■ . .	. .	V	V	q V	j T	' ^^ 1 ' ' •'' _'L L j ~
uUa|W|> only.	^^^^^^^^^^^
Mestni zbor je uvedel preiskavo v'policijskem oddelkiu
—V Clevelandu je nastal 'hud spor na mnogih straneh, in sicer med direktorjem javne k v&rnosti, Sprosty, med načelnikom polici j e, iRowe in med me-pw«tno vlado. Spor je tako oster, da je mestni zbor »pri pondelj-kovem zborovanju sklenil, da preišče raamere, ki vladajo pri policiji. Policijski načelnik je zgubil skoro vso oblast, in policijska vlada v Clevelandu je danes razdeljena na štiri oddelke : {Posamezni kapitani zapovedujejo samostojno in načelnik Rowe nima pravice dirigirati policije. V s*edo popoldne se vrši v mestni hiši prvo zborovanje peterih coun-cilmanov, ki bodejo odločili, ali naj dobi policijski načelnik Rowe nazaj svojo oblast, ali naj še nadalje politika igra važno ulogo pri policiji. Kot priče bodejo poklicani župan 'Davis, direktor javne varnosti Sprosty in kot zadnja priča nastopi načelnik ^policije Rowe. 2upan je mnenja, da Rowe ne more dobro voditi vsega po-cijskega oddelka, če je sam. Zato je razdelil njegovo moč. Načelnik Rowe pa, ki pozna doforo policijo je drugega mnenja, in pričakuje se senzacijo-nelnih političnih razkritij. Na-L čelnik Rowe je v torek se po-Jffovarjal dve uri r . županom, f eno uro z direktorjem javne i varnosti Sprostyem in eno uro z direktorjem Fitzgeraldom. f
.—fDr. Sava, št. 87. SSFZ je plačalo vseh pet delnic ža ®s iN. Dom, in je to sedaj sedmo društvo, ki ima plačane vse delnice. Dftxktorij za zgradbo & N. Doma je na zadnji -sklenil na več prošenj od slovenskih' trgovcev, da lahko trgovci kupijo "opeke' Nar. Doma. Opeke so po 5c komad in jih je dobiti pri tajniku Doma na 1052 E. 62nd Št. Vsak trgovec, ki bo opeke zahteval, jih plača takoj. Ker je to zelo dobra ideja, se tem potoim apelira na člane Doma, da v vseh* trgbvinali, kjer kupujejo sv^e potrebščine, zahtevajo te opeke. Kdor prinese za $10.00 opek na glavni urad, dobi delnico, ki je vredna $10 in pozneje še več, ko se bo Dom pričel obrestovati. Izšle so tudi smodke v korist S. IjN. Domu, katere izdeluje rojak Hohn Bredkvar. Dom ima od ^v-sake škatlje smodk ioc dobička, torej rojaki sezite po njih! Vsak zaveden gostilničar in trgovec bi moral imeti te smodke' v zalogi. Podpirajte domačo v tvrdko, ne pa tuje. Nadalje je seja direktorija sklenila, da se skliče skupen sestanek vseh direktorjev in zastopnikov za prodajo delnic v četrtek, 20. ju-^ lija v vdiko dvorano Birkovo. Tu se bo ukrepalo glede semnja, katerega priredijo vsa društva, ki so člani Doma, na So-. kolskem vrtu r. 3, 4. septembra. Društva bodejo potem obveščena pismenim potom iz gl. urada.
—^Zadnji sprevod žalostno preminulega Vinko Pristova, ki je pri kopanju utonil, se je vršil v pondeljek ob 2. uri pop. Ogromna množica ljudij se je i zbrala na mestu in bila «priča žalostnih obredov. Iz mrtvašnice Jos. 2eleta so peljali truplo ranjkega pred dom, kjer je stanoval. Rev Grškovič je o-pravil cerkvene obrede, katerim je ljudstvo z resnostjo in simpatijami sledilo. "Slovenski Sokol kot Jugoslovanski Sokol »ta bila polnoštevilno udeleže- 1 na, poleg tega so pa počastili 1 r spomin ranjkega češki Sokoli 'Nova Vlast", "Cleveland" In "Havliček", pri katerih Soko- \ » lih je ranjki užival veliko spoštovanje. Drt.Ečlinost je polnoštevilno zapelo pred' hišo krasne zalostmke. Ko je sprevo
1 dospel na Calvary pokopališče 1 in so češki Sokoli videli borni s prostor zadnjega počivališča - Pristova, so odločili, da na svo-
•	je stroške poiščejo boljše in do-, ^tojnejše mesto ostankom ranj-
•	kega. Pokopan bo konečno v i sredo ob 2. uri popoldan.
i' -—'Mestni svet je pri pondelj-' kovi seji sklenil izdati za $3.-t 500.000 bondov za splošne, me-1 stne potrebe. Nadalje se je
•	sklenilo prodati za en milijon
■	dolarjev bondov za novo kon-
■	vencijsko dvorano v Clevelari-
■	du. Dovolilo se je nadalje $2.-
■	000.000 za zdravstveno nadzo-
■	rovanje otrok. Družbi cestne železnice se je dovolilo stroške'
, v svoti $46.000, da položi nov : tir na Waterloo J^d. Mestni i svet je nadalje odločil, da av-
■	toraobili ne srnejo računati, več
■	kot $3.00 na uro za avtomobil, kjer je od 1 5 oseb; Dose-
i daj so računali $4.00 na uro.
■	Ljudje, ki niso stari Še 21 let; ne smejo voziti elevatorjev.
j
—Mestna vlada je dobila hud ukor od mestnega sveta v pondeljek, ker se ostanke jedil {garbage) tako redko in neredno pobirajo iz stanovanj. Zupan Davis je obljubil, da bo naredil vse v svoji moči,- da odpravi ndostatke. Nadalje je naznanil mestni pravnik mestni vladi, da mesto lahko ob jezeru zgradi pristanišča .in dpfce', ne dabi bilo trebrmestu »plakati lastnikom zemljišč kako odškodnino. \
—Se 3 dni časa imajo ljudje, ki so dosedaj pozabili davke plačati. (Pb -teh treh dnevih pa pride kazen. Devet blagajnikov deluje ha blagajni ves dan, da zadovolji vsem ljudem.
—-Vročina, ki pritiska en teden nad Oeveland, je zahtfeva-la dosedaj vsega skupaj devet žetev. V torek sta umrla dva moška radi vročine. Ža konec tedna se prerokuJje bolj hladno vreme.
—'Meseca novembra pri volitvah se bo glasovalo med drugim tudi za priklopljenje mesta East Cleveland — Clevelandu. East Cleveland šteje 4000 oseb. Mogoče se ob istem času tudi vrši volitev za priklopljenje Lakewooda, ki Šteje 12.000 ljudij.
i—Vodja elevelandskih šol Frederick zabteva večjo plačo za učiteljice in učitelje, katero povečanje bi. veljalo na leto $40.00.
—(bounty blagajnik O'Brien svari stariše naj nikar ne pošiljajo otrok plačevat davke. Dva dečka, ki sta imela pri sebi eden $35, -drugi $14 sta bila okrade-na, predno sta prišla na sodni-jo, da bi plačala davke.
o-
Na Kavkazu.
iPetrograd, 18. julija. Ofenziva na Kavkazu se nadaljuje-Kubanteki kozaki so pri Plastuny porazili močan turški oddelek. Turki so zažgali mesto 'Bairburt, predno so se umaknili iz njega.
-—o
Deutschland odpotuje.
» ♦ v
Baltimore, 18. julija. Subma-r^n Deutschland je pripravljen za odhod iz te hike, in vlačna ' adija Timmons je pripravljena, da potegne submarin'jz pristanišča. Ameriška vlada i?i postavila nobenih patrolnih ladij v pristanišče, ker je prepričana, da zavezniki ne bodejo napadli subamarina v ameri- f škem v okovju. Sedem angleških in francoskih križark je na straži.
tov. Ponikvar m mrtev delavec.
Odprto pismo Rev. Ponikvarju
Zopet sveži grob v tujini. Daleč od svoje domovine, ločen od starišev, bratov in sester ter ostalih sorodnikov je dne I i. julija po nesrečnem padcu preminul ^prijatelj in rojak Ivan Zemljan. Pošten človek ob lakih nesrečnih dogodkih pozabi na vsa nekdanja nasprotja, mržnje, sovraštva itd. spomin-jajoč se pregovora: "De mor-tuis nil nisi bene!" O mrtvih je najljoljše samo dobro govoriti.
In vi g. Ponikvar, ki hoflete biti veroučitelj, namestnik Kri-sta, apostolj krščanske ljubezni
odpuščanja in strpnosti, učitelj morale rimsko-katoliške cerkve, ali ste tudi vi tako storili ? !Ne! Nasprotno! V' nepotreb-n^ip listu ste na skrajno zlo činski način napadli revnega delavca, ko je bil že mrtev, potem ko je postal jtrtev svojega dela, da ga je ubilo pri delu, kjer se je mučil za svoj vsakdanji kruhek, kakor milijone drugih delavcev!! g. Ponikvar, imate polne kleti vina, piva in žganja, imate krasno s>ta-novanje, nič dela, dovolj pohajkovanja, veliko zabave v kletf in drugod, vi g. Ponikvar se'
drznete napasti revnega, zapuščenega delavca, potem ko ga je že Bog sodil za njegova dela po pravici, ne pa po maščevanju, kakor delate vi, ki pravite da ste bopji names-tnik! Prokleli ste ime pokojnika, ko je ležal že v črni prsti zakopan, in vi se ujrnte trditi, da ste katoliški mašnik, učitelj ljubezni in spoštovanja do drugih.
(Pokojnemu revežu, ki je dalj časa hiral na je tik i, katere se je toliko ozdravel, da si je potem v potu svojega obraza zaslužil vsakdanji kruhek, očita-Dalje na drugi strani.
Nemška armada se umika pred Rusi
1	i	.»i	i	*
Avstrija brez mesa.
Dunaj, 18. julija. Dosedaj so v Avstriji parkrat na teden še smeli jesti meso. divjačine ali rib, toda nova odločba, ki jo je izdala vlada, in ki pride v efekt takoj, zapoveduje, da tri dni v tednu nihče ne sme jes-ti nobene urste mesa, niti klobas, rib niti djyjačine. V Avstriji je zmanjkala vsakovrstna hrana in ljudstvo se ž največjimi težavami preživlja.
Nemci hočejo voliti za mir.
Amsterdam, 17. julija. Meseca januarija poteče postavna doba nemškegaTdržavnega zbora in časopisje opominja nemško vlado naj preskrbi ob pravem času za nove Volitve- No--ve volitve se morajo vršiti predno se bo mir -sklenil. Časopisje nadalje svetuje nemški vladi, naj sklene premirje s sovražnikom, naj se annada vrne domov in naj potem ljudstvo glasuje ali je za vojno ali za mir.
Angleži napredujejo.
Londpn, 18. julija. Slabo vreme je povzročilo, da so boji na francoski fronti ponehali. Toda Angleži severno od Som-i me so v neprestani ofenzivi in so tekom pondeljka in torka napredovali za 1500 sežnjev. Po hudem in krvaveirti boju so odvzeli Nemcem Bezentin-le-Petit gozd in nekaj vasi v bližini. Nemci «0 imeli silne zgu-he in Anglija uradno poroča, da je angleška armada od 1. julija ujela 199 častnikov in 10.-779 mož.
150 topov zaplenjenih.
Poleg tega so dobili Angleži sedemnajst teških in 133 lahkih topov. Strojnih pušk so Angleži zaplenili dosedaj 320. Poroča se, da imajo Nemci na bojiščih npd 50.000 strojnih pušk in da jih izdelajo vsak dan 200 novih.
Nemci v ofenzivi.
Nemci skušajo upeljati ofenzivo napram 'angleški vojni fronti. Nemci so zaporedoma napadali La tMaisonette, toda so bili vselej krvavo odbiti. Najhujši boji se bijejo sedaj pri vasi Biaches. Nem so jako aktivni zasedaj pri Verdunu. Na zapadnem bregu reke Meu-se so Nemci z vso silo naskočili hrib št. 304, toda Francozi ro jih pognali nazkj fn dobili nekaj stotin ujetnikov. Nemci so začeli z ofenzivo narpram francoskim novo pridobljenim pozicijam južno od Peronne, toda Francozi so se tako utrdili, da je bil vsak napad za man.
Berolin priča angleške ofenzive.
JBorolin, 18. julija. Angleška kot francoska armada je pričela z ofenzivo, kot se tu, uradno i poroča. Nemški generalni štab 1 poroča, da" so bili angleški na-Ji padi proti vasem Barleux infi Soyecourt odbiti s teškimi zgu- 1 batni za Angleže. Toda Francozi kot Angleži vztrajajo pri ofenfziv^	<
Casement mora umreti. 1
London, 18. V^ja- sir Ro£-
er Casement, znani irski revolucionar, ki je hotel s pomočjo nemškega prožja prirediti revolucijo na Irskem* mora umreti. Njegov priziv ifa višjo sod-nijo je bil odbit. Vrhovna sod-nija je 6dločila, da mora Casement na vislice, ker se je zvezal z 'Nemci proti Angležem.
Rusi v veliki ofenzivi. Pctrograd, 18. julija. Nemci so se umaknili skoro deset milj v Volyhniji, leer ruska napadalna sila je nevzdržna. Ruski general Kaledin pojdi Nemce z vso silo ,pred seboj in vsa nemška taktika ne jmore rešiti Nemce, da ne bi dnevno zgubo-vali več milj svojdga ozemlja. Rusi so dobili od jNemcev, ki sb se hitro umikal^ mnogo tisoč ujetnikov več lopov in bogate zaloge vojnega materija* la. Nemci so bili prisiljeni se umakniti, ko je več ruskih regimentov prijelo Nemce od strani in <So grozili, da Nemce popolnoma obkolijo. General Linsingen potolčen. N^iški maršal von Linsingen, v katerega so Nemci stavili velike nade, da bo ustavil rusko ofenzivo, je bil ob reki Zlata -Lipa temeljito potolčen od Rusov. iRusi so razširili svojo bojno črto severno od Lipe in so zasedli ves močno utrjeni nemški teritorij. Rusom je nekaj časa grozila pogibelj, da jih zajamejo Avstrijci in Nemci od strani, toda spretne operacije od strani generala Ksfle-dina so vrgle.'Nemce nazaj in odstranile vsako nevarnost, da bi bili Rusi zajeti. Nemški listi se čudijo ruskemu vojaškemu vodstvu, ki deluje spretno in točno-
Ofenziva povsod pri Rusih.
Na celi ruski vzhodni fronti so Rusi mahoma pričeli z ofenzivo. Nemci nikakor ne morejo pojmiti, kje dobivajo 'Rusi toliko vojaštva in vojnega materi-jaal. Nepregledne ruske čete vojakov se valijo nad Nemce. Rusko levo krilo v Bukovini je začelo 1 ofenzivo in potolklo av strijsko armado.
Reka razdejana. Dunaj, 18. julija. Strašen potres se je pripetil pri Reki. Skoda, ki je povzročena na hišah je ogromna. Ljudstvo beži na morje ali v druge kralje, ker se bojijo, da se nesreča ponovi. . Avstrijska armada ojačena.
Avstrijci so dobili precej svežih moči iz italijanske ironte in kolikor so -mogli žrtvovati od armade, ki je doma. Tako pripravljeni z novimi močmi, so začeli Avstrijci proti Rusom ofenzivo in posrečilo se jim je potisniti Ruse za pol milje nazaj, nakar so Rusi ponovno uda rili ita Avstrijce in prisilili na celi črti v beg. V Galiciji ni mnogo topniških bojev ampak • se vršijo infanterijski boji. Rusi napadajo s tako silo, da poročajo iz Dunaja, da vlada popolnoma nov duh v ruski armadi.
General Kuropatkin na delu. General Kuropatkin je po- <
veljnik severne ruske armade, ki stoji nasproti armadi generala Hindenburga. Nemške čete so uprizprile tekom zadnjega tedna številno napadov na ruske postojanke, toda general Kuropatkin (je Nemce pognal nazaj in jim odvzel številne vojake, vojni plen in nekaj milj ozfemlja. Noben nemški napad se ne posreči.
Vsa avstrijska fronta se umika.
^Petrograd,"* 18. julija. Izvojne fronte se poroča, da se je pričelo splošno umikanje avstrijske armade. Nemci, ki so hoteli Avstrijcem na pomoč, so bili ob Sfcokhod reki temeljito pobiti od R*usov. Nemci in Avstrijci zažigajo za seboj vasi in polja, da tie bi Rusi dobili živeža v oblast. Avstrijska armada je radi silnega ruskega navala demoralizirana.
Rusi v Franciji.
London, <118. julija. V Marseilles. se je pretečeno soboto zopet izkrcal en oddelek ruske armade, ki naj spopolm francosko armado pri Verdunu. Vsega skupaj je dosedaj 30.000 Rusov dospelo na francosko fronto. Francosko uradno poročilo se glasi: »Med reko Oise in Ais-ne smo razkropili močan oddelek Nemcev. V Champagne okolici so Nemci napadli naše strelne jarke, toda ruske čete,' ki so branile strelne jarike so po gnale TTemce nazaj s hudimi zgubami. Na Verdunski fronti je bila noč precej mirna, raz-ven na hribu it. 304, kjer so napadali Nemci z vso silo, toda so bili vsi njih napadi odbiti s hudimi zgubami za Nemce. Na ostalih frontah ni nobenih posebnih dogodkov.
' Na laškem bojišču.
Rim, 18. julija. V gorenjem kraju Posina doline so skušali Avstrijci ustaviti naše napredovanje z močnim napadom, ^odpiranim s koncentriranim artHerijskim ognjem. Mi smo proti-napadli in smo pregnali Avstrijce v njih postojanke. Avstrijske baterije so zopet bombardirale Cortina di Am-pezzo. Na Soški fronti se vrše neprestani artilerijski boji. Avstrijski zrakoplovi pogosto napadajo laške utrjene postojanke. Na ostalih frontah je mirno.
*
12.000 Nemcev ujetih.
Petrograd, 18. julija. Uradno rusko sporočilo se glasi; V Volyhniji jtlžno in vzhodno od va,-si Svinusky so naše čete, pod povelj set vom generala Saharo-va, razbile sovražnikove postojanke. V bitki pri Pustomyty so ruske čete zajele več kot en tisoč Avstrijcev in Nemcev ter pet topov, V okolici dolenje L?pe mi z uspehom nadaljujemo naje prodiranje- Sovražnik se ustavlja z vso silo. V tej bitki smo dobili 337 častnikov in več kot 8000 mož, poleg tega pa 25 topov, izmed'katerih jih je bilo 12 teškega kalibra. Skupno število ujetnikov, dobljenih v bitki dne 16. julija/znaša 12.* 677 mož, trideset topov.
.j 1 - - 1 ■ ~	. ■ -
Ameriške tovarne so ekspor-tirale za 4 tisoč mil orožja.
Philadelphia, a8. juh Amerika je dala zaveznikom v Evropi tekom vojne za tri tisoč milijonov dolarjev vojnih potrebščin, streljiva, topov, lokomo tiv, železniških tirov in stoterof drugih potrebščin, štiriindvajset ameriških kompanij je zaslužilo en .tisoč milijonov dolarjev od zaveznikov. Uradni krogi, katerim so poznane razmere, pa trdijo, da so kompani-je v resnici še veliko več zaslužile, in da je znašal Ameriški transport v Evropo tekom dve!h let, odkar traja vojna do $9.000 000.000.00. Kar je Amerika dobila od Evrope, je več kakor znaša ves ameriški narodni dolg tdkom zadnjih 140 let obstoja republike, plačali so se vsi računi, vsi državni stroski, itd.
Koliko je eksportiranega. streljiva.
Vladni /statistični oddelek v Washingtonu je naznanil, da se je do 1. maja 1916 izvozilo iz Amerike za $400.000.000 streljiva v Evropo. V tej svoti ni ničesar druzega zapopadene-ga kakor samo topovi in krog-lj^. Poleg tega pa moramo pomniti, da imajo ameriške tovarne še ogromna naročila za bodočnost. Zavezniki so naročili topove in streljivo, ki imorajo biti gotovi do jeseni 1918. iz česar se lahko sklepa, da vojske ne bo zlepa še kotiec.
Novi milijonarji.
Vojna je naredila iz ameriških milijonarjev multi-milijo-narje in iz bogatih ljudij milijonarje. Obogateli so sledeči: Alva B. Johnson, Samuel Vau-cien, Roland Taylor, E- Stotes-bury, Williain Dooner; ti so zaslužili vsak od 15 do 2-5 milijonov dolarjev tekom vojne. The 'Remington Fife Arms Co. je dobila naročil za 5 milijonov pušk za zaveznike. Tri milijone pušk je bilo že odposlanih. Vsaka puška se računa $16 zaveznikom. Iz tega se vidi, kako
ogromne svote dobivajo tovarne za naročila.
Nove tovarne se dvigajo.
The Betlehem Steel Co. je dobila skoro največ vojnih naročil. Ta kompanija ima sedaj svoje tovarne na tako obsežnih prostorih, da le malo uradnikov kompanije sploh ve, do kam sega tovarniška posest. Charles Schwab, predsednik kompanije, pravi, da ima na strani $25.000.000, katere * bo v jeseni razdelil med uslužbence, kojilh so nedavno našteli 55.000 The Betlehem Steel Co. ima večje in boljše tovarne sedaj ! za izdelovanje streljiva kot znana Kupp tovarna v Nemčiji. Pravkar so spravili pod streho tri nova poslopja v vrednosti milijon dolarjev. Znani franvcoski "75" topovi veljajo pri Betlehem Steel Co. $12.000 vsak. In pravkar izdeluje ta tovarna-sedaj nove ogromne topove kalibra 45 centimetrov, ki bodejo posekali niemške 42cm topove.
V primeri z Nemčijo.
The »DuPont |PbwderCo. tovarna je dobila dosedaj naroČil za $600.000.000. Nad $70.000.-000 čistegk dobička je kompanija dobila pri tem. DuPont Powder Co. računa zaveznikom $1.10 za funt smodnika^ dočim je znano, da velja kompanijo ta smodnik le 13c. 14.000.000 funtov smodnika je šlo v Anglijo tekom meseca junija. Pa tudi Nemčija 'dobiva ogromne zaloge streljiva iz Amerike. Samo junija meseca je šlo iz Amerike na Norveško 115.000 funtov tolula, ki je poglavitno sredstvo pri smodniku. Nemčija dela trgovino z Ameriko potom Švedske in Norveške. Nemčija brez* Amerike tudi ne bi mogla dalje voditi vojskfe. Na vsak način pa se vidi iz naročil, ki jih imajo zavezniki v Ameriki, da niso pred vojno ničesar imeli dqma, dočim je bila ftemčija založena s strel j i vom za leta.
Plovi Miti trpinčilo ujetnika.
San Antonio, Tex., 18. julija. Sem so dospela poročila, da se Villa' silno maščuje nad onimi vojaki generala Carranze, katere dobi v roke. General Fun-ston je tjobil poročilo od generala Pershinga iz M/eksike, da so vladne Čete generala Jacinto Trevino rešile iz ujetništva Vilovih bandi^ov '*7 vojakov generala Carranze. Villovi ban-diti so vsakemu vojaku odrezali desno uho. Ameriško mesto San Antonio je prenapolnjeno z begunci iz Meksike.
Carranzi preti padec.
Večina ubežnikov iz Meksike je mnenja^ da bo začasni predsednik Carranza kmalu vržen od vlade, in kakor hitro se umaknejo ameriške čete iz" Meksike, bo po celi'Meksiki zbru-hnila strašna revolucija. Nobenemu političnemu voditelju v Meksiki ne bo mogoče naredi-
ti miru, in £jčdinjene države bodejo primorane posredovati, če se bo Meksiko pomirila.
Teškoče z Ameriko so poravnane.
Mexico City, 18. julija. Tu se uradno naznanja, da so se vse teškoče, katere je imela Meksiko z Zjed. državami sedaj poravnale. Nobenega politične-za nasprotja ni med amerikan sko in meksrkansko vlado. Toda CaTranza ima sedaj največje sitnosti z domačimi banditi, ki nikakor nečejo,%da bi Meksiko enkrat živela v miru. Revolucije zadnjih let so meksikan-sko ljudstvo tako podivjale, da se v trumah seli v gozdove* kjer se organizirajo vsakovrstne roparske tolpe. Meksikan-sko časopisje je sedaj pošteno, hva li Ameriko za miroljubnost in svari Meksikance, naj ne napadajo ameriškega ozmelja.
Pismo Slovenca iz ruskega ujetništva,
Od našega naročnika, avstrijskega vojnega ujetnika v Rusiji, smo dobili sledečo sporočilo: Cenjeno uredništvo: Prejel sem 5 številk vašega krasnega slovenskega lista, za kar se vam iz dna srca zahvaljujem. Prosim vprašajte v listu, kje se naJhaja jBeter Bernik, ki je bil leta 1914 v Cherokee, Kans. za katerega bi rad znal, ker tukaj živim brez vsake vesti od {no-jihznancev. Bil sem teško ranjen v vojski, a sedaj sem o-
zdravel, ker so ruski zdravniki ; in strežniki z menoj po bratsko ravnali. Pozdravljam vse napredne iSlovence. Krasno bi naon ustregli, če bi nam mogli poslati kako slovensko knjigo. Toni^ Jerala, ujetnik, Gorod Kozlov, gubernija Tambov, Rusi-ja.
.,	• j ■ , ... v	•' jrtrf".
Rojaki, ki imate kaj slovenskih (ne avstrijskih) knyg, |k>-šljite temu rojaku, ki vam bo i hvaležen.
ki:-	s
Zo AmmtKp - $2.50 Za CW£ po poHifS.OO Za Evrope - ... J3JO Vosamtmna Jt*%>HKf* - Jg
Tat plana, deplst i« denar »al m peiilja na: "Cl®T«l«ndaka Amerika",
•lit ST. CLA1H AV& W. B., CLEVELAND. OHIO_
EDWARD tCAUSH. Publish*.____LOUIS/. PIRQ Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
■i --'----**---^^------^
Read by 25.000 Slovenians i j	in the City of Cleveland and elsewhere.
Advertising rates on request American m spirit Foreign in language only.
TELEPHONE CUY PWtNCETON 1B8__
Entered a* second-doss matter January 5th 1909. at the post office at Cleveland. Ohio under tka Act of March 3rd. 1879.
No. 85. Wed. July, 19. 1916.
Ameriška trgovska mornarica.
Amerika lahko pridela dovolj žita, da preredi vse svoje stanovalce, ameriška zemlja ima dovolj železa in premoga v svojih rudnikih, da zadosti svojim potrebam, imamo dovolj zlata in srebra, da kujemo svoje denarje in prodajamo zlatnino in srebrnino, ne da bi nam bilo treba zlato od kod drugod uvažati. In ker imamo vsega v obilici smo pozabili na ' neko važno prometno sredstvo, ki je največjega pomena za občevanje z drugimi narodi.
Toda vojska je Ameriko precej naučila. Amerika pridela mnogo sto milijonov dolarjev vrednosti vsako leto, kar je odveč, česar Amerikanci ne' morejo uporabiti ali povišti. Ame-rikanski pridelek je tako bogat kot skoro nobene druge zemlje na svetu ne. Evropa in drugi svetovni deli se z zavistjo ozirajo na Ameriko, kjer Je doma največje bogastvo. In vojska je nas naučila, da potrebujemo lastnih trgovskih ladij, da bodemo vozili naše izdelke v druge kraje. Mi potrebujemo močno trgovsko mor-j narico na Atlantskem oceanu in močno trgovsko mornarico na Pacifičnem oceanu, da raz-' vaza ameriške pridelke, za katero drugi narodi radi plaču-
R r .
Včasih je bila Amerika v tem pogledu dosti boljša. Do leta i860 so ameriške trgovske la-dije ražvažale ameriške pridelke v tuje kraje; ali vsaj 80 pto-certtov vsega eksporta ^e je vozilo na ameriških ladijah. Potem pa je prišla civilna vojska, in naša trgovska mornarica je bila uničena, drugi narodi «0 se polotili naše ameriške
- trgovine, ki je v Ameriki pridelano, nosi dobiček angleškim, nemškim iti francoskim ter ni-zozemsklm. in belgijskim ten drugim kapitalistom, 'namesto da bi šel transportni dbbiček V žepe — če £e ne moremo drugače reči —ameriških kapitalistov. Domače zlo je še vseeno bolje kot tuje zlo, ker je bolj poznano od fujega.
In hudo je morala Amerika plačati za svojp nemarnost, ker nismo imeli lastnih' trgovskih ladij, da bi razvažale nase pridelke. Kar namreč izdelamo v Ameriki in izvažamo v , druge kraje, moramo izročiti vse tujezemskim prelemorskim družbam za prevoz, in te tu- ' jezemske družbe pa računajo ogromne svote za prevoz. Se celo pred vojno je Amerika pla-.i čevala letno od $200.000.000 (1 do $300.000000 (tujezemskim 1 lastnikom parnikov za prevoz,', namesto da bi ta denar zaslu- 1 žili domačini, ameriški podjet- i niki. In če bi prišlo teh $300.- < 000.000 v žepe ameriških pod-j jetnikov, bi ta denar bil zopet 1 obrnjen v korist ameriških de-\ lavcev, ker bi se tukaj izdelo- | Valo več ladij, bi bilo več dela, : večja prosperiteta. Tako se pa 1 vse trgovske" ladije delajo v ] Evropi, ameriško blago se prevaža na evropskih ladijah, A- 1 merikanci delajo in vlečejo le 1 en Sam dobiček, dočim druzega 1 spravljajo Evropejci, ki so v tem oziru pred nami.	L
: * Kako varti je pri srcu kot do- 1 bremu in lojalnemu Amerikan-cu, če vam povemo, da smo 1 Imeli oh, začetku evropske voj- 4 ske samo šest parnikov, ki so^ vozili iz« New Yorka v Evropo,(i dočim je imela ena sama nemška kompanija nad 500 parni-, koy; in je potegnila vsako leto.i našega denarja nad $100.600.-1 000 pri čistem zaslužku. Ko je h
j nastala vojna, so evropske vla-
-	de uporabile vse te parnike v 1 svojo korist, za vojaške name-^ ne. In ameriška industrija je i bila postavljena na prag, kaj-
-	ti tu. smo izdelovali ogromne,
-	množine predmetov, pa ni bilo ) parnikov, da bi jih vozili v Ev-i ropo. Niti kupiti ni (prodajati 1 nismo mogli v Evropo. In ko > ,se je paroplovba zopet začela, 1 je šlo pol profita tujezemskim , lastnikom ladij.
In sedaj, ali ne bi bilo bolje, če bi naša sicer pametna ame-
-	riska vlada nekoliko manj iz-' 1 dala za oklopnice in križarke in
r za smodnik, pa bi ukazala gra-
•	diti toliko več trgovskih ladij,
•	ki bi razvažale ameriške pro-■ dukte po celem svetu?
' Južna Amerika je dobivala
•	dve tretini vseh svojih potreh-' Ščit) iz Evrope. Kitajci, Japon-' ci in drugi azijski narodi so dobivali blajgo iz Evrope. Mi smo bili vselej zadnji. Kako krasna •prilika za Ameriko, da se po-1 (lasti teh tržišč, da s^ tu izdelujejo potrebščine za druge na-
, rode, in da se 'ti pridelki potem tizva'žajo na ameriških ladijah, v tuje kraje. S tem bi bilo več ^ela in več dobička za Ameriko, in dobiček bi ostal doma, in ne bi romal v žepe tujezemskih agentov in veletrgovcev.
Zjedinjene države potrebujejo trgovsko mornarico veliko silneje kot pa vojna mornarico.
'	o-
Nadaljevanje iz prve strani.
' REV. PONIKVAR IN MRTEV DELAVEC
te duševno osirotelost, a pre-, pričani smo, da je franjki Zemljan kot trpip in delavec bolj zaslužil svoj kruh kot ga za-'1 služite vi, ki ga imate preveč. Ranjki mladenič Zemljan je bil (tih mladenič, pravičen, miroljuben, zastopal je vselej načela poštenosti, in v dovoljeni obliki bičal hinavsko nedgiž-' nost in izsesavanje slovenske-) ga delavstva. In če je pri takem bičanju prišla vpoštev tudi vaša prečastitljiva osebnost, ni to zakrivil pokojni Zemljan, pač pa vi sami, ker ste dali pb-vod vsakovrstnim ljudskim govoricam glede injor^le. In mi vam tega mTStejemo v greh, če se kje pregrešite zoper ljubezen in čistost/ kajti _vsj smo 1 ljudje in krvavi pod kožo, toda "da bi se človek tako daleč spo-zabil in šel napadat revnega de-lavpa, ki leži v grobu po storjenem krvavem delu tega sve- i (tovnega trpljenja, kako more- i nio imenovati takega človeka? j Ali je to gentlemansko, da ,se i napade revnega delavca, po- ' zabljenega od sveta, ki ležj_jia 1 dnu zemlje?	1 s
j ■ JM-rStTne borimo z mrtvimi; I mi se borimo z živimi. To je i pošteno, a mrtve v grobu napadati je hijensko, satansko, živinsko! Kadar mačka umoril 1 miš, jo ne-gloda in ne žre, am- 1 t pak jo pusti na miru, in vi g. ^ , Ponikva r, ste šli napasti človeka, ki leži v grobu, ki se siromak ne more braniti- Ali je to krščansko, ali je to po naukih Jezusa Kristusa, ki nas je učil: 1 i Ljubi svojega bližnjega kot sa- f <mega sebe! Kakšna mora bitij » vaša vera, za sto vragov, kij f vas uči, da preganjale mrtvega 1 človeka v grobu ?J! Kako naj 4 (vam verjamejo ljudje ob ne- I deljah na -prižnici, ko razklana- 1 (te krasne~TTauke"Krista o ljube- 1 . zni do bližnjega, če S^čjčTrav- > .no listi verniki^ v zakotnih li- t stih strupeno vaše maščevanje t »nad revnim delavcem!	j
•
Vpjaait po smrti vašega kolege,
-	Rev, čvchmidta, ki je nedolžno dekle najprvo zlorabil, potem pa raziekal s sdkiro n^ dvanajst
® kosov in kot najhtijia zterlna
j? pometal dele trupla nedolžnt deklice, ki je: bila noseča, v morje? Ali smo nJT IcHaj to ~ očitali po smtti enega človeka, potem ko ga je prijela oblast državne pravice? Ali smo oči-^ tali kdaj Rev. Kranjcu njegova nečastna dela potem, ko je bil nrrtev? Ne, nikdar ne, ker rii-~ smo hijene, mi smo ljudje, ki d' se borimo z živimi, mrtve pa
-	pustimo počivati in jih prepu-ščamo drugi sodbi, ki ni v člo-
S veških rokah!
Da bi se izkopali iz sramote, ste nečastno napadli pokojnega Zemljana, ali slabo se vam je ,obnesel ta manever. Kolikor je znano, ste pri Zemljanu po-v gareli in prenehali s sodnjim zasledovanjem. Zakaj se vam je e treba prati napram svojim la-ranom,*ce~ ste čisti, če se ne za-e vedate, da ste kdaj kaj se pre-0 grešili? Vaši farani seveda ni-r_ so v sitanu poznati celibatorskih ^ določb, in (nas nič ne briga, če
0	vi upoštevate celibat ali ne. In t dar^es, ko poikojnega revnega (1 delavca Zemljana ni več med
živimi, ko nima sorodnega va-ruha, ki bi zabranil pljuvanje maščevanja na prerani njegov grob, pa prihajate vi s sodbo n božjo in sigurnostjo bofiilj _ mlinov v svoje ^pHičkanosne j,'flSTnlJTre. Ali ne veste g. ^onilc-. var, da ubije pri delu lahko največjega anarhista ali pa naj-! večjega in najbolj pobožnega . katoličana? Vi delavci, vi do-_ bro veste, da ftiste nikdar varni _ svojega življenja pri delu, da , pokosi smrt na ^tisoče delav-! cev vsak dan, najsibodo pobož-ni ali brezver^ki, vjjj »majo »na. . ko usodo. Zemljan je bil žrtev "	kapitalizma, ubilo
j ga je pri delu, kjer je služil rev-t ni kruhek, in vi g. Ponikvar si
1	v sladkem maščevanju vijete . roke in pravite: Sodba božja! t Mi pravimo: Krist je dobil , pred sebe grfešnico in grešnika.
In farizeji so jih Ihoteli kameno-. vati radi grehov. In Krist je , dejal: Kdor izmed vas farize-. jev je nedolžen in brez grenu, naj prvi vrže kamen na to greš-I lyco! In farizeji so sramotno odšli!
Tako je tudi z vami g. Po-i nikvar. Njti duhovska niti dr-, žavna oblast vam ne daje pravice, da bi mrtve sramotili in ■ metali na nje kamenje! Pomni-| te, da ljudstvo ni tako beda-I sto kot nekdaj! Ljudstvo si bo " zapomnilo, kak<>aielate z rev-• nim delavcem po smrti, ki se J braniti ne morejo! Vi bi obJe-" tali vse sodnije, če bi se kaj ta-; cega pisalo o vas, pomislite pa ne, kako more.biti duši ranjlke; '1 ga Zemljana, katerega ste 00-" latili in onesnažili v grob«!
Pustite imrtve v miru počiva-' ti in og^te nam živim, ki vam
>	lahko odgovarjamo.
>
-1-o-—' ^ ,
ROMAN "DENAR".
1
s "Prosveta" v Chicagi nazna-. nja iz uredništva, da bodejo za-> čeli priobčevati roman franco-" skega pisatelja Emil Zola "De-. nar." To je vse lepo in dobro, . toda pri tem omenjajo,, da je-ta roman prvič prestavljen na slovenski jezik. Kdor količkaj . bere' slovenske časopise, mora 1 vedeti, da smo mi lansko leto 1 in letos -priobčevali .ta roman v "Clevelandsfci Ameriki". Vsem Clevelandčanom je znan ta krasni roman, in "Prosveta" bo torej prinašala "pogreto stvar" in nfčesar novega.
-o——
Bodočnost Slovencev je v Jugoslaviji
Slovenci imajo bodočnost le 1 v jugoslovanskem krogu kamor ' spadajo narodoslovno kot na- < rod in zemljepisno po položaju 1 svoje zemlje. Kot narod so Slovenci Jugoslovani po jeziku, krvi. in zgodovini, po svoji legi i pa je naša zemlja del Ju&osla- 1 vije. v kateri tprebivajo poleg l nas Srbo-Hrvati in dalje na 1 vzhodu Bulgari. S SrbcnHrva-ti nas veže na eni strani Ja- 1 dransko imorje, na drugi strani i pa naise reke, ki se, kakor srbo- '
0	ni neprehodnih gora niti dru-
n gih pri rodnih mej; živimo z nji-itj mi v celotni nepretrgani zve-« zi, kakor Francozi od S^edo-
t zemskega morja do kanala La V manehe, ali ttalijanl od alpskih v vrhuncev do sicilijanskjb obali, 1, ali Nemci od Alp notri do Se-\ vernega morja. Cel Slovenski i- svet leži na .Balkanu. Alko se a slovenska .industrija razvije, bo-'1 de irt^ela izhod na Jadran in po-i- torn trtorja in rek naprej na Bal-kan. Ali naj gredo Slovenci v a nemške alpske dežele? Res, da " tečetiv dve železnici čez naš svet na Dunaj, toda to ste nemški cesti na Jadransko morje, '■> ki nikdar ne bodete slovenski* Kakšna razlika je med na-
1	mi in .Srbo-Hrvati vsak Slove-r nec ve. >^!ed Srbi in Hrvati ni
razljke v jeziku; ostaja torej 1 med Jugoslovani le dvoje na-e rečij: srbo-hrvatsko in slovensko. Italijani imajo v glavnem tri narečja; južno, pijemonte-ško in benečansko. Francoz* i istotako tri, (kakor tudi Nemci v Nemčiji in Rusi. Italijani J imajo en pisimeni jezik, dasi je razlika med sicilijanskim na-J rečjem in pijemonteškim oziroma benečanskim, veliko večja kakor mfed srbo-^hrvatskim J in slovenskem narečju. Res je, > da bi Srbo-Hrvati in Slovenci ravno tako lahko imeli en , pismeni jezik, kakor Italijani, ' Franaozi in Nemci. Dejstvo, da so se ti narodi zjedinili, je pač dokaiz, da bi se tudi mi lahko praven tega pa imamo še prak-I tičen dokaz V Gajevem iliriz-j mu, ki bi bil Srbo-Hrvate in Slovence v kratkem zjedinl! v jezikovno celoto, da je imel vlado na svoji strani. Saj se je celo našel dvorni filolog, ki je pisal v bosanskem jeziku kot posebnem jeziku na slovanskem jugu. Pomislite kakšno sitnost bi delali vladi nezadovoljiv Srbo-Hrvati in Slovenci združeni jezikovno in politično, bodisi avstrijski ali ogrski polovici monarhije! Zato je bilo tako za avstrijsko kot za ogrsko vlado najbolje držati ta plemena narazen, da skupaj združeni ne dobijo moči. r
OJe samo zemljepisno in jezikovno ampak tudi v drugih ozirih je med Srbo-Hrvati in Slovenci manj razlike, kakor jpa v drugih, narodih. Ne more- < ono si n. pr. predstavljati dva i bolj različna značaja v sosed- 1 njih plemenih kot sta južni in i severni italijanski, oziroma bavarski in pruski; so to značaji, 1 ki izključujejo eden druzega, : medtem ko se srbski, hrvatski in slovenski značaji sjpopolnu- j jejo med seboj. Temu se ne | moremo čuditi, ker južni Ita- j lijani so griio-romani, medtem ■ ko so severni Italijani poleg j romanskega tudi germanskega i izvira. Pruska kri je brezdvo- j mno pomešana kolikor toliko j s slovansko, medtem ko bavar- j ska nima te primesi. Srbo-Hr- j vati in Slovenci so enakega iz- i vira; vsler česar njihov značaj j ne imore biti več kot lokalno j oziroma klimatično različen; s male nemške primesi po neka- ! terih gorenjskih vaseh vendar i ne moremo računati iza karak j teristiko celega slovenskega j naroda. 'V čem torej obstoji j razlika med Srbi, Hrvati in Slo- i venci? V veri? Ravno to bi mo- i ralo razdvajati tudi Nemce. V j nas, to je v trojednem narodu j ni notranje razlike, ali razlike ] imajoče koren v nartodu. Raz- j lika prihaja od zunaj, je umet- j no narejena pod pritiskom raz- j nih zgodovinskih dogodkov, ij Razlika med Srbo-Hrvati in [ Slovenci je v primeri iz Italija- : ni in Nemci ter Francozi edino : politična: Sfbi so, vsaj do ne- j davna živeli svoje lastno poli- j tično življenje; Slovenci so iz- j ključno pod avstrijsko vlado, [ Hrvati so razdeljeni med ogr- s sko in avstrijsko krono. Odpra- : vite politične meje in videl bo- jj deš Jugoslovane tako zjedinje- j ne v eno celoto kot so danes : Nemci, Francozi in Italijani, s Vstal bo nov narod, močan, [ srečen, prerojen. V i:oke tega 5 naroda jugoslovanskega bo pri-': hajalo bogastvo Indije čez Ca- S rigrad, Belgrad in Ljubljano v J Francijo in Anglijo na eni stra- \ ni, in v Nemčijo ter v severnej- = še kraje na drugi Strani. Čez : Belgrad, Zagreb in Ljubljano ■
. bode prodajali Uia Rusija i svojo pšenico zapidni Evropi • jm Sibirija svdje pridelke. Naš - trojen jugoslovanski narod bo
■	prevzel mesto starega Rima fn
■	njegovo slavo, in sivi Carigrad t bo pomlajen v gorkoti novega 1 življenja. V toaŠi Jugoslovanski , izemlji se bo srečevala -kultur*
zapada s knlturo vzhoda. To dve hčeri neba si bodete podajali roke pri nas. Videli ^emo lepoto jedne in krasote druge. Narod daš ^bo poveHcfcvil njih prihod v nesmrtnih delih. Pri nas bode središče najboljšega, kar more nuditi svet, Kje jf bodočnost Slovencev če ne v objemu s SrboJHrvati v eni ne-razdeljivi, močni, slavni Jugoslaviji ! Ud ne more živeti brez telesa, Slovenci so ud Jugoslovanskega telesa, zato nemore-jo živeti oddaljeni od drugih Jugoslovanov. Ponavljam, bodočnost »Slovencev je v Jugoslaviji.	M. K.
-—o--—
Slovenci in Slovenci
Imamo trojno vrsto Slovencev. IFrvič take, ki so se rodili kot otroci slovenskih starišev, pozneje so pa odpadli; drže se za Nemce, Mažare in bogsiga-vedi kaj še. Drugič take, ki kri-če, da so Slovenci, pri<tem pa se tope ljubezni do Nemcev in Mažaro-Turkov. Tretjič prave Slovence, ki ostajajo to, kar so, pravi Slovenci v mislih, željah in dejanjih. Slovenci prve vrste varajo sami sebe in druge; sokol ne more biti golob, sova ne orel; njih nemštvo ali ma-žarstvo je laž. Tudi papiga^ se nauči nekaj nemških in turških besed, da jih izgovarja, toda raditega ne postane čloVek ampak ostane še vedno papiga. Še slabše je s Slovenci druge vrste; oni nečejo le prodati samih sebe, ampak tudi svoje rojake, svojo zemljo in njih jezik, Take Slovence najdemo med našimi "pmikanci"; sede tudi na uredniških stolih. Pre-čudno zavijajo svoje besede, toda njih vodilna misel je vedno hvalospev našim narodnim sovražnikom. Nemška politika z ozirom na naše dežele je bl'ra vedno gospodarsko uničenje naših dežel in potem, ponem-čevanje. iSedanja avstro-nem-ška politika v naših deželah je odstranjenje naših mladeničev in mož potom vojne ali potom vešal. Samoumevno je, da kdor pomaga taki vladi z besedo ali z dejanjem oziroma kdor zago-
ge zavaja k 'temu, je sovražnik
Slovenec, je izdajalec skmm-riva. Kdor se ogreva za ljudi, ki hočejo ugonobiti naš narod je izdajica slovenskega naioda, in naj sedi na uradniškem ali čevljarskem atolu.
Vzemite v roke časopis in be-uite! iSlovencev se niti ne spominjajo; o drugih Slovanih pišejo le, kpfcko je bilo ^titih ali' ranjenih, berače pa kujejo v nebo;, one Nemce, ki zatirajo in davijo naš narod. Slovenci »li ste oslepljeni, da tie vidite izdajalcev. Vrjamemo, da znajo zavijati besede, da je Srb in Rus pravoslaven, da je Francoz-brezverec in Anglež protestant; toda saj vendar ni potrebno praviti vam, da Turek ni katoličan, da je Pru« luteran, in da mažarsko-nemški gospodje baroni v nič bolj ne verujejo kot v polne vreče denarja. Zakaj imeti toliko usmiljenja nad cesarjem? Če "krono proda, ne bode nikoli kruha stradal. Ti slovenski izdajalci vam v ma-anečih besedah govore, da je pravica na nemški strani (samo na slovenski ne): da se mpra-jo, Nemci braniti (samo Slovenci ne); da Nemci zmagujejo (Slovenci pa umirajo); da imajo Nemci dovolj hrane (Sloven-, ci pa stradajo); da se jbode Germanija razširila ,od Sever-j nega »morja do Dardanerin, čez, (Slovenija bode v grobovih spala večno spanje.)
Trojno vrsto Slovencev imamo. Ali si ti odpadnik ali podpiraš izdajalce, ali si pravi Slo-1 venec, mož-poštenjak? Ako si poslednje, stori svojo dolžrfost. Znaj pa, -da bolnik ne ozdravi, dokler se ne ozdravi koren bolezni, istotako ne bode ozdravela nasa domovina Slovenija, dokler se ne odpravi koren njene slabosti — nemško gospod-stvo. V združenju s Srbo-Hrvati je naša rešitev.
-o-
Iil/	*	'
Kaj je vzrok naše nesreče.
KJE JE POMOČ?
Slovenci prebivajo skoro v | osrčju srednje Evrope in ven- , dar jih veže Jadransko mofrje s celim svetom. Slovenci so v boljšem zemljepisnem položaju z ozirom na svetovno trgovino, kakor Francozi, in v boljšem j kakor Italijani, Srbi, Bulgari in Rumuni ; da Slovenci so v tem
boljšem mestu z ozirom na ev^ ropako trgovino kakof Francozi zato, ker k nam ni daleč niti v zapadno niti y vzhodno Evropo in severno, mejtem ko moraimo potom cenene Vodne poti čez ocean ter čez Sredozemsko morje in Gibraltar v Atlantik. Mi smo v tem oziru na boljšem kakor Italijani, k^r Italija je preveč zaprta od sever* s skoro neprehodnih alpskimi verigami. Kdo bi tržil čez Srbijo, ko,je cenejše voziti po Jad&nis? Rmiiunija se mora v svoji trgovini omejiti le na svoje pridelke; ostala bode kar je — eksportna dežela žita in nič več, ker Kumunija bode pač porabila za svoj^ks-port črno morje na jugu, Tial- . tik na severo-zapadu ali sred^l] njo Evropo na zapadu. Podot^J no, če ne bolj, je omejena Bul-barija. In Rusija, Rusija kakor znano vjma luke v toplem morju, mi Slovenci imamo Trst pred nosom na eni strani, in kakor rečeno, srednjo in vzhodi- c no Evropo na drugI strani. < 1-sto naravno je, da mora veliko blaga iti skozi naše roke, in da bi ga šlo še več, če bi ne bilo avstrijsko-nemške zyeze, ki je uvedla ves promet v Hamburg in Bremen, namesto v naravni izihod — v Trst.
Toda vprašanje je, da-li gre vsaj to blago, ki se izvaža iz Trsta skozi naše roke B Odgovor: Seveda da gre, saj so. vendar slovenski "fakini", ki služijo za razkladalce in nakladalce v tržaški luki in slovenska zemlja je, po kateri tečete dve mogočni nemški reki, južna in državna železnica Dunaj-Trst. Kdo uživa našo kar najboljšo trgovsko zemljepisno lego? Nemci, namesto tni, ki posedujemo to priložnost k bogastvu; in seveda se s>teka profit naše zemlje v nemške žepe. Ali se moremo čuditi Nemcem, ko^ hočejo germanizirati naše kfiMA je, da si os voj e ta krasni svet, J ki je za srednjo Evropo to, kai^P je New York City za vzhodne * in srednje države v Ameriki, iii da nastavljajo svoje uradnike pri železnicah v naših krajih! Zakaj I Kadar si Nemci osvoje Slovenijo potom germanizacl-je, bodo preklali Evropo v dva dela, in Francija bod« ostala sirota na zapadu, kakor je današnja Španija in Italija. Rusiji pa niti Carigrad ne bo pomagal radi financij^lnega propada; podobna bo Mongoliji, ki je dolga in široka, pa nyna
Dalje na tretji strani. ,
___:_- -
JSlonJi model stro/epu
OLIVER/
iv»m inith.wp*'
KUPITE GA SEDAJ!
Da triumf strojepiaa je tu.
Pravkar je »zšel — prišel je leta prej, predno so eksperti to pričakovali. Izdelovalci so se trudili leta in leta, da naredijo ta strojepis. -In Oiiver je zopet zmagal kot je zmagal tedaj, ko je prišel prvi Oliver strojepis na trg. Nobenega strojepisa ni na svetu ikot Oliver št. 9. Pritisk igum/bov na stroj je tako lahak/da mačka s tačkami lahko pregiba gumbe.
POZOR!	SVARILO. *
V«e novo«ti, ki Jih dobite pri Oliver itro-	Ta brilljanitni mori Oliver etrojeipia ee
jepiBu so kontrolirane od OUverja. Celo nafti	prodaja po starih cenah. Ne velja nlC več kot
prejfol modeli, kakor 00 MU slavni t istih ča-	drugi modeli, Id so dane« Ke starinski, sih niso Imeli dvojnega pritiska za »premem- ■ an dočim so nove Iznajdbe pri tem atrotfe-
bo črk.	pisu dragocene, pa smo olaj&fll ikanfitrukcljo,
Vsa kontrola 84 črk in znakov je v malem	kljub temu, da smo e tem sami sviftall sebi >
prstu desne in leve roke. In vse te črke in	stroške.
snake pišete z 24 gumbi, najmanj kar jih je	Sklenite takoj, da dobite ta strojepis, pred-
sploh na kakem Btrojepisu.	no potrošite kak dolar za drug stroj. Ce ima-
Piscd vseh strojev lahko nemudoma plfte-	te kak drug strojepis, bodete gotovo radovedni,
jo tudi na Oltfver In sicer hitro in lahko.	kako se dela s tem strojepisom.
17 CENTOV NA DAN.
Pomnite, da popolnoma novi st. 9. Oliver strojepis je največje vrednosti v strojepisu. Ima vse naše posebne znajdbe, vidno pisavo, avtomatičen predelovalec, dvojno spremembo za črke, trak, ki ki piše lahko-v dveh Ibarvalh in x&t druge iznajdbe.	-	,
Kljub temu smo se odločili, da prodamo ta stroj vsakomur za 17 centov na dan. Vsak* ki ljubi'stroj, popolnoma lahko doltt ta strojepis, najboljšega sestaVa na svetu. Dvojna vrsta pismenk, kakor želite.	if
DANES PIŠITE ZA PODROBNA POJASNIL A
in bodite eden izmed prvih, ki se seznanijo s tem krasnim stroj>em. {Prepričajte se, zakaj iskoro vsakdo najraje ima Oliver. Pošljite nam dopisnico. Nič se vam ni treba zavezati. Nam je v največje veselje, d-a vam razložimo, kako se Oiiver rabi.
THE OLIVER TYPEWRITER CO. 946 Prtsped Ave., Cleveland, Ota
Vi lahko dobite Oliver v najem za 3 mesece za $4 00.
Slovenski Narodni Dom,
(Op mntttUM ffatbraal f mar)
"zz:iTiiL7:-^'rji::iii—"IN i ^■■■»■wwi';
USTAN. S. AVGUSTA. 1*14.	INKORP. 17. AVGUSTA 1*14.
V DRŽAVI OHIO
UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Ur. FRANK J. KEEN, 6*02 BT. OLA1K AVE. PcMlpredBfMtnlk-: JOSIP KALiAN, 8101 IHTT. ULA1R A VIL Tajnik: FRANK HUDO VERNIK, 1062 E. «»Od STREET. Blagajniki MIHAEL SETPN1KAR, 6305 GLASS AVE.
NADZORNI ODBOR:
Frank čwme, 6033 St. Clair a*®. Frank M. JakAiC, 1203 Norwood Hrt, ' '	Mat Petrovtch, 10»6 E. 67tk trt.
STAVBENI ODBOR: Josip tele, 6108 0L Clair av«. Anton M. Kohur, 3222 Lakosids a ve. Louia J. Pite, 6119 St. Clair ave.
| FINANČNI ODBQR:
Rudolf Per dan, 5802 iProsser «a|ve. Zoft Blrfc, 6006 Bt Clair ave. Louis J. Pire, JoBip Kalan ki muk C«rne. Seje direktorija se vrte vvafc drugi in Četrti petek ▼ mesecu na 6029 Glass ave.
Vse dohodke in korespondenco ttkajoCe se S. N. D. naj se po-Mljajo na prvega tajnika.
IMENIK POOBLASCEINIIH ZASTOPNIKOV, KATERI IMAJO DOVOLJENJE PRODAJATI DELNICE NASELBINI IN OKOLICI. , .
Frank Cerne, 6033 St. Clair ave. za dr. Naprej, št. SNPJ. Josip Kalan, 6ioj St. Clair ave. za splošno prodajo. Rudolf Perdan, 6024 St. Clair ave. za dr. Slovan, št. 3 9DZ. . Kratice s Lausche, 6121 St. Clair ave. za splošno (prodajo. Mihael Kos, 4602 St. Clair ave. za dr.lPr. Trubar, št. 126 SNPJ Frank Hudovernik, 1052 E. 62nd St. za dr. Slov. Sokol. Mihael Setnikar, 6305 Glass ave. za splošno prodajo. Primož Kogoj, 3904 St. Clair ave. za dt. Edinost. Zofi Birk, 6006 St. Clair ave, zk splošno prodajo. Louis J. Pire,' 6119 St. Clair ave. za dr. Janeza Krst. 37 JSKJ. Ignac Smuk, 1051 Addison Rd. za splošno prodajo. Mtath. (Petfovich, 1096 E. 67th iSt. za Slov. Soc. Klub, št 27. Anton Milavec, 11221 E. 60th St. za Slov. Nar. Čitalnico. Louise Cebular, 1207 E- 60th St. za dr. Svob. Slov, št. 2. SDZ. Ana Zeleznik, 1915 E. 43rd 'St.* za dr. Napredne Slovenke. Frank Ryss, 6104 St. Clair ave. za dr. Slovenija. Frank Zorioh, 590^ Prosser ave. za -dr. »Slovenec št. v SDZ. Mary Bricelj, 6026 St. Clair ave. za dr. Danica, št. 11. SDZ. Frank Lurika, 5523 Carry ave. ^a dr. Ribnica, št. 12 SDZ. Angela Markič, 1363 E Sjrd St. za dr. SI. Sestre, 120 SSPZ. John Pollak, 1215 E <5oth St. za dr. Sava, št. 87 SSPZ
■Vsak zastopnik si naj nabavi malo knjižico po svoje, da kifHl bo olajšano delo pri kolektanju. V istej knjižici naj ima F Louis Adamič, 1052 Addison Rd. za dr. Jugoslbvanski Sokol. \ John Gornik, 6105 St Clair ave. za dr. Triglav, Frank Jerina, 6013 Glass ave. za^r. €1. Slovenci 14 SDZ. Anton Kuhelj, 6305 Edna ave. za dr. Lunder-Adamič, št. 20 Jbsip Stampfel, 6129 St. Clair ave. >za dr. sv. Jožefa. John Zaletel, 1009 E 66tfti (PL za dr. Delavec št. 91 SDPZ John Pekol, 1197 E. 6isjt St. »za dr. Srce Jezusa. Jofon F. Jadrich, 1426 E. 40th St. za dr. Lipa št. 129 SNPJ. France* Medved, 1098 E. 66th St. za dr. SI Sokolice,, 62 SIDPlZ John Pfmat, 6201 St. Clair ave. za dr. Napr. Slov. št. 5 SIDZ. John Roje, 1293 E. 47th St. za dr. ždžemberg. Mihael Luknar, 5801 Prosser ave. za dr. Doslužencev. Josip Rihtar, 5812 St. Clair ave. za dr. France Prešeren. Frances Bučar, 1592 E. 27th St. za dr. Carniola 493 LOTMM, Dr. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave. za spošno prodajo. Hinko Bole, (P157 E. 61st St. za dr. Jadr. Vila 178 SNPJ. Frank Česen, 1185 E. 6rst St. za ^r. Vodnikov Venec. Jos. Pograjec, 6205 Bonna ave. 'za dr. Z. M. B.
Zastopniki so nadalje prošeni, da redno vsak mesec oddajajo ipredf vsakim prvim vsak mesec nabrani denar za prodane delnice. Nadalje se prosi, da zapišejo na duplicat rez it, ali je .plačal delničar -prvi, drogi ali tretji ofbrok itd.i spisana vsa imena, koliko delnic je katerj, vzel, kedaj je plačal h kateremu društvu spada itd.
Dolžnost zasrtoptrfkov m posameznih delničarjev je, da
(se pridno primemo dela, katerega Smo začeli za zgradbo S. N. Doma. Vsak zaveden delničar naj vpraša svojega trgovca, mei sar j a, grocerja itd., ako je že on postal delhičar Doma, da se bo za nadalje v prvi vrsti podpiralo take trgovce.
Pr. Hudovernik, tajnik. <
Nadaljevanje iz a. strani
ne glave ne udov. Zakaj vzdržuje Nemčija Avstrijo? Zato ker hoče, da se Slovani v avstrijski polovici izčrpajo, da se Slovenci ponerrjčijo. Avstrija bi potem kot zrelo jabolko padla v naročje Nemčije, ka-k6r hitro bi se poslednji, zlj^* bilo stresti drevo. Toda zakaj je Nemčija storila to že sedaj? Germaniza-cija je šla še, prepočasi izpod rok in računala je na hitro « zmago. Posrečilo se ji je dobiti zrelo jabolko vsaj začasno. Avstrija je politično, vojaško, in gospodarsko zvezana z Nemčijo; avstrijska vlada #je le figura §r nemških rokah. Vendar hitre zmage ni bilo, in upajmo, da v ŠloVeniji še živi nek^j Slovencev.
Vzrok naše nessrtče je avstrijska vlada, ki kot ^lepq orodje služi nemškemu" pohlepu za svetovnim g6${k>dirstvom, Nemčija od Severnega, do Sredozemskega morja čez turško Mezopotamijo" do Indijskega Oceana! Kako krasna ideja za Nemce! Ako bi jo Nemci vres-ničili, ostali bi na veke gospodarji sveta. Slovenci so jim bili na potu kakor Hrvatje in Srj bi. Najprej je torej treba vni-m Slovence in šele potem pri-
I
dejo na vrsto drugi. Ozek slovenski jez jih še zadržuje od Jadrana.
Samoobramba ne-nemških narodov zahteva, da se ohrani ta jez. Ako pade slovenski jez, ki kolikor toliko zadržuje nemški naval, bode kortečno vsa zavezniška kri prelita v Poljski in na Francoskem zastonj. Slovenski jez je treba okrepiti, Slovenski jez proti nemškemu navalu pa ,se da okrepiti jedi-nole na fa način, da se Slovencem zagotovi svoboden naroden in gospodarski razvoj v dru štvu s iSrbo-Hrvati. Samoobramba ne-hemških narodov zahteva svobodno Jugoslavijo vsebujočo Slovence, Srbe in Hrvate. v
Kje je pomoč za nas Slovence? V svobodnem narodno-go-spodardkem' razvoju v zvezt z ostalimi Jugoslovani. Pomoč naša v svobodni Jugoslaviji,
RUMUNCI ZA ZAVEZNIKE
Na Balkanu se zavezniki gibljejo. Vojaštvo je pripravljeno na celi fronti, da začne z ofenzivo proti Bulgarom in Avstro-Nemcem. To priliko so porabili prijatelji zaveznikov na Ru-
|	li agitirati za zaveznike. Stran-
I	ka bivšega zunanjega ministra
S	Jonesca in stranka bivšega
I	vojnega ministra Filipesca 90
!	se združile in sklenile delovati
I	na to, da rumunska vlada po-sreduje v prid zaveznikov z
'	oboroženo močjo. Glasom poročil iz Bukarešta, je bulgar-
>	ska vlada internirala vse poda-
;	nflce onih oblastij, -ki so v vojni
1	z Bulgarijo, Avstrijo in Nem-
!	čijo. Hiše, posestva in denar
;	telh oseb je bulgarska vlada za-
;	plenila in obrnila v vojaške na-
;	mene. Bulgarska vlada se je
;	tega gotovo mučila od avstri-
|	sfkih tatov in roparjev, ki ena-
;	ke stvari počenjajo v svoji dr-
!žavi.	:
g Rojakom v Indianapolis.
j Rojakom v Indianapolis, Ind $ naznanjamo, da je naš zastop-| nifki za to mesto samo I ' Mr. Anton Žnidaršič,
} ki stanuje na 753 No. Holmes ave. On je upravičen nas I zastdfrpati [n pobirati naročnino.
Cl. Amerika.
-W-
Skrb in preobilo dela.
'Možlje ne zgubijo moči. radi prevelikega dela. ampak radi skrbi in nerednega življenja. J Oni bi radi več naredili kot morejo in zato prejmejo kazen. Zgubijo apetit in spanje in trpijo na fizični in duševni utrujenosti. Vsem takim ljudem bi • radi priporočili Trinerjevo a-meriško grenko vino. To izvrstno zdravilo bo zopet zgradilo slabotni sistem, ker bode-. jo odvajalni organi odprti, ker dobite apetit, zboljšano prebavo in moč v telesu^ Mi vam priporočamo to zdravilo. Po lekarnah. Cena $1.00. Jos. Triner, kemist, 1333-39 So. Ashland'
ave. Chicago, I ji.
* * ★
t Pri revmatizmu, nevralgiji t rabite Trincrj^v^ liniment, katerega nadrgnite na boleče dele. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60 centov.
VABILO.
Vsem elevelandskim drušit-vom kakor tudi onim iz okolice ter vsakemu posamezniku, ki ima rad zdravo zabavo, se - naznanja, da priredi dne 23. julija t. j. v nedeljo dr. Vodnikov Venec, št. 147. SNPJ svoj piknik na Jernkovih farmah v Not-tlnghamu. Vspored je nad vse skrbno sestavljen. Za umetno 'premikanje nog bo skrbel g. Arko, ki '60 s svojo "čis-bak-so" prekosil vse umetnike. Spremljal ga bo tovariš na Davidovo harfo, katero se je posrečilo zadnji čas dobiti iz E-furta, kjer so jo imeli baje sprav Ijeno. Novost v tukajšni naselbini bo dražba divjega kozla, ki je sem pribežal nekje od Julijskih Alp pred strahoto evropske vojne. Ker se pa pod odkriljem štrijca Sama počuti ; popolnoma varnega, je postal popolnoma krotak, da se v ničemur ne razloči od bratca do- j •mačega kozla. Tudi za telesne ^ potrebe bo izborno ,preskrbljeno, vsaj kar se tiče jedil in pi- \ jače. Za domov idoče družine J se bo preskrbelo, da se jih popelje do ulične železnice. V upanju, da nas mnogoštevilno " posetite, se priporoča (86)
Odbor.
- 1
Slovenka dobi stalno delo in a dobro plačo za hišna opravila. ( Vpraša se na 6202 St. Clair -ave-__(85)
Pohištvo se proda radi odhoda J iz mesta. (Pripravno za novopo- ^ ročence. Lahko se ima <tudi board in tudi v Tentu se lahko ostane. Poizve se na 6218 St. j Clair ave.
Lepa soba se odda v najem za >
enega fanta. 6316 Carl ave. ' [ -■».....x
Lepo opremljena soba se odda v najem. 6412 Varian ave. (88) »
NAZNANILO.	6
' Dr- Danica, št- m. SDZ je na J svoji zadnji seji dne II. juty'a _ sklenilo, aa preneha sprejema- ■ ti nove članice do prihodnje % konvencije. To pa raditega, ker 3 nam vrhovni zdravnik odklanja -kandidatinje, čeprav so sposobne pristopiti v vsako organiza- ^ cijo. Članice in vse tiste, kate- -re so želele pristopiti, se prosi, i da to u{v°šteVajo, da se izog- -nemo vsakovrstnih zaprekam. -
SOŽALJKAt
k-
a |Pbvodom pretresljive in ne-pričakovane smrti prvega slo-
0	venskega Sokola v Ameriki, . vzornega telovadca
VINKO PRI&TOV-A z izraža Češki Sokol Oeveland ^ svoje najbolj globoke sožaljke manom pokojnega! Pretresljiva vestf o nenadni smrti nas je . do dna srca užalostila in pre-
1	pričani smo, da je slovanski r svet zgubil nadarjenega moža,
ki je sokolsko misel visoko držal in jo gojil med svojim narodom v prospeh slovanskega 6 bratstva, svobode in narodnosti. Srčno razžalosteni Sokol "Cleveland" se klanja pred du^-hom velikega Sokola Pristova-' in mu želi v višavah večnega, bistrega poleta med Sokoli! Naše sTČne simpatije dmžini in j društvu Jugoslovanski Sokol . ter vsem Slovencem, ki so zgubili prvega svojih Sokolov. Za Češko sokolsko društvo . "Cleveland":
^ J. Vacik, starosta, L. Humi, taj-. nik.
Odda se soba za enega fanta.
•	Brez hrane na 1018 E. 66th ' Pl.	(88)
j Dva fanta se sprejmeta na sta-i novanje in hrano. • 105*1 E. 62.
•	Naprodaj je slovenska groceri-^ ja V najboljšem delu naselbine.
•	Ugodna prilika, zmerna cena. Poizve se v uredništvu. (87)
i Lepa soba se odda poceni v na-. jem za eno dekle, 1119 Addi-
. son Rd.
7BOI JSAJTfc ZDRAVJE.
Komisija v Clevelandu, O.
•	se je izjavila v poročilu, da
■	zdravi zobje pomnožijo dušev-;
■	no zinožjnost pri šolskih otro-. cih od 50 do 100 odstotkov nad
i onimi, ki imajo slabe zobe. Izkušnje so pokazale, da osebe, ki prežvekajo hrano popolnoma, imajo veliko več moči v Stalnosti kot oni, ki ne prežvekajo hrane.
Zboljšajte duševno moč vaših otrok in sami sebi ter pridige v naš zobozdravilni urad. Mi preiščemo vaše zobe zastonj.
F. J. KENNEDY, urad 5402 Superior ave. vogal E. 55. ceste.
Uradne" ure od 9. do 5.30. \ pondeljkih, četrtkih . in sobotah. Vse delo jamčeno.
mleko i[
'Najboljše paateurizirano ■ mleko, dobite pri. Frank J«rl6
UM E.Mth ST.
Prodaja se na drobno in
defcefo. Svoji k svojim!
■
Pozor, Barberton, O.
Naznanjamo oenjenim naročnikom v Barberton, O. da je nas tamojšni zastopnic
MR. JOHNI BALANT, 436 — 1st St.
ki je papolndma opravičen pobirati naročnino, oglase in tiskovine za naš list. On je pošten in se vrselej lahko z zaupanjem obrnete na njega.,
Uprava "Clev. Amerike".
CENIK MALIH OGLASOV.
ItČE SE DELAVCE VSE VRSTE, do 28 besed all 6 vrst
1. krat po.......................40c.
3 krst po.......................36c.
6 krat po.......................30c.
vsaka nsdaljna vrsta po 60.
DELO liCEJO VSE VRSTE, do 25 bsasd ali 6 vrst
1 krat po.......................20c
3 krait in več po................. 17c.
vsaka nsdaljna vrata po 3c. bOBt SE <M>E>AJO IN ,NA HRA^O SE SPREJMEJO, do 25 bsssd ali 6 vrst
1 krat po.......................26c.
3 krat In veC po.................20c.
Vsaka nadaljns vrsta po 4o. rFDOEli SE ODOA, H\iX;0fX¥TO-VANJE, TRGOVINA, Itd. NAPRODAJ HltA, TRGOVINA, FARMA, KONJI I IN DRUGO. TACE SE 08EBE, ZGUB- i LJENO, IN uRUGO NEOZNAČENO.
do 25 bsssd ali 6 vrst	|
I krat po.................50c.
3 krat po......................42c. |
6 krat ki -več po............'. ...35c.
> vsaka nsdsljna vrsta po 7c. 1 li^feJO St'YRGQVSKI SOLASTNIKI ALI DRUGE DENARNE PRILIKE | — PREKLICI IN 0RUQE OSEBNO 1 •TI.	|
do 25 bsssd sil 6 vrst
1 krat po.......................60c.1 <
3 krat In ve« po....... ....... ,$1jB0 I
Vsaka nsdsljna vrsta po 10c. ZAHVALE IN MRTVAAKA
NAZNANILA.	^
Vsaka vrsta po..................6c. I
Za večkrat se Ists cena pomnoži.
-'bROŠTVENA NAŽNANILA.- <
IkrM po ...................4c vrsta .
Za veCkrat po..............3c vrata \
4 do 6 besed ae računa ena vrsta- . ---- —■—i-- "
NAZNANILO.
Dragi rojaki in odjemalci moji, naznanjam vam, da ne , pozabite plačati davka za zadnjo polovico 1915. Ako ne morete sami iti v mesto, ker vam čas ne dopušča, pa prinesite s seboj tisti listek pa denar, bom jaz plačal za vas, ker čas je le do 20. julija. Sedaj pa prisrčen pozdrav	0
JOHN ZULICH, prodajalec hiš in zemljišč m farm. Zavarujem proti ognju in drugim nezgodam. Ne pozabite tega imena	(85)
JOHN ZULICH, 1376 Marquette Rd. za banko.
Otvoritev podružnice.
1
Cenjenim rojakom, prijateljem in našim gostom v Collin-woodu in okolici, naznanjamo, da smo otvorili podružnico na 15305 Hale ave.
Podružnica nam bode omogočila, da bodemo dali točno postrežbo in vam (prihranimo nepotrebnih potov. Kakor za vas tako za nas je vsak trenutek zlata vreden, zatorej pokličite nas po telefonu *in mi pošljemo našega uslužbenca do vas po vase cenjeno naročilo. Naše delo je jamčeno.
KUNSTEL BRATA. 15305 Hale ave. Wood 753 R.
NAZNANILO.
Kakor vam je znano, so sedaj cene blagu jako visoke. Meni je mogoče, da vam nudim isto blago za veliko nižjo ceno. IPridite in prepričajte se sami o teh čtidežnih prilika!h, katere najdete v ženskih, moških In otročjih narejenih oblekah, žen ske suknje, nedeljske obleke, bluze, krila, volneni jopiči, ki-monas, predpasniki, odeje, rju-je, blanketi, šali, scarfe volnene in svilnate nogavice, ženski klobuki, spodnjo obleko, šlin-ganje, čipke itd. Moške vrhnje suknje, obleke, dežne suknje, hlače, klobuki, kape ter moški in otročji čevlji.	(85)
M. TOLSTOJ. 6217 ST CLAIR AVE. '
Velika soba za dva boljša člo^ veka, dobra oprava, se odda za
primerno ceno. Dve postelji v sobi. Vprašajte na 1441 E 53
St_ (85)
DELAVCI
dobijo takoj stalno delo. Mi nikdar ne zapremo tovarne. The Union Salt Co. E. 65th St. Sc Lake Shore Railroad. St. Clair kara.	(90)
1 .	..................... . ,■■..,,
Soba z opremo ali brez za 1. fanta se odda. 5814 Bonna ave. -:- (85)
naznanjamo, da je	S
MR LOUIS BALANT, *«33 B..3I* St.
nai polnomočni zastopnik za Lorain, O. pooblaščen sprejemati naročnino, tiskovine in oglas* in sprejemati plačilo za to. Priporočamo ga-rojakom kot poštenega in zvestega zastopnika.
Uprava "Clev. Amerike."
_ -	, s.
NAROČUJTE "AMERIKO."
Pravi starolurajaki brinjevec
Cena 6 steklenic . . . $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13-00
čista slivovka kuhana iz pravih
čeipelj. Česa 6 steklenic . $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13.00
Imamo najfinejši tropinjevec in
drožnik. 1 gal. $2.25, $2.50, $2.75
Pristna rudeča ohioska vina
Qalona . . 50, 55, 60 in 65c
Katavba in Delavare vino 80 in 85c gai
Vinska posods ob ) do 10 gsl. velja $1.00, za 25
gsl. potods $2.00. Pri večjih naročilih je led brezplačen. Te cene a« uupo za na debel*. Naročilu aaj ae priloži denar in nstsncni nstlov.
The Ohio Brandy Distilling Co.
Prra slovanska družb* sa predajo finih ptfai.
6102-04 St Clair Ate. - - Oeveland, 0. ,
1
TARE $222 MSMLY3ETWEEN
a T JL^jxžveumi>&
HpK < n'j
[[j^Sfj^Sj Tk#Gi«» SUp "SEEANDBEE"" iSSWfCS? B "errfY OF UUE" ——I M—>»»■■> ftnam-tXTT OF SUPFAKT U
C CLEVELAND-Daily, May lSto Nov. 15A-BUFFALO (
E tew.-.-.jKBi J^s^Li'-•.Mi- 5 f g^gg^^teff^Hfe	^ Z
^ THE CLEVELAND A BUFFALO TRANSIT CO, CUv^d^OM^jj
VAŠA ŽELJA JE URESNIČENA |
Krasen f ono graf s
kabinetom samo
*15.00
Dolgo ste ai zaželeli fonograf, krasnega izdelka, s stojalom, ki bi bil po nizki ceni. In sedaj se je želja spolnila — v naši zalogi imamo sedaj perfekten inštrument za vašo ženo in otroke, da se razveselijo. Vsa krasna glazba najboljših umetnikov se lahko igra na tem fonografu, in cena je tako nizka, da vsakdo lahko plača za enega.	^
Nekaj krasot Carola fonograf a,
(Po vseh ameriških državah se je ljudstvo začudilo, \lo je prišel ta fonograf na trg. Ljubitelji lepe godbe iz vsel/krajev so se začeli kar trgati za te fonogra-fe. Tovarna ima toliko naročil, da komaj sproti izdeluje vse zahtevane fonogra-fe. Kabinet tega fonografa je mahagonijevo delo, toda tehta samo 11 funtov, se lahko prenaša po hiši, se vzame s seboj na avtomobil na izlet. Ta fonograf je sj avček med vsemi fonografi.
Naročite takoj še danes,
/ Visok je 2-2 palcev, močan, trpežen in krasnega glasu, popolen mehanizem in vsi rekordi se lahko rabijo na tem fonografu. Otrok lahko igra ta fonograf. Zavarovan je proti prahu in ima posebno shraimbo za plošče, ker zaloga je majhna in bo kmalu pošla. Kdor prvi pride, prvi bo postrežen. Cena kompletnemu fonografu je samo $15, in v nekaj dnevih je bilo nad desetti-soč teh fonografov prodanrh, tako so se priljubili ljudsvtu. Dobi se samo pri
r ratiK. Cerne, ;
SLOVENSKI URAR IN ZLATAR.	<
Zaloga grafofonskih plošč v vseh jezikih. Pošiljamo tudi po posti na druge \ kraje.	I j
6033 St. Clair A-Ve., Cleveland, O. j
POT ZA RAZPOTJEM.
mitaiuftfiiiiitiianiiiiiiiiiiiiiiiaiiiitttmaiaiiiiaiiaiiiimfvtiaBfiMiii
Roman.	8pi9>l dr lY0 31x11
"Tako torej?" je zamrmral večkrat .predse.
In čez dolgo časa je zmajal z glavo.
"Ne zdaj je prepozno. Zdaj me ne zgane nič več...
Vzel je list zopet v roko in čital zopet.
"Taka si torej ?" je vzdtfinil slednjič..."Hm, morda te je škoda, ker imaš vendar dušo. In morda je res, da ni znal ta resni mož vsega zbuditi in potrgati v njej..."
In zdaj mu je postalo njuno razmerje naenkrat <tako jasno, kakor bi pogledal s hriba čez ravan. Vse, prav čisto vse se je videlo jasno in natančno, vsaka stezica in vsake stopinje sled...
Začutil je čudno sito zadoščenje, kakor da se je zleknilo vse to njegovo strastno zanimanje za ta problem v njem zdaj leno po tlelj.
In zmečkal je list, ga vtaknil v peč ter zažgal.
"Oh, kako to dobro de \ Prost prost P" se je oddahnil in srce se mu je razširilo, vsa duša se mu , je razširila in razmeknila peruti v njem.
"Torej komaj prst globoko šele se je zajedla ta ljubezen I.. Oh, tako tiho bi bila morala biti ona zraven in čakati nepremično, ali s? prime ali ne, in zalivati oprezno, preoprezno... Pa je šla in zgrabila že zdaj in stresla, kakor bi mislila, da poj-; de bogve koliko vročega, krvavečega mesa zraven, če poizku si svojo moč...
Toda nič l... Komaj malo zaskelelo je..,
"Naj ji li odgovorim?" je zamrmral naenkrat. Toda zmajal je zopet z glavo.
"Kaj? In čemu? Naj si izbe re svoje Markiče, Pasarje, kogar hoče — jas-sem odpravili"
"Toda, ali si tega tudi tako gotov?" se je vprašal. Ustavil se je sredi sobe in premišljat.
"Sem!" odločil trdno in mirno. In zdaj se obrnemo n« vjgor."
"Hvala ti, o Bog!" se mu je 'izvilo iz prsi, in pokleknil je na klečalnik pod razpelom. In potopil se je globoko v molitev, in samo mistično razkošje anu je včasih ijarahlo streslo vse telo.;.
t XVIII. , Sele cez dolgo časa je vstaJ in stopil k oknu. ,
Zunaj je bil krasen, vabeč jesenski dan, in ni se mu hotel ustavljati. Zavil je takoj pri svoji hiši v polje po ozki stezici, držeči nekoliko vstran od župnišča Čez pot v Šentjanž na okrogel holmec nad vasjo.
Ljudje so spravljali. Na travniku tik pred njim je slonelo ob deblih pet, šest košev, do vrha napolnjenih z rdečimi in rumenimi jabolki, in v vejah vsakega drugega drevesa je visel kdo,, zadaj nekje za šve vedno gostim, a že v«e pisanim listjem, in glasen, moški govor je šel tja in sem, čudno učinkujoč na človeka ob strani, ker je bilo vse skrito tam gori, a spodaj vse tako svečano in tiho...
Ribnik je sklonil glavo in šel mimo.
Iz dalje je prihajalo ubrano pokanje mlatičev. Zadaj nekje, na njivah je priganjal nekdo konje z glasnim, zateglim "hi I"
Konec poti so bili zopet ljudje. ^Pobirali so koruzo, in krhko rezko, čudno strogo šumenje je šlo daleč vun v njivo. Ob poti pa je stal gospodar, gledal nepremično tja, in obraz mu je W1, kakršne srečuje človek po vaseh ob sobotah, ko je odzvo-nilo delopust...
iRibniku je-vstajalo v srcu počasi nekaj iz pozabljenih, davnih dni... Kakor bi si bil nekdaj pisal z naivno, nerodno Otroško roko dnevnik in bi ga £daj dobil zopet pred oči.
Mehka, sladka otožnost se mu je razširila čez srce, in njegove oči so se zasanjale ljubeče v solncni pokoj okrog sebe.
Tedaj je zagledal Orla na njegovem vrtu. Tudi on je gledal baš ta !hip sem, a ko je zapazil, da se je obrnil kaplan na to stran, je odšel počasi na drugi konec vrta.
Ribnika je zabolelo.
"Ne, čas je, da pade vse med nama!" je - zamrmral odločno in se napotil naravnost čez travnik tja.
Orel se je dvignil v tem hipu od velikega grma georgin in se obrnil zopeft sem. Ko je zagledal Ribnika, jI za hip obstal, potem pa prišel počasi bliže in odprl vratca jna polje.
"Kaj prinašate dobrega, gospod kaplan?" ga je sprejel prijazno, a Ribniku se je zdelo vendarle, da leži v njegovem; glasu nekaj vse drugače tujega nego nekdaj.
"Pozdrav od mojega strica. /Sinoči sem bil spodaj," je odgovoril Ribnik hitro, želeč, .da se ne lovita niti minu^D več okrog tega, kar si imata povedati.	v
"Hivala. Seveda izborna zabava, kaj?"
To vprašanje je bilo izgovorjeno malomarno in brez zanimanja, in Ribnik je čutil zdaj prav natanko, da ga je Orel iz-črtal že popolnoma in za vselej iz svojega siva in da govori z njim pač, kakor se govori z ljudmi, s katerimi hočemo biti prijazni in se pomentijemo zato iz vljudnosti z njimi nekaj hipov celo ..o stvareh, ki nas prav nič brigajo, ki pa mislimo, da so še najbolj primerne njih duševnemu obzorju.
iRibnik je povesil oči v veliki zadregi in sam ni vedel, kako pričel, da bi ipokazal župniku čim prej, kako se moti v njem.	t
in v teh mislih je vzkliknil skoraj nehote:
M(5ospod župnik, delate mi vendar krivico, če mislite, da sem šel edino radi zabave. Oziroma : šel sem pač radi zabave, a našel je nisem," se je popravil naglo in se zopet rahlo zardel.
Orel ga je pogledal začudeno in se potem nasmehnil.
"To bi ne bilo nazadnje nič hudega, ako bi se bilf zabaval^ Totia že razumem: v mislih imate namreč naš zadnji pogovor, ko je jiil Pasar tukaj in sem jaz tako ostro obsodil vse one, ki se zasmehujejo?"
Ribniku se je zdelo, da sili iz itdh' zadnjih župnlkovih besedi nekaj posebno zbadljivega, kakor bi mislil oni res, da se je prišel zdaj samo opravičevat sem, in kakor da mu hoče , zato tudi takoj pokazati, da ga je iapregledal in da se mu zdi tem bolj klavrn, ker je poleg vsega drugega še strahopeten.
"Na ta pogovor sicer sedaj nisem mislil, gospod župnik!" je rekel Ribnik nekoliko zbegan, a vendar trdno. "Toda tudi, če bi bil f Trdil bi zdaj vsaj lahko, da danes res ne samo uniejem, ampak tudi čutim vaše tedanje besede."
"In kako ste prišli do tega?" je vprašal Orel nekoliko bolj pozorno.
i
"Hm, morda na pol le po slučaju... Sedel sem sinoči pač nekoliko vstran od drugih pri mizi, med stricem in nadučite-ljein, in tako človek opazuje in vidi vse drugače..."
"Tedaj bi rekel skoraj, da še^ niste poklicani soditi", je vzkliknil Orel naenkrat popolnoma resno. "Ne stati ob strani: — noter, v sredo med nje je treba, in šele ako vas je potem vrglo samo od sebe vun, naj vam bo znak, da pojdite proč od njih. Saj prej še ne veste, kako bi bilo notri.. .Spominjamlse iz dijaških let, ko smo se zbirali po beznicah, da sem vselej, res skoraj vsak večer, posrtal nekoliko časa pred vrati, preden sem se odločil stopiti .med ta vrišč in v ta grozni vzduh; toda ko sem vstopil in začul glasne pozdrave kolegov, sem
se le čudil, kako sem se mogel
še pomišljati."
"Ne, gospod župnik! Mene je že vrglo vun," se je nasmehnil Ribnik. "Ne rečem, da ne bi šel še kdaj tja dol^a ipotem bi sedel kakor snoči s stricem in t nekaterimi drugimi resnimi možmi ob strani drugih; zakaj to sem spoznal, da oni ni več mojfvet in da nimam ničesar več iskati itam..."
Orel mu je mimo pogledal
v	obraz in pustil dalje čase svoje očr na njem.
"Tako hitro že?...In tako sami od sebe 1... To je dobro, mladi prijatelj, to je dobro'... Bog daj, Bog daj, da bi ostalo tako in da vas ne bi klicalo nikdar več nazaj..." s
*1Ne! V svesti sem si, da sem zmagal. In da niti slišal ne bom takih klicev, sem se odločil, da vtaknem za enkrat svojo glavo globoko med knjige. Zato sem prišel namreč tudi.. .Prosil bi vas, gospod župniki da bi mi dovolili Hi prihodnji teden na vseučilišče, da se vpišem v te-ologijd."
"In potem boste študirali tu gori?"-
"Da, gospod župnik. Zima je dolga in..
"Glejte, glejte!" se je zasmejal Orel. "Ni napačna misel to! Kar pojdite, in Bog z vami! Toda vi, bodoči doktor svetega pisma, ste vendar še malo špekulanta!" mu je zapretil s finim nasmehom. "Hočete videti tudi rezultate svojega dela. No, nič hudega, nič hudega!" je vzkliknil dobrohotno, •ko je videl, da je Ribniku njegova opazka mučna. "Saj je to vedar le lepo od vas. Hotel sem reči samo, da pridete tudi
vi	do tega, in morda baš s tem, da ga vzamete za zdaj bolj praktično, da boste ljubili delo zaradi njega samega. Tu vest.e, je nekako ista razlika, kakršno učimo med nepopolnim in popolnim kesom. In kakor je dober tudi nepopoln kes, je dobra tudi« nepopolna ljubezen do dela. Toda to je: le Če ste dosegli ono popolno ljubezen do dela, ste dosegli vse, kar more človek doseči v tej solzni dolini."
"Upati hočem vsaj, da pride vse počasi, drugo za drugim, in prosil bom Boga pomoči", je vzkliknil Ribnik in se počasi
dvignil g klopi, n? kateri sta sedela. "Oh, gospod župnik^ saj ne veste, kako sem bil tudi Boga pozabil ves ta čas. . .In šele danes, danes prvič po dolgem, dolgent času, se mi je odprlo zopet srce, in našel sem v molitvi tisto sladko tolažbo, ki jo najde le onyki je ne išče več nikjer drugje...O, morda nisem čutil še nikdar tako, kako jc Kristus dober, usmiljen in sladak!" v
Oči so mu zažarele, in obrnil jih je daleč vun na svetlo zahodno stran, kjer so že žareli oblaki in čakali, podobni ogromnim, škrlatastim plaščem solnca, ki je stopalo počasi in mogočno po nebu proti njim navzdol.
A tedaj je začutil naenkrat težko roko na svojemu ramenu in skoraj preplašeno se je ozrl Orlu v njegov v tem hipu še bolj bledi in resni obraz.
"Uimejte me prav in ne stre-site se zdaj od tega.jkar vam porečem", je dejal Orel počasi in kakor s silno težavo. "Umej-tc me prav, zakaj posvariti vas moram pred tem, kar ste omenili sedaj nazadnje, pred--
Kristusom".
Ribnik je stopil prestrašen nazaj in se ozrl z izgubljenim pogledom v Orlovo strašno bledo lice.
"Umejte me prav, saj Sem rekel!" je kriknil Orel nestrpno. "Ne govorim tu o drugi božji osebi in nisem heretik — svarim vas samo pred — simbolom, ker se bojim za vas. Postati hočete mož, čujete: mož! In zato ne iščite sladkih, usmiljenih, prizanesljivih bogov — tja gor se ozrite na goro! Ali ga vidite sedeti na vrhu? Ne nežen in bled in ne s skrbno zglajeno rjavo brado — kakor ogromen Snežnik je njegovo telo, in kakor silni slapovi šume prameni njegove mogočne brade navzdol... In oni vrh tam na levi in oni na desni, to* so njegove .pesti...In mirno in trdo gleda navzdol, on Bogw>če Jehova, on Bog junakov in mož in sam Mbž. In zahteva, da prihajajo v ravni najkrajši poti, poti brez ovinkov in počivališč, gor k njemu vsi, ki hočejo, da jih (posadi na svojo desnico...
"To sem vam hotel še pove* dati. Ali ste me umeli?"
"TSem 1" je rekel Ribnik krat-
'ko in se zravnal.
"Tedaj naj vas blagoslovi
On, ki ljubi vse, kateri ga iščejo in najdejo."
; In razšla sta se in korakala počasi vsak na'svojo stran. Konec.
IMKNIK MUJITVKMH URADNA ' KOV a. D. JE.
"SLOVENEC" «t 1. predi. Al. ttenfberger, 858 B. 187. St taj. Frank ZorHS, 1908 Proeter »v«, blat Frank Oarcdkar. 1063 B. 88th Bt zdrav. J.M. Bellik&r, 6127 StClak ave.
Zboruj« vsako mrvo nedeljo ▼ me*' aecu ob 2. pop. v John Grdlnovi dvorani, 6086 St Glair ave.
««VO* SLOVENKE" it ž.
Vred«. A*. Kalen, S101 St Clitr are. <UJ. Alojzija Oebular, 1807 B. 60th Bt. tola*. Marry Poant*, 1177 B. 60th St. tdrar. F. J. KERN, 6204 St Clalr are. . Seje ae vrte ve&k drugI Četrtek ▼ toeaecu ob 8 zvečer ▼ Joa. BJrkovI dvorani 6006 0t Clalr ave.
"SLOVAN" it 8.
Prdea. Martin Som, 6505 Bonna ave. tajnik Jog. 0k>upek, 6625 Bonna ave. blag. Rud. Perdan 6024 8t Clalr ave. zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clalr ave.
Zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9. dop. v Joa. Blrkovi dvorani, 6006 0t. Clalr ave.
"SV, ANA" it 4
/
preda. Ivana Gornik, (1075 B. 61*t St. tajnica Fr. Trbetritk, 1177 Norwood •blag. Terezija Ogrlnc, 6124 Glasa ave. zdrav. J.M. SeliAkar, 6127 StClalr ave.
Zboruje vs&ko drugo eredo v mesecu ob 8. zvečer v John Grdlnovi dvorani, 6025 £t. Clalr ave.
"NAPREDNI SLOVENCI" it. 5
preda. Fr. Cvar, * 3857 Lakeside ave. taj. Frank Weiss, 6926 Hecker ave. blag. Fr. Butala, 6410 St. Clalr ave. zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clalr ave.
Zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v John Grdlnovi dvorani, 6025 81. Clalr ave.
"SLOVENSKi 'dOM" it. 6.
preda. Fr. Lopatlč, 15706 Waterloo Rd taj. J. KorenčVč, Box 126 Buclid, O. blag. John Fabeo, 766 B. 200th St zdrav. F. J. Kern, 6204 St Clalr ave.
Zboruje vsako prvo nedeljo v me-aecu ,ob 8. dop. na 876 B. 800th St.
-NOVI DOM" it 7.
preda. Ant Cugel, RFD. 1. Buclid, O. taj. Louls J. Safran, 1878 B. 45th St blag. Jos. Berkopec, 1390 B. 45th S t, zdrav. F. J. Kern, 6804 St Clalr ave.
Zboruje vsako pirvo nedeljo v mesecu Ob 10.30 dop. v Jos. Blrkovi dvorani, 6006 6t Clalr ave.
*KRA8M it 8.
preda. Frank Legan, 676 B. 160th St taj. Ignac Medved, 16725 Saranac Rd. blag. Ferd. Ferjančič, 986 Ivanhoe Rd. zdrav. F. J. Kern.'6204 St. Clair ave.
Zboruje vsako prvo nedeljo t me-s epu ob 2. pop. r cerkveni dvorani na Hoimee ave.
"GLAS CLE V. DELAVCEV" it. 9. i preda. Frank Btttenc, 1042 B. 61th St taj. John Brodnik, 6615 Juniatta ave. blag. Jos. Lunder, 974 Addison Rd. adrav. F. J. Kern, 6204 St Clalr ave.
Zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. dop. v Leo Schwalbovl dvorani, 6181 St Clalr ave.
"MIR" it 10.
preda. Louta Vsček, 3684 B. 78th St taj. Florljan Cesar, 3659 B. 82nd St.
blag. Ana Blatnik. 6304 St OHtkr *ve. zdrav. F. J. Kern, 6804 St Clalr ave.
Zboruje vaakl drugI torek t mesecu ob 8. zvečer v John Grdinovl dvorani 6025 Bt Clalr ave.
"RIBNICA" ft. 1L
preda. Fr. Virant, 969 Addieoc Rd. taj. Frank Lunka, 6583 Cany ave. blag. Nlch Vidmar. 1145 B. 60th Bt. adrav. F. J. Kern, 6204 St. Clalr ave.
-ZboruOa vsak drugI četrtek v mase- , cu ob 8. zvečer t John Grdinovl dvorani, 6086 St Clalr ave.	»j
"CLEV. SLOVENCI" it 14» :
preda. Frank Laurič, SOM Glase ave. taj. Josip Gašper, 1145 B. 60th St. , blag. Frank (Branoelj, 6616 Carry ave. adrav. F. J. Kern, 6304 Bt Clalr ave.
Zboruje vaako drugo nedeljo ob 9.30 dopoldne v John Grdinovl dvorani, 6026 SL Clalr ave.
-4-
"DR. A. M. SLOMŠEK" it 16.
pred«. Joa. Megllč, 6614 Sohaefer ave. taj. Leopold Kušlan, 1221 B. 61th St blag. Fran.k Kebe, 1221 B. 61st St. zdrav. J.M. Seliškar, 6f27 BtClair ave. .
Zboruje wsalko iprvo nedeljo v mesecu ob 1. popoldne v šolski dvorani sv. Vdda.	N
"FRANCE PREŠEREN" It 17.
preda. Fr. Sodnlkar, 6218 St. Clalr ave. Tajnik J. Jevnlkar, 6124 St Clair ave. blag. A. Anžlovar, 6111 St Clalr ave. zdrav. J.M. Sellškar, 6127 StClalr ave.
Zboruje vsako prvo sredo v mesecu ob 8. zvečer v John Grdlnovi dvorani, 6025 St. Clalr ave.
"8V. CIRIL JN METOD" it 18.
preds. J. Zakrajšek, 6218 St Clalr ave. taj. John Vldeilvoli, 1153 B. 61st St blag. Anton Bašca, 1016 B. 61st St. zdrav. J.M. BelUkar, 6127 StClalr ave.
Zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v šolski dvorani sv. Vida.
OPOMBA; Vsako spremembo naslovu teh uradnikov ae mora takoj naznaniti na vrhovnega tajnik«.
POZOR! ,	POZOR!
Slovenci v Rock Springs, Wyo. in okolici se opozarjajo na izvrstno slovensko domačo gostilno
ANTON JUSTIN-A
s
ki garantira vedno dobro postrežbo. Priporočam se tudi za pošiljanje denarja v staro j domovino in prodajo parobrod-nih listov. Pošiljam vojaške knjižice v podpis za oproščen-ie vaj.
ANTON JUSTIN,
Rock Springs, Wyo.
—"Cas" je edini slovenski mesečnik v Ameriki za poduk in izofbratztoo. jNlaročite se na ta velezanimivi list.
šbT
i«a*i* in likerje lodi wm domač« p«
toafcenajšifcli ilij^ n galeae.
mm^^mm^mmmm^mmm
CwiMnwl Mnubitl
JOSIP KALAN,
«101 ST. CLAIR AVE.
/
la ran pm, d« 8« al atarev nc«M ***»*■ tea Mu-ajea la aaJUrtejUb ukavli, da *M a« wn »zdraviti.
Vali cdravaUki recapti marajo prid ▼ aaia lakarae, kjer badaja mdalaal aaUaiae pa iflji sdravaika. leiame tudi popolno aale-«»gumijevih predmetov, toeletaih »aOek Uk, dttev, cigar ia »tedkevja.
Guenthers SIovekLekarna,
Addiaon Rd. To«al St. Clair Ave.
PINO VINO
vedno dobite pri Josip '<1 Koielu. Belo niagara in concord vino. Potebno ;; ženskam je moje vino zna-? no. Po stari navadi Josip | Kozely, 4734 Hamilton ave
A. E KOLAR,
Slovenska gostilna. 3222 LAKESIDE AVL
Se priporoča Slovencem v obilen obisk. Totaa peatte-iba. Vedno aVeie pijače.
SODIMO ODOBRENO
Navodilo, kako se postane ameriški državljan. Ustava, proglasitev svobode in postave ameriške (republike.
Vsa vprašanja in odgovori za one, ki hočejo postati državljani. To Milico je odobrila sodnija Zjed. držav.
AMERIŠKI
DRŽAVLJAN
USTAVA IN POSTAVE
Cena 25c
\
TISKALA m ZAL02ILA "CLEVELANDSKA AMERIKA •119 ST. CLAIR AVENUE. CLEVELAND. OHIO
■ -f • «
Dob/ se edino pri -
Clevelandska Amerika
NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERKL SL UHUSKA TISKARNA. 6119 ST. CLAIR AVE.	CLEVELAND, OHIO
National Drug Storsl * Slovenska lekarna.
vogal St. Clair ave. in 61. cent S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise V zalogi imamo vse, kar je trebi v najboljši lekarni.	(45)
V najem se odda trgovski pro štor jako priprayen za lekarno na \1i52, cesti in Sylvia ave Vpraša se na 512 E. 152nd St Tel. Wood 474 W. • (85I
mernern^
j IZURJENI ZOBOZDRAVNIK,
Dr. A- A.
Kalbfleisch,
6426 St Clair Ave.
Govori se slovensko in hrvatsko. Točna postrežba. Časopisi na razpolago. Ženske gfp^nwn Edini zobozdravniki urad v mestu, kjer se govon slovensko in hrvatsko.
Uradne vrči
Od 9*30 do 11»30 dop. Od 1:80 do 6:00 pop. Od6:00do ftOOcvcfcr
1
Telefon arttU:
East 408 J. '
Telefon atanoTanja:
Eddy I860 M. I