. Pokojnik je služil pri in-^anteriji ameriške armade od 29. aprila 1943 in je bil poslan morje še isto leto meseca Novembra. Bil je v bitkah v Normandiji, kjer je bil ranjen ^ Juniju 1944, in za hrabrost PfGjel odlikovanje višnjevega ®rca (Purple Heart). Pred vpoklicem je delal pri Thompson ^ircraft Products kompaniji v
Clevelandu.
Tukaj zapušča žalujočo ma-Prances Leskovec, ki je do-poznana društvena delav-ter brata Richarda in Ro-^alda in sestro Frances Betty, yjegov pokojni oče Lovrenc, bil več let predsednik dru-sv. Jožefa št. 169 KSKJ, s^terega član je bil tudi pokojni ojevnik. Dom družine je na ^9516 Shawnee Ave. Poleg dru-sv. Jožefa št. 169 KSKJ, ^ bil tudi član društva Kras št.
SDZ. Pohajal je v šolo Mari-^ Vnebovzete in Collinwood School.
Pogreb oskrbuje pogrebni za-^od August F. Svetek, 478 E. _ St. Vrši se z vojaškimi čast-za kar bodo preskrbeli ve-®J'ani Euclid Post, v soboto ob ^ '^5 dopoldne v cerkev Marije ^ttebovzete ob 11:30 in nato na °jaški prostor na Calvary po-®Pališče. Na mrtvaški oder bo ^uplo položeno v četrtek ob de-®®tih dopoldne.
Sovjeti so mnenja, da bi Truman moral ostati mož beseda v zvezi z obljubami
MOSKVA, 8. nov.—Glasilo sovjetske boljševiške stranke "Pravda" je danes priobčilo prvi obsežni komentar v zvezi z nepričakovano Trumanovo zmago pri volivah preteklega torka.
V članku, ki ga je spisal poli-"^--
*dna seja
Nocoj ob 7:30 uri se vrši red-oiesečna seja društva sv. ^t. 4 SDZ v navadnih pro-®Hh. članice so vabljene, da
Se 1,J , v..
jj Udeležijo v polnem številu. , ® seji se bo vršila domača zabava.
tični komentator M. Marini, je rečeno, da bi Truman moral izpolniti program za mednarodno sodelovanje, kot ga je zagovarjal Wallace.
Marini pravi, da so si voditelji Demokratske stranke prisvojili gesla Progresivne stranke Wallace-a in da so volilni rezultati pokazali, da se večina Američanov proti vi - "reakcionarnemu in agresivnemu programu kapitalističnih monopolov."
"Voditelji demokratov so prevzeli na sebe jasne obveze," pravi Marinin. "Bližnja bodočnost bo pokazala, če demokrati nameravajo izpolniti svoje obljube."
V članku je dalje rečeno, da je poraz republikancev zahteva ameriškega ljudstva za obnovo pogajanj glede miroljubne poravnave tako imenovane "mrzle vojne."
Zakaj je Wallace dobil le manjše število glasov?
Komentator "Pravde" je izjavil, da je Wallace dobil le okrog 1^000,000 j;lasoy^ ker da. so Progresivni stranki bile naložene mnoge omejitve, ki so v nekaterih državah držale progresivce preč od volilnih koč. Poleg tega pa so na mnogih področjih pro-gresivci apeliral' na svoje pod-piratelje, naj volijo za demokrate, da bi se tako lahko porazilo republikance in njihovega predsedniškega kandidata guv. Deweya.
"Rezultati volilne kampanje kažejo, da kljub nebrzdani reakciji široke plasti ameriškega ljudstva ne podpirajo agresivnega programa monopolističnega kapitala.
"Prav ta okolščina je bila, ki so jo voditelji demokratov vpo-števali v svoji kampanji, ko so obljubili, da se bodo izognili vojni, podpirali konsolidacijo miru in nadaljevali z Roosevel-tovimi smernicami v zunanji in domači politiki.
"Velikodušnost volilnih obljub demokratskih voditeljev ni poznala meja. V pravem pomenu besede so preuredili stvari, kot so se razvijale in na vseh straneh so, kot svoje lastne, poudarjali gesla Wallace-ove Progresivne stranke."
Marinin ja v svojem članku sicer dal vedeti, da obljubam ni preveč za verjeti, toda pristavil je, da volilni "rezultati v nekem smislu odražajo željo volilcev, da se zavrže jasno reakcionarno in agresivno kliko Dewey-Van-denber^-Dulles."
Marinin omenja Trumanov načrt i. Vinsonom
Marinin je omenil tudi Trumanov nrčt, da pošlje v Moskvo na mirovna pogajanja svojega poslanca vrhovnega sodnika Freda Vinsona. Pravi, da je ta poteza bila v polnem soglasju z Wallaceovimi gesli o miru.
(Zunanji opazovalci so tolmačili Trumanove načrte z Vinsonom, kot jasni znak, da Sovjeti upajo, da bo predsednik Truman nadaljeval z napori, da pride do poravnave potom enostranskih mirovnih pogajanj).
Komentator "Pravde" dalje pravi, da v porazu Deweya ni nič "senzacionalnega," ker da je republikanski kandidat bil že tako siguren v svojo zmago, da se je odprto povezal z National Association of Manufacturers, dočim je Mr. Truman stopil v opozicijo proti Wall Streetu.
"Truman je dobil mnogo glasov radi obljube, da bo deloval za preklic Taft-Hartleyevega zakona, čeprav so tako demokratski kot republikanski kongres-niki glasovali za ta zakon, ki prizadeva milijone unijskih delavcev."
Marinin pravi v zaključku članka, da se Progresivna stranka kljub pičlem številu glasov razvija v resnega činitelja v ameriškem palitičnem življenju, ne samo "kar se tiče sedanjosti, pač pa tudi bodočnosti."
Sosedje Jugoslavije nimajo načrtov za spremembe mej
BEOGRAD, 9. nov.—Madžarska in bolgarska vlada sta zagotovili Jugoslavijo, da nimata nobenih načrtov za spremembe mej, ki bi šle na škodo Jugoslavije. Zagotovili sta podali v uradni noti jugoslovanski vladi, s katero sta protestirali proti govoru, ki ga je 30. septembra imel v parlamentu ministrski predsednik Srbije Petar Sambo-lic.
Sambolic je takrat rekel, da so nekateri Bolgari zopet pričeli širiti ideje o "Veliki Bolgariji," kateri naj bi bila priključena tudi jugoslovanska Macedonija in da so Albanci nedavno poslali oborožene skupine na jugoslovansko ozemlje z namenom, da bi albansko manjšino pripravili za prikljuitev k Albaniji.
Srbski premier je govoril v zvezi s trpkimi diskusijami o odnošajih med Jugoslavijo in Kominformo.
obkambeJji tajnik
odpotoval v evropo
WASHINGTON, 9. nov. — Obramben! tajnik Forrestal je danes nenadoma odpotoval v zapadno Evropo. Iz njegovega urada so sporočili, da je njegovo potovanje v zvezi s serijo konferenc glede ameriške vojaške pomoči državam zapadne Evrope.
GRŠKI POSLANEC PRETEPEN RADI ZAGOVARJANJA MIRU
ATENE, 9. nov. — Člani grškega monarhistične-ga parlamenta so včeraj pretepli liberalnega poslanca Georgea Borozanisa, ker je pogumno podprl predlog dr. Herberta V. Evatta za mirovna pogajanja med Grčijo, Jugoslavijo, Albanijo in Bolgarijo;
Predlog avstralskega delegata in predsednika Generalne skupščine Združenih narodov dr. Evatta je bil predložen parlamentu za diskusije, toda večina ga je zavrgla, češ, da predstavlja vmešavanje v notranje zadeve Grčije. Edini član parlamenta, ki je predlog podprl, je bil omenjeni Boroza-nis. Toda ko je začel zagovarjati načrt, so ga razkačeni monarhisti prekinili, ga vrgli iz dvorane in na hodniku začeli pretepati.
Grška žandarmerija je iztrgala iz rok Članov parlamenta pogumnega liberalca, ki se je branil. Izjavil je, da so ga klofutali in brcali, da pa jim je v enaki meri odgovarjal.
Predlog dr. Evatta je predvideval poravnavo spora med grško monarhistič-no vlado in Jugoslavijo, Albanijo in Bolgarijo. Boroza-nis je rekel, da je predlog edini izhod. Pristavil je, da je stalno naraščajoče število partizanov poidedica neuspeha vlade, da' zaključi civilno vojno.
Borozanis, ki je nekoč v monarhistični vladi bil minister za ekonomijo, se je pridružil osmerici Grkov, ki so včeraj poAlali telegram predsedniku Generalne skupščine Z. N. dr. Evattu, v katerem ga obveščajo, da "večina grškega ljudstva smatra, da se civilno vojno mora končati potom miroljubne poravnave."
Thomasov odbor ne bo "preiskoval" do konca leta
Japonska se je pripravljala za napad na Rusijo
WASHINGTON, 9. nov,—Odbor poslanske zbornice za preiskavo ne-ameriških aktivnosti, kateremu načeluje kongresn^k Parnell Thomas je zavrgel vse načrte za "preiskave" v tekočem letu.,
Odbor je svoja preiskovanja prekinil v zvezi s tako zvano "atomsko špijonsko afero" in "brzdanjem komunizma v Hol-lywoodu."
Neki član odbora je izjavil, da bo od demokratov odvisno, če se bodo v bodočnosti sploh vršila kakšna preiskovanja.
Kot razlog za prenehanje aktivnosti tega odbora se omenja poraz dveh glavnih republikanskih članov odbora—John', Mc-Dowella in Richarda Vaila. Poleg tega pa je sam predsednik J. Parnell Thomas postavljen na zatožno klop, češ da je osleparil vlado za precejšnje vsote denarja.
Z.N. svetujejo balkanskim državam naj uredijo spor
PARIZ, 9. nov. — Politični odbor Združenih narodov je pozval Grčijo in njene tri sosede — Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo — naj uredijo tako zva-ni "balkanski spor".
Odbor je odobril resolucijo, ki so jo predložile Zedinjene države, Anglija, Francija in Kitajska.
■ Jugoslavija je takoj izjavila, da ne bo sodelovala s posebnim Balkanskim odborom Z. N. Njen delegat Aleš Bebler je rekel, da bo Jugoslavija še vnaprej bojkotirala ta odbor.
Politični odbor je razmotrival tudi o grški zahtevi, da vse države, ki so dale zavetje grškim otrokom, te otroke zopet vrnejo v Grčijo. Predlogu se je zo-perstavil poljski delegat Julius Katz-Suchy, ki je dejal, da Romunija, Češkoslovaška, Jugoslavija, Albanija in Bolgarija dobro skrbijo za te otroke.
nemci napovedali splošno stavko
HERFORD, 8. nov.—Unijski voditelji v zapadnih zonah Nemčije so danes sklenili, da bodo za v petek oklicali splošno protestno stavko proti draginji v Bizoniji (ameriški in angleški okupacijski zoni).
mrs. bolton potrošila $1,250 za volitve
COLUMBUS, O., 9. nov.—Republikanska kongresnica Frances P. Bolton, ki je bila ponovno izvoljena v 22. distriktu, je sporočila državnemu tajniku, da je porabila $1,500 za volilno kampanjo.
TOKIO, 9. nov.—Mednarodna vojaška sodnija je danes podprla stališče bivšega ameriškega državnega tajnika Cordelia Hulla, ki je obsodil osiščni pakt proti Komiriterni iz leta 1936.
Japonska, Nemčija in Italija so podpisale gornji pakt, češ da se borijo proti razširjevanju komunizma.
"Dejansko pa je to bila pripravljalna poteza za poznejše mere nasilnega razširjevanja banditskih držav," je izjavil Hull. Mednarodna sodnija je citirala to izjavo in pristavila, da je neodvisno od te izjave prišla do istega zaključka.
Sodnija pravi, da je mnogo dokazov, da je Japonska pripravljala napad na Sovjetsko zvezo v najbolj pripravljeni dobi od leta 1928 pa do konca vojne.
"Takšen načrt je bil eden osnovnih v japonski nacionalni politiki, cilj pa mu je bil, da se zaseže ozemlje Sovjetske zveze na Daljnem vzhodu."
Sodnija je zavrgla obrambo odvetnikov obtoženih japonskih voditeljev, ki so trdili, da so obtoženi le poskušali zajeziti komunizem, prav tako kakor to danes delajo zapadne sile.
Društvo "Svob. Slovenke"
Članice društva Svobodomiselne Slovenke, št. 2 SDZ so vabljene, da se v polnem številu udeleže seje, ki se vrši v četrtek zvečer ob 7.30 uri v navadnih prostorih. Po seji bo prijetna zabava za vse. Serviralo se bo okusen prigrizek. Zlasti se opozarja vse delavke ob zadnji prireditvi, da so gotovo navzoče.
Ponesrečil pri delu
Pred tednom dni se je težko ponesrečil pri delu v tovarni Mr. Tony Gole, 911 E. 232 St. Nahaja se v Huron Rd. bolnišnici. Želimo mu, da bi se kmalu zdrav vrnil domov!
anglija pošilja čete v transjordanua?
TEL AVIV, 9. nov.—Izraelska vlada je formalno zahtevala od odbora Združenih narodov za premirje, naj preišče poročila, da so Angleži poslali v Transjor-danijo večje število angleških čet.
(Angleško vojno ministrstvo je zanikalo poročila. Pravi, da Anglija nima v Transjordaniji nobenih čet in da ne namerava I pošiljati čet nazaj v Palestino. ' Arabsko Legijo Transjordana j so vežbali in oborožili Angleži, kar ministrstvo prizna).
Ljudstvo v severni Kitajski se že odprto upira Čiang Kajšeku
Kljub "vojni nevarnosti" so kitajski železničarji oklicali prvo organizirano stavko in zahtevajo riž namesto denarja
Smrt v domovini
SANGAJ, 9. nov.—Več kot 12,000 kitajskih železničarjev je danes zastavkalo in popolnoma odrezalo vse železniške zveze iz ali pa v Sangaj, Nanking in Hangčov.
železničarji so zastavkali, ker*-jim uprava železnic ni mogla zadosti zahtevam, da jim plača z rižo namesto z nacionalističnim denarjem, ki je skoro popolnoma brez veljave.
Stavka kitajskih železničarjev je prvi organizirani protest proti pomanjkanju riže. Skupine lačnih Kitajcev pa so začele vdirati v trgovine in pleniti rižo in zelenjavo.
Ljudstvo bi dočakalo komuniste kot odrešenje
Cena riže je skočila na 1,500 zlatih yuanov ali pa $377 ameriških dolarjev za 110 funtov.
Svinjske klobase so po $8 funt.
Cene pa skačejo vsako uro.
Neki ameriški častnik, ki se že dolgo časa nahaja na Kitajski, je rekel:
"To je najhujše, kar sem doslej videl. To ljudstvo je razkačeno. Zrelo je za komunizem."
Pred nekaj dni so ameriška ambasada v Nankingu in konzulat v Shanghaju opozorili Američane, naj odpotujejo iz severne Kitajske predno jo sile Ljudske armade ne bodo spremenile v bojno polje in bo radi zime začelo primanjkovati hrane.
Komunisti poročajo o nadaljnih zmagah
Direktor urada za ekonomsko sodelovanje na Kitajskem Roger D. Lapham je izjavil, da so iz Zedinjenih držav in Siama na poti velike zaloge riže. Poskušal je potolažiti ljudstvo in je apeliral, naj ostane mirno do 1. decembra, toda njegov apel je naletel na gluha ušesa.
Medtem pa radio postaja Ljudske (komunistične) armade poroča o nadaljnih zmagah.
Pravi, da so sile Ljudske armade zavzele Čiang Kajšekovo trdnjavo pri Velikem zidu Šanhai-kwan in da napredujejo proti Tientsinu.
Nacionalistični krogi še niso potrdili zgubo Sanhaikwana, s katerim bi si Ljudska armada odprla pot za napad na Peiping in Tientsin.
m
v Washingtonu razmotrivajo o "pomoči" za Kitajsko
WASHINGTON, 9. nov. —
Administrator urada za ekonomsko sodelovanje Paul G.
Hoffman se je sestal s pet-član-skim svetovalnim odborom.
Predmet posvetovanja je bil bodoči obseg ameriške "obnovitvene" pomoči nacionalistični Kitajski.
Veruje se, da so člani urada za ekonomsko sodelovanje soočeni z delikatnim vprašanjem,
če bi Amerika z ozirom na sedanje uspehe komunistov zvišala pomoč, ali pa jo ohranila na sedanji ravni. Celo se postavlja vprašanje, da se "pomoč" po-popolnoma ukine, dokler se politični položaj na Kitajskem ne ohladi.
V bolnišnici
V Woman's bolnišnici se nahaja Mrs. Mary Simons (Simono-vič) iz 14211 Sylvia Ave. Prijateljice jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnjo okrevanje!
Steve F. Pirnat, ki vodi svoj potniški urad na 6516 St. Clair Ave., je prejel iz Velikih Poljan pri Ribnici žalostno novico, da se je še edini živeči njegov sin France Pirnat pri vojakih v Jugoslaviji, ponesrečil in umrl ter je začasno pokopan v Sisaku pri Zagrebu. Kako se je ponesrečil, še ni znano.
Ravno ta mesec (november) bi bil oproščen dveletne vojaške službe, ter šel domov na Velike Poljane in pom?,gal svoji materi obdelovati posestvo, pa usoda je hotela, da je doslu-žil vojake, dokončal trnjevo pot svojega življenja ter mesto domov, je zapustil ta svet in se podal v večnost. •'
Skusil je mnogo težav v zadnji svetovni vojni. Kot 17-letni deček, je bil tri leta v italijanski in nemški internaciji. Ko ga je ameriška "armada osvobodila nemških krvolokov, je bil še samo kost in koža ter visel med življenjem in smrtjo. Imela ga je dva meseca v svoji oskrbi in mu dala vso možno pomoč in ga dvignila v toliko, da je bil zmožen za potovanje, ter ga odposlala v svoj rojstni kraj na Velike Poljane. Doma je polagoma okreval in postal zmožen za poziv v jugoslovansko armado in potrjen je bil k artileriji za dve leti, katero službo je baš dokončal.
Zapustil je žalujočega očeta Steve tu v Ameriki, in mater Frančiške na posestvu v Velikih Poljanah, katera sta imela edino in zadnje upanje in nade, da jima bo ob zadnjih dnevih njiju življenja stal ob strani in jima ob smrtni uri podal kozarec vode. Sedaj pa je zadnje upanje vzela smrt.
Dva najstarejša sinova, Štefan, ki je bil oženjen in je zapustil ženo Antonijo, rojeno Mauc, in dva mladoletna otroka, stara štiri in ave leti, ter sin Matija, sta bila ubita od italijanskega zverinskega okupatorja v Kočevju takoj v početku, ko je okupiral Slovenijo; ostali možje in fantje iz okraja pa so bili internirani in poslani v koncentracijsko taborišče na Rabu, v Italijo. Med temi je bil tudi mlajši, sedaj pokojni sin France, kateri je ob razpadu Italije, na begu proti domu bil zajet od nemških sadistov in poslan v nemško internacijo, kjer so ga z gladom in mukami popolnoma izčrpali.
Prestal je internacijo, doslu-žil je vojake in dokončal svojo trnjevo pot življenja ter se preselil v večnost, kjer ni trpljenja in ne nadlog.
Poleg žalujočih starišev zapušča strice, tete in mnogo sorodnikov tu v Ameriki in v stari domovini v Jugoslaviji. Naj mu bo lahka domača gruda!
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
10. novembra, 1948.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu In izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
UREDNIKOVA POŠTA
"KRALJ NA JBETAJNOVI"
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto) —---
For Six Months—(Za šest mesecev) ---
For Three Months—(Za tri mesece) —-____
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 187».
PARNELL THOMAS NA ZATOŽNI KLOPI
Kongresni!? J. Parnell Thomas, predsednik ne-ameri-škega odbora poslanske zbornice, je znan celi deželi. Zaslovel je kot "izvedenec za ne ameriška obnašanja" državljanov progresivnih idej, katere je šmiral levo in desno, jih teroriziral, in uničeval kar i j ere in neusmiljeno postavljal na zatožno klop radi tako imenovanega "preziranja kongresa." Bil je eden vodilnih "lovcev na čarovnice" v predvolilni dobi, ko je rdeča histerija postala neločeni del volilne kampanje raznih političnih špekulantov.
Ta J. Parnell Thomas, mož, ki je bil postavljen za najvišjo avtoriteto pri presojanju "amerikanizma" ali pa "prevratništva" državljanov, bo sam prišel na zatožno klop. Federalna porota je proti njemu dvignila obtožnico, v kateri ga obtožuje, da je na državnem plačilnem seznamu imel uradnice, ki nikoli niso delale za vlado, toda so za "delo" prejemale plačo. Plača pa je, soglasno z obtožnico, šla v žep gospoda Parnella Thomasa.
Kratko pred volitvami je Thomas bil povabljen na sodnijo v zvezi s obtožbo. Takrat je odgovoril, da so obtožbe le manever, da se mu pri volitvah škoduje. Porota je odložila zasliševanja in ko je Thomas v svojem distriktu bil ponovno izvoljen, ga je zopet povabila. To pot se je opravičeval, da ne more odgovoriti na zastavljena vprašanja, "ker da se boji, da bi mu to škodovalo."
Ta odgovor je tipičen za predsednika ne ameriškega odbora, ki je vsako pričo, ki ni hotela odgovoriti na njegova vprašanja z izgovorom, da bi ji škodovalo, "enostavno obtožil radi preziranja kongresa." Dočim drugim ni priznal ustavne pravice pred odborom za ne ameriške aktivnosti, pa jo sam pred veliko poroto v veliki meri izkorišča. Povedal je, da ne želi odgovarjati po nasvetu svojega odvetnika, ker da bi prišel v "neroden položaj."
Parnell Thomas je že zdaj v "nerodnem položaju." Obtožbe, ki so dvignjene proti njemu, ako bodo dokazane, predstavljajo, škandal in moralno korupcijo v takšnem obsegu, da bi mogel biti obsojen na 2 leti zapora in $40,000 globe.
Afera s Thomasom se je začela s člankom znanega časnikarja Drew Pearsona, ki je prvi j^vno razkril nekatere mahinacije predsednika ne ameriškega odbora v zvezi s plačami in prevarami pri plačevanju davkov. Na osnovi tega članka je^ skupina odvetnikov iz New Jersey a obtožila Thomasa federalni veliki poroti. Državna odvetnika Alexander Campbell in Morris Fay pa- sta predložila dokaze glede Thomasovih zlorab. Kako se bo afera zaključila, bo kmalu postalo znano.
Zanimivo je, da je zloglasni ne ameriški odbor večkrat bil obsojen kot popolnoma ne ameriška ustanova. Sam predsednik Truman je izjavil, da se ne ukvarja z drugim kot pa, da vleče "rdeč slanik" s političnimi motivi. Odlika tega odbora je tudi, da obtoženci v večini primerov nimajo prilike zagovora. Rekord njegovega dela v zadnjem letu, posebno pa v predvolilni dobi, je porazen. Veliko število pisateljev, znanstvenikov, kulturnih in javnih delavcev je med žrtvami tega odbora. Čeprav jim v večini primerov ni bila dokazana nobena krivda, pa so vseeno bili materialno in moralno uničeni. Odbor je imel splošno navado, da je vedno po svoji volji prekinil zasliševanja, ko obtožbe ni mogel v celoti dokazati. Tako danes še vedno mnogi in mnogi progresivni državljani nosijo neza-?luženi madež "neameriškega" delovanja, katerega ne morejo oprati, ker za enkrat ne ameriški odbor ne posluje.
Od članov Thomasovega ne ameriškega odbora sta dva kongresnika, McDowell in Vail, bila poražena pri volitvah.
(McDowell jo tisti kongresnik, ki je najel "ministra" dr. Bogumila Vošnjaka, begunca iz Jugoslavije, kot "preiskovalca ne ameriških aktivnosti" jugoslovanskih ribičev na pacifiškem obrežju. Kakor Thomasovo, tako je tudi to afero z dr. Vošnjakom razkrinkal Drew Pearson.)
Malo je ljudi, ki so v polni meri seznanjeni z neameriškim delom Parnella Thomasa, ki bi obžalovali njegovo smolo. Dobil ni nič drugega, kot tisto, kar je mnogim, kot "izvedenec za ne ameriške" aktivnosti^ tako velikodušno delil- -madež ne-ameriškcga obnašanja.
V nedeljo 5. decembra ob 3. uri popoldne poda dramsko društvo "Ivan Cankar" Cankarjevo tridejansko dramo "Kralj na Betajnovi". S to predstavo društvo počasti spomin Ivana Cankarja ob 30-letnici njegove smrti, v Ljubljani, obenem pa je to jubilejna predstava za 30-letni-co obstanka dramskega društva "Ivan Cankar", ki je bilo ustanovljeno tedaj v Clevelandu v njegov spomin. Predstava se vrši v avditoriju S. N. Doma, 6417 St. Clair Ave. Iskreno ste vabljeni rojaki, da se te priredbe udeležite, ker je res nekaj posebnega, ko prvo slovensko dramsko društvo v Ameriki doživi ta redki jubilej.
Za boljše razumevanje te zanimive drame naj navedem nekoliko opisa in njene zgodovine. Tako piše Izidor Cankar v 5. zvezku Cankarjevih zbranih spisov: "S snovjo, ki se je kot drama "Kralj na Betajnovi" de-finitivno zoblikovala šele dve leti pozneje, se je Cankar ukvarjal že leta 1900, ko je bil komaj končal komedijo "Za narodov blagor". Tedaj (19. avgusta 1900) je pisal prijatelju Kraigherju z Dunaja: "Ali še nekaj drugega mi ne da miru in kadar mi pride na um, me napravi čudovito nervoznega. Predno se lotim te stvari, pojdem prej za nekaj časa v domovino, na Dolenjsko in Notranjsko. Pisati hočem kmečko dramo; tisti žalostni vsesplošni bankerot našega ljudstva, posebno po dolenjskih vaseh je nekaj tragičnega; vrši se počasi in komaj vidno, ali zato je še pretreslji-veje. In malokdo vidi, koliko dramatičnega je v tem propadanju; ta strašna pasivnost je nekaj velikanskega. Mislil si boš, morda, da pretiravam; ali menil se zdi, da vidim stvari dobro. | Pomisli na primer, ali nismo vsi, — Ti, Zupančič in jaz sinovi bankrotiranih ljud.i ? Polovica! slovenskih študentov na Dunaju je na istem kakor mi!"
"Prvotno je bilo torej delo zamišljeno kot socialna drama in nje glavna vsebina naj bi bil "vsesplošni bankerot našega ljudstva"; mnogo tega je tudi v sedanji drami ostalo, toda glavni problem v njej se je vendar bistveno spremenil. O tem no-trajnem procesu ni v pesnikovi zapuščini najti nobene sledi.
"Slovenski Narod" je dne 3. junija 1902 naznanil brez vsake pripombe, da je v Schwentner-jevi založbi izšla drama Ivana Cankarja "Kralj na Betajnovi".
Ivan Cankar je želel, da se njegovo dramo igra v tedanjem ljubljanskem gladelišču, toda odbor "Dramatičnega društva" je odrinil krstno predstavo, da se je ta vršila šele v soboto 9. januarja 1904, z balkona jo je gledal tudi avtor. Nepodpisani kritik v Slovenskem Narodu je dne 11. januarja 1904 zapistal: "Uspeh Cankarjeve drame je bil velik in resničen, in naj so si tudi mnenja močno nasprotna, to priznavajo vsi, da je igra nekaj posebnega, čemur ni odreči velike vrednosti."
"Občinstvo je svojemu cdu-ševljenju dajalo duška z liur-nim ploskanjem in klicalo pisatelja na oder, a Cankar se ni odzval."
"Kralj na Betajnovi" je izšel v češčini kot knjiga v prevodu Karla Hašlerja, in so jo prvikrat igrali v Pragi leta 1905 (Narodni divadlo).
Dne 18. januarja 1948 je v ljubljanskem Narodnem gledališču praznoval 25-letnico igranja na odru mnogim poznani igralski umetnik prvega reda, Janez Cesar, ki Je prevedel veliko i zbornih komedij, ki smo jih igrali v zadnjih 15-letih na ameriških slovenskih odrih. Za svojo jubilejno predstavo si je izbral Ivan Cankarjevo dramo
"Kralj na Betajnovi", v kateri je igral vlogo Kantorja. Ob tisti priliki in za to predstavo je napisal dr. Bratko Kreft za "Gledališki list" svojo sedanjemu času primerno razlogo o Cankarjevem "Kralju na Betajnovi". Dr. Kreft piše:
"Cankarjev 'Kralj na Betajnovi' je prva slovenska socialna drama. V njej je Cankar prikazal razvoj kapitalizma v kmečkem, patriarhalnem okolju. Brezobzirnost in obenem nujnost tega razvoja je poosebil v Kantorju, ki se tega 'brezsrčnega' razvoja in načina dobro zaveda, obenem pa ve, da mora po tej poti naprej, če hoče doseči svoj cilj. Cankar pritira svojega Kantorja celo tako daleč, da vidi v svojem početju ukaz in nujnost neke usode: "Ali ne vidiš, da je moralo tako biti . . . Grešil sem, ker sem moral grešiti."
"Tako zagovarja umor Maksa Krnca pred svojo lastno ženo, toda te besede so obenem zagovor vsega njegovega početja, ki je kljub njegovim osebnim lastnostim, nagibaj očim se k brezobzirnosti in skrajnemu gospo-darskemmu in političnemu stre-muštvu, vendarle pogojeno v socialnih razmerah, ki ga pritiskajo in silijo naprej. Zaplet-Ijaji in spopadi z okolico so zato nujni, vprašanje je le, kdo bo zmagal. Če bi Kantor Maksa ne ubil, bi Maks organiziral kajžar-je, ki so zaposleni v Kantor j e-vi tovarni in taka organizacija bi bila za Kantorja silno nevarna. Razvoja sicer ne bi ustavila, toda sproti bi ustvarjala Kan-torjevim podvigom nasprotne sile. Kantor pa se je prevaril, če je mislil, da bo z umorom ustavil razvoj teh njemu, to se pravi kapitalizem nasprotujočih sil.
"Iz Cankarjevih "Hlapcev" sicer vemo, kako počasi in mukoma je šel ta razvoj ravno pri naših ljudskih množicah, toda šel je kljub temu, ker je moral iti. Nujnost gospodarskega in občno družbenega razvoja je to zahtevala. Zato pa tudi Kantor s svoje strani čisto upravičeno trdi, da ne more delati drugače, kakor dela. Njegov moralni princip je ekonomsko povzročen, brutalen je, materialistično vulgaren, toda resničen. Podobno, a 2 nasprotne strani je z Maksom. Upre se Kantorju, ker je osebno prizadeta njegova družina, ki jo je Kantor spravil na boben, ker je moralno ogorčen nad Kantorjevim početjem sploh, saj je umoril Mininega očeta in se polastil njegovega premoženja. Iz svojega socialno moralnega ogorčenja«" postane, odnosno hoče postati Maks vsaj socialni reformator, če ne socialni revolucionar. Zato tudi hoče ugonobiti Kantorja moralno-pravno, ko mu dokaže, da je morilec. Maksovo socialno ogorčenje je predvsem etično. Marsikje je celo individualistično romantično, a zaradi tega nič manj pogčje-no v tisti razvojni stopnji družbe, v katere okolju se godi Cankarjeva drama, ki nam prikazuje prvo stopnjo prodiranja kapitalizma v patriarhalno vas. Kantorjevi delavci še niso pro-letarci v modernem smislu besede, saj so kajžarji, ki imajo trohico zemlje, ki pa jih ne more rediti, za to so prisiljeni v Kantorjevo tovarno na delo. Vendar jih to v bodočnisti ne bo rešilo pred proletarizacijo, kajti kapitalizem se bo razširil in razbohotil ter jim bo nekega dne vzel tudi tisto bore zemlje. Toda to so že razgledi v bodočnost, ki nam jih Cankarjeva drama ne prikazuje, časovno je zajeta v dobo prve razvojne stopnje kapitalizma na vasi in za to ni 1( razumljivo, temveč
nujno, da se konča s Kantorjevo trenutno zmago.
"Izidor Cankar meni v svojem uvodu h "Kralju na Betajnovi" (Cankarjevi zbrani spisi, 5. zvezek), da sta v življenju Kantor in Maks' neverjetna, da sta pa kot predstavnika dveh idej popolna. V tem je hudo protislovje, kajti če sta Kantor in Maks predstavnika dveh idej, potem sta le shemi, kar pa ni res. Oba, Kantor in Maks, sta najprej živi osebi v drami sami, toda nič manj nista živ in resničen odraz življenja in razmer, čeprav sta kot predstavnika dveh svetov tipizirana. Toda ta socialna tipizacija ne gre na račun osebne karakterizacije, na račun individualizacije. V tem je ravno mojstrstvo Cankarjeve drame. Kantor in Maks nista le predstavnika dveh idej, temveč tudi dveh nasprotujočih si družbenih sil, toda če bi bila le to, kot meni Izidor Cankar, bi s časoma izgubila na svoji živosti, dejansko pa živita tudi kot osebi, kot značaja in tipa, kot živa in resnična individija. Cankar ni hodil po površini, temveč je šel do korenik, ki niso vedno naravnost vidne, ki pa nam edine odkrivajo bistvo stvari in pojavov.
"V vsaki umetnini žive njeni junaki iz nje same in če je kot celota odraz resničnega življenja, tudi njene Osebe ne morejo biti zgolj predstavniki nekih idej. Če bi bile le to, bi v novi dobi, ko so take in take ideje, ki jih izpoveduje določena oseba v drami, že zastarele in mrtve, bi z njimi bila mrtva tudi oseba, ki jih v drami govori. In vendar vemo, da so osebe na primer iz Sofoklejeve "Antigone" še vedno žive, čeprav verujejo v poganske bogove, ker je pač živa Sofoklejeva umetnina. Isto moramo reči o Maksu Krncu, čigar politične ideje se zde danes marsikomu premalo ostro začrtane, premalo premočrtne, preveč romantične, podobno kot je mogoče to ugotoviti tudi pri Ščuki v "Narodovem blagru", če se mu približamo s stališča modernega sodobnega političnega in svetovnega nazora. Ideje Maksa Krnca in Ščuke moramo zato vrednotiti zgodovinsko razvojno, če hočemo biti pravični avtorju in njegovi drami, če strogo druž-benoslovno raziskujemo dobo in razmere, v katerih je nastala Cankarjeva drama, ki je njih umetniški odraz, moramo priznati, da niti Maks niti Kantor ne moreta biti p r i Cankarju drugačna, kakršna sta. Ali ni Maks tipična podoba slovenskega puntarskega razumnika iz tiste dobe, iz tistih naših se nerazvitih razmer? Ali nam naj bo zato manj simpatičen ? Bil je predhodnik, toda brez predhodnikov ni ni nobenih velikih družbenih dogajanj. Če se ozremo nazaj, moramo reči, da se vsaka stvar izvrši ob svojem času.	,
"Cankar je videl globlje v naše takratne razmere kot vsa njegova okolica in doba. Kazal je našim razmeram njih zrcalno podobo, toda ker so se te razmere in ljudje bali videti svoje resnične obraze, so mu nasprotovali in očitali, da opisuje nemogoče razmere in nemogoče ljudi. Še leta 1927 je zapisal Izidor Cankar v uvodu h "Kralju na Betajnovi": . . . kljub temu je pesnik v "Kralju na Betajnovi" nakopičil toliko neverjetnosti, kakor v nobenem drugem dotedanjem delu ne. Najbolj grobe so: Kantorjevo pogajanje z župnikom za mandat, sodna preiskava in nje efekt, pritrjevanje volivcev Kantor j evemu govoru, Kantorjeva nečloveška drznost in krutost, Maksov fantaizem." Toda res je prav nasprotno. Podobnih pogajanj za mandat, ka-Ikor je Kantorjevo pogajanje z župnikom, je bilo nešteto v naši pretekli politični zgodovini, nič manj ni bilo takih čudnih sodnih preiskav pod starimi protiljud-skimi režimi, še več pa je bilo podobnih pritrjevanj volilcev
itd. Prav naš čas je dokazal, kako resnični so ljudje in življenje, ki ga je Cankar upodobil v "Kralju na Betajnovi." Kantor je morilec, toda Kantor je obenem "Kralj Betajnove," ugledna in močna oseba, ki se je bojijo vsi razen Maksa in ki mu nekateri iz strahu, drugi iz ko-ristolovstva, tretji iz klečeplaz-nosti in odvisnosti izkazujejo spoštovanje. Zato sodnik niti noče verjeti, da bi bil Kantor morilec, drugi si pa tega še misliti ne upajo. Boccaccio je zapisal v "Dekameronu" rek, ki se tiče tudi Kantorja.
"Če svet lopova ceni in
spoštuje,
mu zlih dejanj nikdo več ne veruje."
"Cankar je z vsakim svojim delom tudi osebno močno povezan, toda ta povezanost se včasih tolmači preveč mehanično, češ Maks—to je Cankar sam. Tako pretirano istovetenje sem videl pred leti, ko si je neki igralec Maksa nadel Cankarjevo masko. To je lahko odrsko mi-
(Dalje na 3. strani)
35-letnica Slovenske zadružne Irgovine
Pred 35 leti se je sprožila ideja in sicer pri društvu "Mir," št. 142 SNPJ za ustanovitev "zadruge" med našimi rojaki-delavci, kot so jo tedaj imenovali na kratko. Pionir Martin Pogorele, ki je že več let v grobu, je sprožil to idejo na eni seji pri omenjenem društvu. Pokojni Martin Pogorelec je bil od te ideje prežet še iz stare domovine iz Rožnika pri Ljubljani, ko je videl, kako so si že tam pod bivšo Avstrijo poskušali odpomoči naši delavci.
Tako je smatral, da bi se tudi tukaj moralo poskušati nekaj sličnega, kar bi bilo koristno za vse, ki bi postali delničarji in odjemalci tega zadružnega podjetja. Tem bolj še tu v tej deželi, ki tako strogo sloni na "private enterprise-u." Ideja je takrat prodrla in želje so se uresničile. Dolga je že doba 35 let! V tej dobi je bil dotok naših ljudi, ki so se tu naselili, največji. Težkoče in zapreke, katere so nastale takrat z ustanovitvijo tega zadružnega gospodarskega podjetja med nami, so bile velike, kar je sedaj zgodovina zase.
Tukajšnja Slovenska zadružna zveza (pred leti so jo imenovali Slovenska delavska zadružna zveza, zadnja leta pa se je besedo "delavska" popolnoma opustilo pri tem podjetju; zakaj, ne vem), je na gospodarskem polju zabeležila velik napredek in uspeh. Ne le da koristi svojim odjemalcem in delničarjem na prihrankih, pač pa je tudi drugače vsa ta leta rada podprla razne naše kulturne in cinične ustanove, naj si bo z raznimi Oglasi, z raznimi prispevki, v blagu ali denarju.
Mimogrede naj omenim le to: ko je tukaj obstajala tako zvana JPO-SS, ki je zbirala tista leta za naše najbednejše v stari domovini, je bila tudi "Zadruga," ki je prispevala v raznih kon-servah na tone blaga. Dalje je Zadruga podprla večkrat z direktnimi prispevki za sklad otroške bolnišnice itd. Vse to dobro vem, ko sem pošiljal prošnje na to podjetje. Nikoli niso odrekli pomoč, ampak so se vedno njih direktorji zavedali svoje narodne dolžnosti, da so dali tistemu narodu, iz katerega oni sami izhajajo.
Če bi se človek poglobil nazaj v vsa ta leta, koliko je bilo samo v take namene prispcvanega od strani tega gospodarskega podjetja za naše razne kulturne ustanove! Prepričan sem, da je šlo na tisoče in tisoče dolarjev. Koliko je še na druge načine to podjetje podprlo prizadete, pred leti v raznih stavkah premogar-jev in tukajšnje stavkarje pri
Fisher Body, pri New York Central itd. Ko bi hotel naštevati vse, bi se zavleklo nič kako. Vsi tisti, ki smo stali ob strani tega delavskega podjetja vsa ta leta, se dobro zavedamo vrline, katere je vršilo.
Koliko je tudi pomagalo in se vedno pomaga svojim odjemalcem in delničarjem. Mislim, da ti imajo še največ koristi pO njih nakupu.
Vse to in drugo mi prihaja na misel ob tej priliki, ko to podjetje obhaja 35-letni jubilej svojega poslovanja med našimi rojaki v Collinwoodu.
V	ta namen se je odločil di-rektorij Slovenske zadružne zveze, da bo svoj jubilej proslavil čim impozantnejše in to v nedeljo 14. novembra. Podan bo P®' ster varijetni program ob 3.30 popoldne v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. P"' dane bodo razne pevske in god* bene točke s sodelovanjem vseh naših naprednih pevskih zborov, ter solistinje Miss Florence Unetič. Piano solo bo igral
di Donald Plesničar. Umetne plese bo izvajala šest-letna P^S' gy Peterlin, ki je res za njena leta prava umetnica.
V	slovenščini bo glavni govof" govornik naš neutruden Matt Petrovič, ki je že toliko dobrih vzpodbujevalnih govorov poda' med nami. Seveda bodo tudi govorniki drugih narodnosti: cehi, od italijanske zadruge, ClO itd.
Po programu se bo serviralo purmanovo večerjo. Le $1-^^ boste plačali za to obilno večerjo, katero znajo samo pri 2a' družni zvezi zadružnikarke dati-Torej vam priporočam, ne obedujte tisti dan nič, dobili boste za to malo ceno purmanovo večerjo, to se pravi, da bodo žene servirale tako zvano "turkey supper." Po programu in večerja se bo razvila prosta zabava ples v obeh dvoranah. Zgoraj bodo igrali Mickey Ryance orkestra, spodaj pa naši dobro pO' znani Krištof bratje, ki znajo za starejše tako dobro igrat' polke in valčke.
Še nekaj, kot so me direktorji informirali, bodo oddali pri vhodu v dvorano nad 10 lepih vel'" kih dobitkov, to je v gnatih, vreče sladkorja, vreče moke, kO' šara polna razn.e grocerije itd-Torej, že zato se vam bo izpla* čalo, da pridete tega popoldn® v dvorano Slovenskega delaV' skega doma, da boste lahko odnesli enega teh dobtikov. M'f" lim, da ne bo napačno, če J" boste mahnili dol po Waterlo" cesti s kako veliko kraško "šun* ko" (gnat) ali kaj primernega-No, pa ne le to, smatram, je vsa naselbine dolžna, da da tega dne priznanje temu poA' jetju, se apelu direktorija od' zove, napolni obe dvorani praznuje z njimi vred res praV praznik zadružne ideje. Ne odjemalci ali delničarji, amp^'^ vsi se moramo zavedati svoJ® dolžnosti napram temu našeRii^ delavskemu podjetju, kot sem že v početku povedal.
Dajmo se v znak hvaležnost' za vse, kar so oni vsa ta leta dO' brega storili za naše preko nio'"' ja in tu, udeležiti te proslave« 35-letnice zadružnega obstoja med nami. V zadružništvu je la, katere se bo moralo delaV' stvo prej ali slej zavedati, kajt' to je del njihovega programa samoosvoboditev pod izkorišcc valnim sistemom.
Joseph F. Durn-
Zahvala
Na nedeljski prireditvi "Glw* bene Maticr." je naš zaved"' jak John Erbežnik iz 875 154 St. daroval v zborovo bl^ gajno $10., za kar mu najlol'^^ hvala.
Ravno tako se le])o zahvaU*^' jemo Mrs. Tončki Jevnik krasen šopek, katerega je I'" darila pevovodji in pcvcc "Glasbene Matice".	^
Še enkrat najlepša hvala
pevcev "Glasbene Matice '
10. novembra, 1948.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Vzgajanje mladine v sovjetski šoli
Mlademu sovjetskemu svetu Je zaupana naloga, da učvrsti silo in moč socialističnega družbenega reda. Zato ie treba mla-dino vzgajati v duhu komunizma in brezmejne vdanosti detelj in ljudstvu. To odgovorno in častno nalogo opravljata predvsem sovjetska šola in sovjetski učitelj.
Prav v šoli se tvorijo in utr-J^jo osnove komunističnega gledanja na svet. V. I. Lenin je ueil, da se more socialistična zavest pojaviti edinole na podlagi globokega znanstvenega znanja.
"Socialistična družba postav-|Ja za pogoj dovolj razvite proizvodne sile in socialistično zavest ljudi, njihovo socialistično
prosvetljenost," pravi tovariš Stalin.
Učitelju so na razpolago mnoga raznovrstna pota in sredstva za idejno-politično vzgajanje učencev: raznovrstnost dela izven razreda in šole, vplivanje na otroke po starših, družabna delavnost itd. Tu se ho-č e m o predvsem pomuditi pri vzgajanju v procesu preučava-nja posameznih šolskih predmetov. Naj vzamemo kateri koli šolski predmet, vsak izmed njih oborožuje učenca z znanjem, mu širi umsko obzorje, dviga kulturo in ga vzgaja v duhu sovjetskega patriotizma. Pouk se ne more vršiti brez vzgajanja. Zato zahteva idejno vzgajanje
Framed Pictures And Mirrors Accent Furniture Groupings
^ Tomlinson of High Point Photo.
Well-balanced arrangements of appropriately framed pictures and mirrors focus attention on the furniture in a room.
In the living room above, the grouping of four large and four small fruit prints, all framed in simple gilt frames, provides a pleasingly symmetrical and dramatic center of interest over the horizontal line of the couch. In vivid contrast to the plain wall, an over-all patterned wall paper relieves any impression of bareness. And to carry ' out further the feeling of contrast, a large framed mirror has been buiijr, also over a horizontal furniture piece, to give depth and spa-f - Ks to the room.
Wall Paper Gives Personality To Small Hallway


b. J. CampOell Co. I'hoio
In the small corner hall, the floral wall paper against a charcoal background lends design and spirit to a small area. The touch of color gives the small space a distinctive personality of its own.
organiziranost. Ono mora biti natanko preučeno in usmerjeno proti velikemu smotru, a vse to terja od učitelja samega, da je zelo izobražen, da je korenito podkovan v svojem predmetu in da obvlada njegovo metodiko.
Izborno sredstvo za idejno vzgajanje šolske mladine je umetniška književnost. Ta kaže deci življenje v podobah in slikah. Sovjetski šolarji globoko preučavajo rusko književnost, od najstarejše dobe do naših dni, vštevši sovjetsko epoho. In ta prednost se predava tako, da služi smotrom vzgajanja. Poglejmo, kako se poučuje književnost na srednji šoli štev. 89 i v Moskvi. Vzemimo za primer I čas, posvečen ustvaritvam re-I volucionarnega pesnika Rileje-I va, ki je bil eden izmed vodite-I Ijev dekabritovskega upora. I Učiteljica čita Rilejevovo pesem j "Ah, težko mi je . . . ", ki po-j daja sliko, v kako težkih raz-I merah živijo kmetje, zatirani od bogataških zatirancev. "Ali bo ruski narod še dolgo lutka gospode, in bo ta še dolgo kupče-vala z ljudmi kakor z živino?" — "A to, kar je bilo s silo vzeto, bomo mi s silo vrnili ..." Pesem Rile jeva nudi učiteljici priliki, da more primerjati nekdanjo brezpravnost naroda z življenjem v razmerah sovjetskega reda. Na ta način uči vzgojiteljica dečke in deklice ter vzgaja s pridobitvami Velike oktobrske socialistične revolucije v njih ljubezen in vdanost do Partije Lenina-Stalina, do Partije, ki vodi deželo od zmage do zmage. Neizčrpno bo-[ gastvo vzgojnega vplivanja na šolarje se pa zajema ne samo v delih ruskih klasikov, ampak tudi v umetniških pisanjih sovjetskih književnikov, kakor so n. pr. N. Ostrovski, M. Šolohov, A. Fadjejev in drugi. Zgodovina življenja in borbe sovjetskega ljudstva se pojavlja na straneh sovjetske. književaiosti. .kot, niz primerov o junaštvu sovjetskih ljudi, ki jih je treba posnemati. Obrazi Pavla Korčagi-na, Olega Koševoja, Zoje Kos-modemjanske in drugih, so priljubljeni obrazi šolske mladine. In učitelji književnosti izkoristijo svoj predmet ne samo za oblikovanje, ampak tudi za smoter idejno-političnega vzgajanja šolske mladine.
Za idejno - politično vzgajanje učencev služi tudi zgodovina. T a formira p r i učencih marksistično-leninistično pojmovanje zgodovinskih činiteljev in dogodkov, vzgaja aktivni odnos do življenja (živi in delaj za skupnost, za domovino), vzbuja ljudski ponos in sovjetski patriotizem. Dobro se izvaja učenje zgodovine na srednji šoli št. 636 v Moskvi. Učitelji navajajo učence, da delajo iz konkretnih dejstev in dogodkov sklepe obsežne vrednosti. Tako se na prime v sedmem razredu ob priliki teme Španija od XI. do XV. sto-
letja na konkretnem gradivu boja španskega ljudstva proti Mavrom predoči deci razlika med pravičnimi in nepravičnimi vojnami. Nato se njihova pozornost naravna na tale vprašanja: Kdo je sedaj na krmilu v Španiji? Španija v drugi svetovni vojni (plava divizija). Stališče demokratičnih in progresivnih sil sveta do Frankove fašistične vlade itd. V urah zgodovine se v veliki meri izkoristijo odlomki iz umetniške književnosti. Pri temi "Velika domovinska vojna" se na primer izkoristijo odlomki iz Fadjeje-ve "Mlade garde" itd.
Pozornost zasluži tudi izkustvo idejno-političnega vzgajanja med šolarji desetih razredov na srednji šoli štev. 319 v Leningradu. Med učenjem domovinske zgodovine govori učiteljica šolarjem o življenju in delovanju Lenina in Stalina ter poudarja pri tem njuno visoko idej-nost, njuno vztrajnost v načelih, njuno ljubezen do ljudstva in njuno nespravljivost do nasprotnikov. Šolsko delo se vrši v tesni povezanosti z delom komsomolske organizacije. Po uri o Stalinovi zaprisegi so komsomolci organizirali kazanje filma "Zaprisega" ter imeli nato javen vsešolski shod s temo "Stvar našega življenja zavesti in časti".
V učnih urah zemljepisja se sovjetski učenci seznanijo z ekonomijo in političnim življenjem raznih dežel, g kolonialnim sistemom imperialističnih držav, si pridobijo znanje o preobraže-vanju sovjetske narodne ekonomije na osnovi socializma. Učence vzgajajo v pojmovanju sovjetskega gospodarskega sistema ter vzbujajo sovjetski patriotizem.
Interesantna je taktika učitelja geografije na šoli štev. 636 v Moskvi. Ta navadno odkaže poleg dela v razredu ob začetku šolskega leta posameznim učencem teme za referate o raznih aktualnih vprašanjih. Samo v preteklem šolskem letu so sestavili učenci višjih razredov to šole okoli 40 referatov. Med poukom ekonomske geografije

-----------f-

TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na. St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.: vhod samo
na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
Francije, Nemčije in balkanskih držav opiše učitelj do izčrpnosti njihov mednarodni položaj, politiko ZDA in Anglije nasproti tem državam ter politiko Sovjetske zveze. Pri tem pojasnjuje tudi vprašanja, s katerimi se bavi Organizacija Združenih narodov. Vse to širi znanje in razvija v učencih čut ljubezni do lastne domovine.
Pouk prirodopisja pomaga šolski mladini, da se seznani z zakoni v razvoju prirode in oboroži v boju proti praznoverju in predsodkom.
Idejno-politično vzgajanje mladine v sovjetski šoli ni loče-
' no od drugih načinov vzgojnega dela izven razreda. Veliko vzgojno vlogo igrata v sovjetski šoli komsomolska in pionirska organizacija. Vzgajanje zavestne discipline; socialističnega odnosa do dela in družbe, vse-. stranskega spoštovanja učitelja in pripravljenost za pomoč — vse to je najznačilnejša dolžnost komsomolcev in pionirjev v vsaki šoli. Veliko delo opravljajo take organizacije tudi na področju internacionalnega vzgajanja učencev, ker jih se-znajajo z vprašanji demokratičnega gibanja svetovne mladine.
"KRALJ NA BETAJNOVI"
(Nadaljevanje z 2. strani)
kavno, a nepotrebno. Maks Kr-1 lastni socialni usodi, kar je tudi nec je Maks Krneč, kakor je i priznal v pismu Kraigherju, ko Leon Glembaj—Leon Glembaj je snoval to dramo. Toda vse to in Hamlet—Hamlet. Vsi živijo še ne dokazuje, da je Maks foto
predstavljamo, toda napisal je z njo vendarle moderno socialno ljudsko igro v najlepšem in najglobljem pomenu te besede."
Ta razlaga je sicer precej obsežna, toda je vredna da jo vsak vsaj dvakrat prečita in potem sodi delo "Kralj na Betajnovi." Tudi v Ameriki imamo mnogo Kantorjev in Maksov; kar ozrite se okrog sebe, pa jih boste videli. To je vrlo zanimivo vedeti. Ko se tako seznanite s to razlago, boste Imeli dvojen užitek od predstave "Kralja na Betajnovi."
Za dramsko društvo "Ivan Cankar":
. Erazem Gorshe, predsednik.
in morajo živeti iz dela samega
grafija mladega Cankarja. Can-
in ne iz literarrio-zgodovinskih j kar sicer ni napisal v "Kralju opomb in razlag. Res je, da je : na Betajnovi" kmečke drame v Cankar Maksa doživel po svoji j smislu ,kakor si jo s to oznako
Sacramento, Cal. — Dne 30. oktobra je v sanatoriju v Wie-maru umrl Martin Gantz, doma iz Slivnice, Štajersko, star 72 let. Bolehal je za rudarsko boleznijo siliko in v Grass Valley-ju, Cal., živel od 1923. Zapušča dve poročeni hčeri, pastorko in pet vnukinj, v starem kraju pa sina, ako še živi. Žena mu je umrla pred več leti.
/
Sometime in the very near future, a finger will presi your doorbell.	,, .
The ring will be for you, in more than one sense of tha word.
For the doorbell ringer will be a volunteer representative of the U.S. Treasury, aiding the Security Drive to increase automatic buying of U.S. Security Bonds.
For your future, for your security, he will urge you to sign up for one of the two painless, easy, and systematic plans for putting part of your income—regularly—into U.S\ Security Bonds.
One is the Payroll Savings Plan, for people on wages or salary. The other is the Bond-A-Month Plan, for those not on payrolls but who have a checking account in a bank.
In ajl fairness to yourself, you should welcome thii man . .. and listen to him well. He is offering you peace of mind—the peace of mind that can only come from regular saving for the needs and wants of the future.
MM Am/i/cA's sec(//i/7y
/S YOUR. SBCOR/TY f
ENAKOPRAVNOST
Th\s is an officii} U. S. Treast'ry advertisement—prepared under auspices of Treasury Department tnd Advertising Counett,
^ONE SELIŠKAR;
Tržaška cesta
ROMAN
(NudaljcAmnjc)
ko jc stopil na dvorišče,
sta
pi'av videla, kako je z njim.
so mu štrleli na vse stra-je imel meglene, butaste, ^braz brez brk pa je bil po-^oen oskubljenemu žvinčetu, je videtitako smešen in ne-^•^ansko ubog, da se je celo fan-zasmilil.
dvorišču se je nekoliko ^^\'edel. Po stopnicah ni mogel, ' Ho mu bile noge še premeh-. Sedel je na spodnjo stopnico podprl glavo. S prsti, ki so ' i Vajeni šariti po brkih, jo otel doseči svoje ljube ščetine, t»da prsti so zaman tipali po ^'igocenih dlakah. Sprva tega opazil ni, potem pa je krče-
vito
zajel ustnice z dlanjo in se
j drgnil pod nosom; obšla ga je ' gjoza, da se jo dodobra streznil. Ker ni imel ogledala, je stopil k . vodnjaku, spustil čeber v globo-'čino in ga s težavo privlekel na ' vrh. V vodi je zagledal svoj !oskubljeni obraz; od krčevite ' bolesti se je kar zamajal na 'stopnice, sedel in zajokal kakor I pes. Pijanost, zgrevanost, obup i in razočaranje so izzvali v njem zmešnjavo občutkov, da je javkal kakor človek, ki se utaplja. \ Tine in Presta sta skakala do I stropa, tiščala sta se za usta, da ne bi kričala od veselja, ker I se jima je vse tako lepo posrečilo; ko je mojster Tonač:'., ki j se ni ganil s stopnice, pogrr.bil-I za vrat in ga nekajkrat sunil v 'zadnjico, da ga je spravil, na
podstrešje, sta se zavalila na posteljo, v blazino sta se krohota-la in končno zaspala objeta kot neločljiva prijatelja.
Tonač nemara ni mogel preboleti izgube svojih brk. Čez dan ga ni bilo na spregled, zjutraj pa ga tudi na delo ni bilo. Izginil je. Sram ga je bilo, da bi se pokazal tako oskubljen na cesti, pa je ponoči natrpal svojo bisa-j go ter jo popihal. No, nihče nil žaloval za njim!
Tine je prevzel njegovo mesto v delavnici. Spoznal je pri tej priliki, kolika je ničemer-nost čolveka. Čas mu je tako hitro mineval pri nakovalu, da ni mogel vseh dojmov mirno pospraviti v predalčke svojega razuma, saj je vsak dan znova odkril nekaj novega in pomembnega.
Opažal je, da je gospodinja postajala še bolj otožna, kakor senca je hodila po vrtu in po opravkih okoli hiše in neizrečeno se mu je smilila. Po svoji pameti je sicer presojal, da go-
spa ni prav ravnala, srce pa mu je govorilo, da je nesrečna in | usmiljenja vredna. Tudi mojster j se mu je na poseben način smilil. Močno se je bil izpremenil. I Delal je sicer z vso vnemo, toda' mrk je postal in nekam zapustil se je bil. Vse preveč pogosto je hodil h Krčonu, iz stanovanja je bilo slišati vse bolj pogosto njegov jezni glas in pridušeno ihtenje gospodinje.
• "Tine, v tej hiši se bo zgodila nesreča!" je večkrat dejal pomočnik Ivan. "Oblaki se nabirajo, zdaj zdaj bo treščilo!"
Seveda, saj drugače biti ne more. Tine se je plaho oziral zdaj na mojstra, zdaj na gospodinjo, Marička pa je kakor brezskrbna ptičica tekala po vrtu in ni videla ničesar. Včasih je prišla v delavnico in je vsa zavzeta gledala iskre, ki so bukaie iz kovaškega ognja. Ali jja je vzela najmanjše kladivo in pozvanjala z njim po nakovalu.
Tine je zbiral opilke in kadar jo je hotel prav posebno razve-
seliti, jih je vsul v žerjavico, da so drobcene zvezdice prasketale pod črni strop kamina. Oh, ko bi mogel vse ljudi v hiši razveseliti s takimi stvarmi! Tega pa ne more! Človek ima včasih tako čudne želje, da se mu ne morejo izpolniti. Kaj potem?
Zares je težko, ko človek ne ve kam s svojimi željami. Vsakemu človeku je meja želj določana. Kdor gre čez mejo, je kakor popotnik brez potnega lista. Povsod ga lahko vjamejo in mu pristrižejo peroti.
XII.
Tine so je vrnil v življenje Globočnikove družine, da sam ni vedel kako. Naenkrat je občutil vso težo zagrenjenosti, ki je dihala z vseh sten tega doma, najsi se je že s srcem in razumom nagibal zdaj bolj k ženi, zdaj bolj k možu. Tisto nevidno zlo, ki je že ob njegovem prihodu tičalo v domu, se je zdaj razraščalo, počasi je dobjvalo obliko in vsebino, predrlo je stene 'in je postalo očitno.
Gospodinja ni hodila nikamor več. Tavala je po hiši kakor I omotična, postajala je še bolj bleda in ker se je rada v temno | oblačila, je bila njena lepota še bolj izrazita. Rada je čitala knjige, če si je le mogla vzeti kaj časa in če je bilo pri hiši še toliko dela, je vendarle našla samotno uro, da se je zaprla v sobo in za-strmela v knjigo. Zdaj, ko je postal njen mož tako ljubosumen, da je ni puščal izpred oči, ji jo zmanjkalo čtiva; mož je bil zdaj ljubosumen tudi na knjige in ni več zaupal nobeni stvari, da je včasih kar hlipala v onemoglosti, ker si ni vedela poma-t^ati iz obroča, ki jo bo stisnil, če ga ne bo na kak način zlomila.
Že od nekdaj je bila čudno vaša zaprta, nobene prijateljice ni imela, tudi s sosedami ni marala imeti opravka, najbrž zato ne, ker je bil polet njenega življe-1 nja včasih usmerjen drugam kot v kuhinjo. Če bi bil njen oče obdržal svoje premoženje, bi bi-
lo z njo danes drugače, saj so jo doma, ko je bilo bogastvo še na kupu, obrnili povsem v drugo smer. Dve leti se je učila v posebnem zavodu za deklice v Au-erspergovi palači, ko je bila dekle, so jo vedno vabili na svečane plese v Reduto, učila se je kuhati v kuhinji velike in priljubljene gostilne "Severna zvezda"—nenadoma pa je oče izgubil vse premoženje.
Mati se je na moč trudila, da je vse tri hčere omožila s prvimi snubci, ki so se oglasili. Glo-bočnik je bil znan, spoštovan obrtnik in lep človek. Morda se je za nekaj dni zaljubila vanj, ko ga je gledala sedeti pri materi tako čvrstega, resnega in pametnega, najbrž pa se je vdala materinemu preudarku, ki je bil dovolj jasen in razumljiv.
(Dalje 'prihodnjič)
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
10. novembra, 194S.
W!P-
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
DRUGA KNJIGA ,
(Nadaljevanje )
— E-hej! . . . Kam pa?... Počakajte! ...
Vozovi odprave so v diru zapeljali v zaselje. Na široki, zapuščeni cesti je plesal veter. Na nekem dvorišču je stara Ukra-jinka vrišče metala na voz blazine. Njen mož, bos in razoglav, je držal konja za uzdo.
V Rubaškinu so zvedeli, da je nastanjevalca, ki ga je bil poslal Podtelkov, ujela kozaška obhodnica in ga odvedla z a breg. Kozaki s o bili očividno nekje blizu. Po kratkem posvetovanju so sklenili oditi nazaj. Podtelkov, ki je spočetka zagovarjal pohod dalje, se je zdaj zmedel.
Angling For Title
^ i ,.
Nancy Miller, 19, Oxford, Ind., hopes to be named "Farmer's daughter of 1948" at National Farm and Garden Show in Chicago Coliseum Nov. 27 through Dec. 4.
• She'll compete with other farm girls picked by exhibitors at the big exposition of implements, equipment and home appliances to represent them in contest finals. Prizes will include a complete winter costume and accessories.
Girls wishing to enter may send photographs to the Show for preliminary judging. Fathers of entrants must be farmers.
Chicken and Cranberry Wed
At Festival
SOUTH CARVER, MASS.— At a novel Cranberry Festival in ad« vance of National Cranberry Week, the little white hen and the little red cranberry were united in mar, riage, and vowed henceforth to ap> pear together on dinner tables from coast to coast. At the cere« mony, Elizabeth Torrey of Han. son, Mass., dressed in a fluffy white feathered costume, becam'e the bride of an animated can of cranberry sauce. John Quarles, Boston Attorney for the National Cranberry Association, performed the ceremony. The Cranberry Fes-tival, coming at the peak of the harvest season, celebrated the harvesting of the third largest cranberry crop on record from the ocean sprayed bogs of Cape Cod, New Jersey, Wisconsin, Washington and Oregon.
I Krivošlikov je molčal, spet ga je začel tresti napad mrzlice.
j — Kaj, ko bi šli vendarle da-
]
j 1 je ? — je vprašal Podtelkov I Bunčuka, ki je bil prisoten pri posvetovanju.
Ta je ravnodušno /zmignil z rameni. Njemu je bilo docela malo mar, ali gredo naprej ali nazaj, samo da bi se gibali, samo da bi bežali pred žalostjo, ki mu je pritiskala za petami. Pod-teljov je stopal zraven voza in pripovedoval o prednosti pomikanja proti ustju Medvedice. Toda ostro ga je zavrnil eden izmed kozakov-agitatorjev:
—	Kaj si ob pamet! Kam nas misliš vesti? Proti kontrarevo-lucionarjem ? Ti, bratec, se nikar ne šali! Nazaj pojdimo! Ne bi radi poginili! Kaj je tistole? Ali vidiš? — pokazal je na grič.
Vsi so se ozrli: na nizkem hribčku so se razločno zarisale postave treh jezdecev.
—	Njihova obhodnica! — je zaklical Lagutin.
—	In tam še ena!
Na hribu so zagomezili konjeniki. Prihajali so v gručah, se razhajali, zginjali za' hribom in se spet pokazovali. Podtelkov je izdal ukaz za premik nazaj. Pripeljali so se skozi vas Alekse-. jevskij. Tudi tu so prebivalstvo ' očividno obvestili kozaki, da se je začelo skrivati in bežati.
Temnilo se je. Pršil je zopqi, droben, hladen dež. Ljudje so bili premočeni in premraženi. Hodili so zraven voz in imeli puške pripravljene. Cesta se je vijugala po pobočju, se spuščala v sotesko, tekla po nji, se vzpenjala in zlezla na grič. Na grebenih so se pokazovale in skrivale kozaške obhodnice. Spremljale so odpravo in še povečevale živčni zlom kozakov, ki so bili že tako ubiti.
Ob enem izmed poprečnih kolovozov, ki so sekali sotesko, je Podtelkov skočil z voza in na kratko kriknil drugim: — Pripravljeni! — Dvignil je na svojem konjeniškem karabinu varovalko in odšel vštric z vozom. V kolovozu je sinjela voda, ki jo je zadrževal nasip. Ilovica ob krnici je bila pokrita s sledovi govedi, ki je prihajala pit. Na grebenu posipajočega se nasipa sta rasla stepna trava in slak, spodaj pri vodi je mrlel šaš in v dežju pošumeval ostrolisti sabljevec. Podtelkov je na tem prostoru pričakoval kozaške zasede, toda izvidnica, ki jo je poslal naprej, ni nič našla.
—	Fjodor, zdaj nič ne čakaj,
—	je zašepetal Krivošlikov, ko je poklical Podtelkova k vozu.
—	Zdaj ne bodo napadli. Ponoči pa.
—	Tudi meni se tako zdi.
28
Na zahodu so se zbirali hudourni oblaki. Mračilo se je. Nekje daleč, v obdonskem pasu, se je potegnil blisk, kakor perutnica obstreljene ptice je utri-))ala bliskavica. Na to plat je ugaslo svetila zarja, zastrla s črnim prestiralom oblakov. Stepa je kakor čaša, do roba zvrhana tišine in mokrotne vlage, skrivala v gubah kolovozov žalostne odseve dneva. Ta večer je v nečem spominjal na jesenski čas. Celo trave, ki še niso pognale v cvet, so zaudarjale nedopovedljiv mrtvaški vonj po trohnobi.
Podtelkov je vdihaval raznovrstne nedoločljive vonje vlažne trave, ko je koračil. Poredkoma se je ustavljal in trebil s peta grude nabirajočega se blata; ko se je vzravnal, je spet težko in
trudno nnsel svoje velikansko telo in škripljal z mokrim usnjem čez in čez odpetega suknjiča.
V vas Kalašnikov, v poljako-vo-nagolinskem okraju, so se pripeljali že ponoči. Kozaki edi-nice so zapustili vozove in se razšli po hišah prenočevat. Vznemirjeni Podtelkov je izdal povelje o razpostavitvi straž, toda kozaki so neradi ubogali. Trije so se uprli.
—	Sodi naj jih tovariško sodišče! Treba jih je postreliti za neizpolnjeno vojno povelje! — se je razvnemal Krivošlikov.
Podtelkova je nemir ubil, da je trpko zamahnil z roko:
—	Pot jih je pokvarila. Ne bodo se branili. Zgubljeni smo, Mihatka; . . .
Lagutin je nekako zbral nekaj ljudi in poslal iz vasi ogled-nice.
—	Ne zaspati, dečki! če ne, nas bodo naklestili! — je Podtelkov prigovarjal sebi najbliž jim kozakom, ko je hodil po kočah.
Vso noč je presedel za mizo, naslanjal glavo na roke, ječal težko in hropeče kakor bolna žival. Pred jutrom je malo zaspal, spustil na mizo debelo glavo, toda skoraj ga je prebudil Robert Frašenbruder, ki je prišel iz sosednje hiše. Začeli so se zbirati za odhod. Že se je zdanilo. Podtelkov je stopil iz koče. Z gospodinjo, ki je pomolzla kravo, sta se srečala na pod-stenju.
—	Tamle na hribu stoje konjeniki, — je ravnodušno rekla.
—	Kje?
—	I, tamle za vasjo.
Podtelkov je planil na dvorišče: na hribu, za belo plastjo megle, ki je visela nad vasjo in vrstami vrb, je bilo videti številne skupine kozakov. Dirjali so in galopirali, obkoljevali vas in tesno zategovali obroč.
Nanagloma so se na dvorišču, kjer se je ustavil Podtelkov, ob njegovem vozu začeli zbirati kozaki njegove edinice.
Prišel je Migulinec Vasili Mi rošnikov, velikanski grivasti ko-zak. Poklical je Podtelkova vstran, povesil oči in dejal:
—	Veš kaj, tovariš Podtelkov . . . Ravnokar so prišli njihovi odposlanci, — mahnil je z roko proti hribu, — rekli so, naj izročimo tebe, potlej pa naj položimo orožje in se vdamo. Ce ne, bodo napadli.
—	Ti! . . . Pasji sin! . . . Kaj gjbezdaš? — Podtelkov je pograbil Mirošnikova z a oprsje plašča, ga pahnil od sebe in stekel k vozu; puško je prijel za sredo in zavpil s hripavim, po-surovelim glasom kozakom:
' — Naj se vdamo? , . . Kakšna pogajanja pa sploh morejo biti s kontrarevolucijo? Bijemo se z njimi! Za menoj! V strelce!
Usuli so se z dvorišča. V gruči so pritekli na konec vasi. Pri zadnjih hišah je dohitel zasoplega Podtelkova člen odprave Mrihin.
—	Kakšna sramota, Podtelkov! Kaj bomo tudi mi s svojimi brati prelivali kri? Nikar! Se bomo že sporazumeli!
Ko je Podtelkov videl, da samo neznaten del edinice gre za njim, je s trezno razsodnostjo sprevidel neizbežnost poraza v primeru spoprijema, zato je brez besede potegnil iz puške zapirač in medlo zamahnil s čepico:
—	Nehajte, dečki! Nazaj — v vas . . .
Vrnili so se. Zbrali so ves oddelek na treh sosednih dvoriščih. Kmalu so se v vasi pokazali kozaki. S hriba se je spustil; trop kakih štirideset jezdecev. |
Podtelkov se je na povabilo miljutinskih starešin napotil iz vasi dogovarjat se o pogojih' vdaje. Osnovne edinice nasprot-i nika, ki je opasal vas, niso za-1 pustile položajev. Na poti je Bunčuk dohitel Podtelkova in' ga ustavil:
—	Se predamo?
—	Sila kola lomi . . . Kaj? . . . No, kaj misliš?
— Končal bi rad? ka je vsega streslo.
Bunču-
Z visokim, praznim, ubitim glasom je zarjul, ne meneč se za starce, ki so spremljali Podtelkova :
—	Reci, da orožja ne damo! . . . Zdaj nisi več naš poveljnik! S kom si se posvetoval? Kdo ti je dal pravico, da nas greš predajat? — Naglo se je zasukal, zamahoval s samokresom, stisnjenim v pesti, in odšel nazaj.
Ko se ja vrnil, je najprej poskušal prepričati kozake, naj bi se prebili in v bojih dosegli železnico, a večina je bila očitno volje za premirje. Neki so se obrnili od Bunčuka, drugi so sovražno porasli:
—	Kar pojdi in se bij, Anika, mi pa se z rodnimi brati ne bomo tepli!
—	Tudi brez orožja se jim izročimo.
HIŠA NAPRODAJ
Lepa hiša za eno družino; 8 sob, vse modernizirano, rekreacijska soba, preproge in zavese so vključene. Nahaja se v lepi naselbini od E. 127 St. in 81. Clair Ave. Za podrobnosti se zglasite na
12424 LANCELOT AVE.
LASTNIK
proda v naselbini St. Clair Ave. in E. 61 St. delikatesno in grocerij-sko trgovino z C 2 licenco (pivo in vino za na dom). V dobri slovenski naselbini blizu šole, cerkve in transportacije. Zraven se dobi tudi stanovanje v ozadju trgovine z vsemi udobnostmi (3 ali 5 sob). Dobi se "lease." Tedenskega prometa od $475 do $500. Prodaja se ker ima lastnik druge posle. Za dogovor pokličite lastnika
EX 8528
Proda se lekarna
z patentiranimi zdravili, kozmetiko, "fountain service," tobakom in Časopisi. Prodaja se za na dom tudi pivo. Nahaja se v slovenski naselbini na prometnem kraju. Lastnik mora prodati. Cena samo $11,000.
Podrobnosti se dobi pri
Eastland Realty
867 E. 185 Si., IV 7100
— Sveta velika noč je, mi pa naj bi prelivali kri?
Bunčuk je stopil k svojemu vozu, stoječemu zraven kašče, vrgel podenj plašč in legel, ne da bi spustil iz roke zobčasti ročaj samokresa. Spočetka je že mislil pobegniti, toda zoprn mu je bil skriven odhod, dezerterstvo, zamišljeno je zamahnil z roko in čakal na vrnitev Podtelkova.
Ta se je vrnil čez tri ure. številna truma tujih kozakov j e prišla z njim v vas. Nekateri so jezdili, drugi gnali konje z a uzde, tretji šli kar peš, tesno za Podtelkovom in nadporočni-kom Spiridonovom, ki sta nekoč služila v isti bateriji, zdaj pa je ta načeloval posebnemu
DELO ZA
hišna opravila dobi slovensko dekle, vdova ali razporočena ženska. Mora znati angleščino. Dober dom in dobra plača. Samo tri odrasle osebe v družini. Nahaja se v University Heights. Pokličite FA 2727
F O R N E Z I
Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5; premen jamo stare na olje. Thermostat.
Tinning & Roofing CHESTER HEATING CO., 1193 Addison Rd., EN 0487 Govorino slovensko
PRODA SE
pohištvo po nizki ceni. Za sprejemno sobo, jedilnico in spalnico; kuhinjsko peč in stole, Maytag pralni stroj. Vpraša se po 6. uri zvečer na
391 E. 162 St.
. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 Si.
HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes. Radios, Rec. Players Vse delo jamčeno
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 0583
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 3118
STEVE F. PIRN AT
6516 ST. CLAIR AVE.	HEnderson 3500
POŠILJA DENARNA NAROČILA, v evropske države, vse pošiljatve so jamčene.
PRODAJA ZABOJE, in sprejema PAKETE, ter vse potrebno uredi za odposlati v evropske države.
SPREJEMA NAROČILA ZA MOKO IN STANDARD PAKETE, z vsakovrstnimi živili za Jugoslavijo, vsa naročila so garantirana. VRŠI VSE URADNE NOTARSKE LISTINE.
V polni zaupnosti se lahko obrnete na naš urad.
STEVE F. PIRNAT
odredu z a zajetje Podtelkove odprave. Podtelkov j e visoko nesel glavo, korakal naravnost in previdno, kakor da je preveč pil. Spiridonov mu je nekaj pripovedoval in se tenko in zvito smejal. Za njim pa je jezdil ko-
PRODA SE HIŠA
in velika lota, 80x160 čevljev; 2 loti v ozadju se tudi dobi. Hiša ima 8 velikih sob, 4 in kopalnico spodaj, 4 zgoraj. Podstrešje čez vso hišo, klet pod vso hišo, fornez, 2 garaži: poleg je kokošnjak in shramba za orodje. Nahaja se blizu šol, trgovin in busa. Se mora prodati, da se uredi zapuščino.
Za podrobnosti pokličite Willoughby 1111 R
zak in pritiskal na prsi okorno ostružen drog velike bele zastave.
(Dalje prihodnjič)
OD E. 185 ST. NA MONTEREY AVE.
Hiša za eno družino, 5 sob, garaM za en avto, fornez na plin, lota 45x140, lepo splanirano.
Cena samo	$10,900.
Nova zidana hiša s 5 sobami, Colonial stila, na Naumann Ave. Cena samo	$12,80u|
Naprodaj imamo še več drug'" hiš v tej naselbini.
Euclid Shore Realty Co. 896 E. 185 Si.
IV 6077 — IV 6076
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St	HE 2730
POŠLJITE zimske pakete
svojcem v Jugoslavijo
A.)	Po naročilu pošljemo STANDARD GOTOVE PAKETE
št. 1, 2, 3, 4, 4A, 5, 5A, 6, 6A, 7 in 8—vsak v svojem lesenem zaboju in naslovljen na prejemnika. Št. 8 je edini paket, ki ni v zaboju, ali je takisto naslovljen na prejemnika.
PAKET št. 5 vsebuje: 100 funtov najboljše bele moke (Fancy XXXX Enriched Flour)—vreča je spakirana v trdnem lesenem zaboju, ker tako je edino sigurno, da bo naslovnik prejel moko v redu. Cena ........................................................... $13.75
PAKET št. 6 vsebuje: 40 funtov špagetov, 30 funtov sladkorja, 30 funtov zelene kave in 25 funtov riža________________$39.00
PAKET št. 8 vsebuje: 100 funtov bele eksportne moke v dvojni vreči (fina in močna vreča). In vreča jim tam pride dobra za uporabo v mnoge svrhe ___________________________________ $11.25
S temi vsotami plačamo mi vnaprej za prevoz do Reke in zasiguramo proti izgubi omenjenega zaboja ali vreče do prejemnika. Pakete št. 5 in 6 ali št. 6 in 8 se lahko pošlje skupaj, drugače pa samo po en paket na vsako osebo z eno ladjo. Denar se pošlje skupaj z naročilom.
B.)	če vam gornje ne bi odgovarjalo, lahko po volji naročite, večje pošiljke ik našega Cenika, ali pa pošljite vašo hrano, obleko, obuvalo, strojno orodje, itd. ,
C.)	Potom nas si lahko naročite razne manjše pakete (44 funtov). Cene so odvisni od pošiljke, a paketi so zasigurani.
Roba, kupljena od nas v New Yorku, takoj postane vaša last ravno tako kot roba, ki jo nam sami pošljete, a mi se za vso robo potem pobrigamo edinole kot agenti pošiljatelja. Na tej podlagi imamo mi dovoljenje za izvoz od vlade v Washingtonu, D. C.
Ladje odpotujejo v Reko vsaka dva tedna, a pošiljke odpreipi-mo čim preje mogoče. Vsak pošiljatelj more poslati največ petini osebam z eno in isto ladjo.
J. Fabris & Co.
466 West 23rd Street New York 11, N. Y.
zavarovalnino
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE
Pokličite;
ENdicott 0718
Če vam 'Enakopravnost' ugaja, naročite jo za poskušnjo vašemu prijatelju in znancu. Če imate kaka priporočila za izboljšavo čti-va, sporočite ga in skusalo se ga bo upoštevati.
ENAKOPRAVNOST
6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio