NOVICE Glasilo skupščine občine in delovnih organizacij občine Mozirje____________________________________ Leto IX December 1977 številka 12 Bodimo ob novih uspehih bolj srečni Naj bodo tudi naše želje lepe kot so lepi kristalno čisti ledeni kapniki in naj skupno hotenje te želje sklene v zaokroženo celoto še lepšega in srečnejšega leta Leto 1977 se nagiba h kraju. Kmalu bomo stopili v novo 1978. leto, ki je za nas še neznanka. Verjetno se bomo prav vsi z notranjim občutkom razburjenosti spraševali kaj neki nam bo prineslo. Tako je bilo že vedno, staro odide, novo prihaja, staro smo poznali, novo pa začenjamo z vrsto želja in polni pričakovanja, da se uresničijo. Najbrže je res, da je prav toliko želja, kot je ljudi, le da si nekateri želijo skromnih doživetij, drugi pa so v tem razkošni. Kdo je srečnejši? Vprašanje, na katerega lahko odgovorimo le s stoletno resnico, da je skromnost lepa čednost. Pa tudi tako je, da tisti, ki je v sebi zadovoljen, ni razočaran, saj ne pričakuje velikega, morda neuresničljivega. Ob vsem tem smo le samo ljudje, ki živimo v nenehnem pričakovanju tega ali onega. Zato je največkrat noč od starega na novo leto prilika, da na spomin na preživelo vzbudi občutek trenutne negotovosti, kaj je pred nami! Preženimo torej vse misli, ki bi nam lahko pokvarile prijeten skok v leto 1978 in bodimo v svojih željah ter pričakovanjih skromni, pa bo lažje zaupati bodočnosti. Prelomnica leta je tudi prilika, da pogledamo nazaj v preteklo obdobje in ocenimo, ali smo lahko s svojim delom zadovoljni, ali pa nismo storili vsega, kar je bilo pred nas postavljeno, oziroma, kar smo si postavili za cilj. Tako in podobno verjetno razmišljamo v okviru delovnih organizacij, kakor tudi v ožjem krogu družine. Nekatere stvari lahko skupno ugotavljamo, to so tiste, ki so bile storjene, kot skupne naloge. Gospodarstvo v dolini je preteklo leto doživljalo kot prelomnico, saj se prilagajamo hotenju zakona o združenem delu. Seveda je ta nit občutna v celotnem družbenem življenju našega delovnega človeka. Misel začrtana v tej „mali ustavi“ bo vse bolj uresničevala stvarnost ko bo delovni človek tisti, ki bo o vsem odločal in na vseh ravneh postal pobudnik naše družbene in ekonomske preobrazbe. Jasno je, da ne moremo meriti uresničevanja zakona z meseci, dnevi in sploh časovno, saj se zavedamo, da gre ža globoko preobrazbo miselnosti in zavesti nas vseh. To pa ni stvar trenutka. Le poglabljanje medsebojnih odnosov na vseh ravneh našega sožitja bo prineslo tisto, kar črka zakona veleva. Torej gre za proces, ki ga moramo pospešiti, saj hočemo resnično in dejansko samoupravljal-sko pravico in dolžnost prepričljivo doživljati in tudi uresničevati. Lahko trdimo, da smo jubilejno in tako zgodovinsko leto zaključili z ; dostojnimi delovnimi zmagami. Naj nekatere izmed njih tudi naštejemo. Proizvodni prostori Smreke v Gornjem gradu so bili razširjeni; dograditev hale Gorenja, Malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah je omogočila povečati število zaposlenih; Iskra je odprla v Solčavi obrat „Feriti“, pa tudi na Ljubnem so razširili proizvodnjo; v Lučah smo odprli novo šolo, ki vključuje tudi L otroško varstvo; modernizirali smo cesto Gornji grad - Nova Štifta; Elkroj je v Nazarju uredil nove prostore družbene prehrane in dogradil upravno zgradbo; Nazarje je dobilo nov vrtec, regulirali smo Tmavo skozi trg v Mozirju, uredili telefo-nično povezavo s hribovskimi kmetijami v Solčavi; dogradili in vselili smo dva bloka v Mozirju in enega v Nazarjah in ob sodelovanju občanov modernizirah nekatere lokalne ceste. Posebej prizadevno so se tega dela lotili krajani, ki so z veliko vnemo uredili cesto Rečica-Dol Suha in Luče-Podvo-lovljek. V obeh primerih gre za tesno in plodno sodelovanje pri združevanju sredstev za gradnjo cest. Pa tudi sicer je bilo preteklo leto uspešno pri uresničevanju družbene samozaščite in SLO v delovnih organizacijah ter krajevnih skupnostih. Veliko mladih je prostovoljno vstopilo v vrste teritorialnih enot, kar kaže na visoko državljansko zavest naše mladine, ki se je tudi sicer izkazala pri obnovi partizanske bolnice v Robanovem kotu. V spomin najslavnejših dni naše zgodovine je bil postavljen na Čreti spQmenik NOV. V cilju boljše organiziranosti turizma na območju občine je bil uspešen referendum o združitvi ZKZ in gostinskega podjetja Turist v eno delovno organizacijo. Tudi na Ljubnem je prišlo do sprememb. Gradbeno podjetje Gradbenik je postalo delo gradbene operative Vegrada iz Velenja, kovinarski obrat pa del železarne na Ravnah. Ta reorganizacija bo omogočila daljno širjenje in uspešnost obeh dejavnosti na Ljubnem. Res je tudi, da je bilo v občini veliko težav, ki pa so se ob pripravljenosti prizadetih zadovoljivo urejale. Pred nami je torej leto, ko bomo volih delegate v skupščino občine in v samoupravne interesne skupnosti ter pripravili nov referendum za združevanje sredstev v javne namene. Pa najbrže bo še marsikaj treba storiti za uspešnost velike hortikulturne prireditve v dolini, ki bo v republiškem merilu prav v naši občini. Zavedati se moramo, da bodo naloge vse bolj obsežne in zahtevale bodo sodelovanje vseh občanov; ne bo jih malo v gospodarstvu in tudi ne drugod. Ob takšnih dogodkih, kot je prehod v Novo leto si ljudje želimo drug drugemu vse dobro in še marsikaj. Naj bodo naše želje iskrene in premislimo ob tem, ko jih izrečemo, ah bomo tudi tako ravnali, da bodo vsi ljudje prepričani v našo dobro voljo - pomagati tistim, ki pomoč potrebujejo, tako ali drugače. Ne utapljajmo se v materialnih dobrinah, predvsem pa ne v borbi za pretirano osebno razkošje. Imejmo prav v noči iz starega v novo leto pred očmi, da je v svetu veliko njih, ki trpijo pomanjkanje tistega osnovnega za življenje. Ne pozabimo, da je moč svojo plemenitost izkazati tudi z dobro besedo in ne samo z denarjem. Življenje je tekma, vendar mora biti tudi ta v znamenju srčne kulture, le tako bomo srečni! Ob tem pa ne pozabljajmo, da smo dolžni vsem žrtvam danim za to kar danes imamo in spominu vseh, ki so za to dah sebe, storiti vse, da bo življenje v naši socialistični samoupravni Jugoslaviji lepo in zažehmo si, da bo v svetu vladal mir. A. V. SKUPŠČINA OBČINE OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI SVET ZSS OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZSMS IN SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI OBČINE MOZIRJE ŽELIJO VSEM PREBIVALCEM GORNJE SAVINJSKE DOLINE NOVIH DELOVNIH ZMAG, VELIKO USPEHOV PRI DELU IN ŽIVLJENJU KRAJEVNIH SKUPNOSTI /N OBILO OSEBNE SREČE V LETU 1978 J Odlikovanja tovariša Trta Ob praznovanju letošnjega Dneva republike so v petek, 25. novembra, v prostorih mozirske občinske skupščine pripravili krajšo svečanost na kateri je podpredsednik SO Mozirje Franjo Gerdina podelil šest odlikovanj predsednika Tita. Prisotne je nagovoril sekretar občinske konference Stane Kranjc, ki je na koncu med drugim dejal: „Temeljni kamni nove, nacionalno svobodne in socialistično se preoblikujoče jugoslovanske družbe so bili vzidani meseca novembra. V tem mesecu je pred 35 leti v Bihaču prvikrat zasedal AVNOJ, da bi natanko leto dni kasneje ponovil v Jajcu svoje drugo, zgodovinsko zasedanje. Na teh temeljnih kamnih je začela rasti nova jugoslovanska skupnost narodov in narodnosti, ki si je od vsega začetka zadala nalogo, da bo svojo rast usmerila v izgradnjo takšnih družbenih odnosov, v katerih bodo vse pravice in dolžnosti izhajale iz dela. Pet let po osvoboditvi smo te svoje obljube že začeli praktično uresničevati s pomočjo zakona o samoupravljanju na področju gospodarstva in tri leta kasneje razširili to samoupravo še na področje družbenih služb in družbenopolitičnih skupnosti. Te rešitve, katerih praktična uveljavitev se je sproti odražala v pogostih ustavnih spremembah in dopolnitvah, so pripeljale do jasno koncipirane svobodne jugoslovanske samoupravne družbe prav v zadnjih ustavnih aktih zveze in republik. Tudi vi, tovarišica in tovariši, ki vas je ob prazniku republike odlikoval tovariš Tito, ste prispevali v dosedanji izgradnji samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov svoj veliki delež.“ Red dela s srebrnim vencem so prejeli: SREČKO LAMUT za zasluge pri razvoju trgovine v spodnjem delu doline. Oral je ledino pri združevanju takratnih trgovskih podjetij v enotno trgovsko podjetje „Savinja“ Mozirje, kr je bilo sposobno posodobiti poslovalnice in zgraditi nove. Vsi ti uspehi so tudi rezultat razvitih samoupravnih odnosov in delovanja družbenopolitičnih organizacij v delovni organizaciji Srečko Lamut ob delovnih obveznostih ni zapostavljal družbenopolitičnega in društvenega življenja v kraju. DRAGO LUKAN, JOŽE MERMAL IN ANTON RESNIK imajo izjemno veliko vlogo pri razvoju veterinarske službe, zlasti v njenih prizadevanjih za hitrejši napredek živinorejsko usmerjenega kmetijstva v mozirski občini. Pomembni rezultati, doseženi na tem področju, so plod njihovega nenehnega strokovnega usposabljanja in prizadevanja na področju preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva živali. Kljub kritičnemu stanju so Drago Lukan, Jože Mermal in Anton Resnik z neizčrpno življenjsko energijo in moralno-poli-tično odgovornostjo posvečali vse svoje sile ter bogato strokovno znanje hitrejšemu napredku živinoreje. Izjemno predanost svojemu poklicu še vedno znova dokazujejo z nesebično strokovno pomočjo ob vsakem času in ob vsakršnih vremenskih pogojih. Številne pomembne uspehe na področju živinoreje in razmnoževanja govedi dokazuje tudi obilo strokovnih priznanj in med njimi diploma in plaketa, ki jo je veterinarska postaja Mozirje prejela Jože Mermal prejema odlikovanje iz rok podpredsednika SO Mozirje na II. jugoslovanskem kongresu za reprodukcijo domačih živali v Portorožu. MARIJA REMIC je kot delavka pri opravljanju svojih delovnih dolžnosti vsa svoja delovna leta razvijala in utrjevala tovariške odnose v delovnem kolektivu in s svojo spretnostjo opravljanja poklica skrbela za dobro razpoloženje sodelavcev. RUDI ZAGER je bil ves čas svojega prizadevnega dela aktiven soustvarjalec pri obnovi in izgradnji domovine in pri utrjevanju ljudske oblasti. Kot požrtvovalnemu delavcu so mu bile zaupane odgovorne naloge, ki jih je vestno izpolnjeval. Na delovnem mestu je bil vedno dosleden in vzoren sodelavec in je ogromno svojega časa razdal delu v družbeno-poutičnih organizacijah in društvih. Dolga leta je bil sekretar občinske konference SZDL, sedaj pa opravlja odgovorne naloge v izvršilnih organih in v organih družbeno-političnih organizacij. OBVESTILO Borce NOV, ki so se po popisu preselili ali doselili v druge kraje v občini pozivamo, da se odjavijo pri združenju kraja, kjer so prej stanovali in prijavijo združenju kraja, kamor so se doselili. Svojce umrlih borcev NOV naprošamo, da o smrti borca obvestijp svoje združenje. OBČINSKI ODBOR ZZB NOV MOZIRJE ********************************************************************************************* ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ Republiki za rojstni dan Delavke in delavci temeljne organizacije GORENJA Mali gospodinjski aparati v Nazarjah so ob Tone Vrhovnik: „Tudi ta delovna zmaga je plod vse tesnejšega sodelovanja obeh občin Dnevu republike slavili pomembno delovno zmago. Z njo so najlepše gočastili praznik in sebi, Gornji svinjski dolini in družbi v celoti dali najlepše darilo. S prizidkom k obstoječim delovnim prostorom so dosedanje proizvodne prostore, skladišča in pomožne prostore zaokrožili v tehnološko celoto in pretežni del ročnega dela nadomestili s sodobnimi napravami in stroji. Ob prazniku pridobljeni prostori merijo tri tisoč kvadratnih metrov, njihova vrednost pa znaša 30 milijonov dinarjev. Svečane otvoritve so se v soboto pred praznikom udeležili številni delavci in njihovi svojci ter poleg njih še Ivan Atelšek in direktor TGO Gorenje Slavko Geratič, ter številni drugi predstavniki skupščin občin, družbenopolitičnega in gospodar- vse bolj uspešnega in vse bolj vsestranskega sodelovanja in povezovanja obeh sosednjih občin. Omenil je tudi nedvoumen pomen, ki ga imajo novi delovni prostori za marljivi in ustvarjalni 335 članski kolektiv v Nazarjah in za nadaljnji skega življenja občin Velenje in ” ‘ e. Vse pre 'sveta temeljne organizacije Mali Mozirje. Vse prisotne je najprej pozdravil predsednik delavskega gospodinjski aparati Stane Hren, o pomenu nove pridobitve pa je spregovoril Slavko Geratič. V imenu mozirske občine je pozdravni govor prebral predsednik izvršnega sveta SO Mozirje Tone Vrhovnik, ki je v svojih besedah med drugim poudaril, da je tudi ta delovna zmaga plod razvoj Gornje Savinjske doline v celoti. Slavnost so s svojim prispevkom obogatili delavska godba na pihala, šolarji mozirske osemletke, mladinci Gorenja in oktet Gorenje. Po končanem programu je Dragica Poznič, ki je v temeljni organizaciji najdlje zaposlena, prerezala trak in tako simbolično izročila nove prostore njihovemu namenu. Vsi prisotni so si zatem ogledali nove prostore in se ob koncu zadržali na priložnostnem in tovariškem srečanju v novi jedilnici. V Nazarjah so nedvomno veliko pridobili. Iz starih so v nove prostore preselili skladišče in s tem sprostili obilo novih proizvodnih , površin. Vlaganja seveda niso bila namenjena samo povečevanju prostorov, precejšen del so jih porabili za nabavo sodobne opreme za izdelavo malih gospodinjskih aparatov. Med drugim bodo proizvodnjo elektromotorjev povečali za štirikrat in bodo tako letno proizvedli milijon elektromo-torčkov. Znatno bodo povečali kakovost dela in njegovo učinkovitost, saj jo bodo s polavtomatskimi in avtomatskimi stroji, s katerimi so nadomestili ročno delo, ponekod povečali kar za šestkrat Zlasti velika pridobitev je tehnološki laboratorij za trajnostne poiskuse vseh izdelkov. V nazarski temeljni organizaciji že uvajajo nove izdelke. Tako bo že ta mesec stekla proizvodnja kavnih mlinčkov, namenjenih skoraj v celoti na zahodno tržišče. Z izgradnjo čistilnih bazenov so poskrbeli tudi za varstvo okolja, pridobili so nove parkirne prostore, primemo pa bodo uredili in olepšali še okolico svoje tovarne. Omeniti velja še to, da imajo v novi jedilnici dvakrat več prostora kot so ga imeli doslej in kar je še pomembnejše - z uvajanjem novih programov bodo lahko nudili zaslužek še večjemu številu prebivalk in prebivalcev Gornje Savinjske doline. ********* Nova regionalna skupnost V začetku decembra sta se v Mozirju na skupni seji sestala izvrälna odbora občinskih zdravstvenih skupnosti Mozirja in Velenja. Sestanka so se udeležili tudi najyidnejä predstavniki družbe-no-političnih organizacij, skupščin občin in njunih izvršnih svetov. Na dnevnem redu je bila pravzaprav ena sama točka, pa ta zato toliko pomembnejša - razprava in sprejem stališč do predloga sklepa o izločitvi OZS Mozirje in Velenje iz sestava regionalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem in o ustanovitvi regionalne zdravstvene skupnosti za območje Velenja in Mozirja. Uvodno razlago je podal upravnik strokovne službe velenjske podružnice regionalne skupnosti Ivo Blekač. Poudaril je, da snovanje nove samostojne zdravstvene skupnosti ni le rezultat vse tesnejšega sodelovanja med obema občinama, ampak ima osnovo predvsem v sedanji tesni prepletenosti zdravstvene službe, kar pogojuje tudi enotne razvojne programe. S točnimi podatki je demantiral oporekanja na račun solidarnosti in znatno mero skepse na račun velenjskih programov na področju zdravstva. Ti očitki so neosnovani, ker je združeno delo velenjske občine doslej in bo skupno z mozirskim tudi poslej, vse gradilo le na lastnih močeh ob doslednem upoštevanju vseh družbenih obveznosti. V razpravi ga je dopolnil dr. Alojz Fijavž, ki je poudaril, da bo zdravstvo v novi skupnosti nedvomno znatno hitreje napredovalo, v polni meri bodo prišli do izraza tudi samoupravni odnosi Nova skupnost torej nudi hitrejši razvoj in boljšo zdravstveno zaščito, kar velja tudi za področje hospitalnega zdravljenja, kjer Topolščica že nudi visok standard zdravstvenih uslug. Tudi zdravstvo na področju mozirske občine je v obdobju po priključitvi k Velenju storilo odločen korak naprej in bo v prihodnje še bolj napredovalo. Specialistične službe bodo vedno bolj krepili in prihodnje leto pričeli z dograjevanjem enega v Mozirju pa bodo okrepili tudi strokovne službe in s tem v veliki meri odpravili vozarjenje po vsej regiji. Razprava, ki je sledila je bila pestra in kar je najvažnejše odkrita. Razpravljalci so si bili enotni, da je ustanavljanje nove skupnosti upravičeno z vseh treh najpomembnejših vidikov. S političnega, sem sodijo očitki o zapiranju, prav gotovo, saj enotne rizične skupnosti na ravni republike ni, prav tako niso točno opredeljena merila za oblikovanje regionalnih skupnosti in ima zato vsako področje možnost, da si v okviru lastnih zmožnosti poišče najboljšo reätev. Z ekonomskega vidika ni bojazni in še manj s strokovnega. Predstavniki mozirske občine so v razpravi večkrat omenjali občutne razlike med občinama v prispevni stopnji za zdravstvo in v participaciji. Slednja je v mozirski občini za tri odstotke višja kot v velenjski, vendar izenačitev tudi v novi skupnosti verjetno ne bo možna. Vzrok za to je dejstvo, da je osnova za njen izračun struktura opravljenih storitev, ki je med občinama bistveno različna. Sklenili so, da se bodo v principu plačevanja participacije dogovorili kasneje, kar prav tako velja za razliko 2,57 odstotka v prispevni stopnji, za kolikor je ta višja v Mozirju. Načeli so tudi za mozirsko občino resnično pereč problem velikega števila upokojencev, saj pride en upokojenec na 1,9 zaposlenega, kar je najneugodnejše razmerje v republiki. Številni delavci iz Gornje Savinjske doline se namreč zaposlujejo drugje, v mozirski občini pa potem koristijo pravice iz minulega dela. Na tem področju se bo treba prizadevati za ustrezno sistemsko spremembo. Predsednik skupščine občine Velenje Nesti Žgank je ob tem poudaril, da je bila povezava zdravstva pozitivna že doslej in bi z novo skupnostjo dobila znatno spodbudo. Vprašanje večjih ali manjäh razlik v odstotkih med obema občinama naj reäjo na enakopraven način in z vgrajevanjem elementov solidarnosti v novi samoupravni sporazum. Trajna reätev pa to vendarle ni. Ta reätev je v nadalnji krepitvi razvoja gospodarstva mozirske občine. Začetki sodelovanja med obema občinama so nedvomno spodbudni, zato velja nadaljevati obetajoče delo in tu potem iskati trajne rešitve. Razprava je bila brez dvoma odkrita, konkretna in argumentirana, zato je bila enotna želja vseh, da bi takšno raven dogovarjanja morali prenesti tudi v družbeno-politične organizacije in v združeno delo. Stališča in sklepi tega skupnega sestanka so torej pokazali zeleno luč za nadalnje dogovarjanje in sporazumevanje pri ustanavljanju nove skupnosti. Na koncu velja povedati še dejstvo, da je skupščina občinske zdravstvene skupnosti Mozirje na svoji popoldanski seji sprejel sklep o izdvojitvi OZS Mozirje in Velenje iz sestave regionalne zdravstvene skupnosti Ravne na Koroškem in o ustanovitvi regionalne zdravstvene skupnosti za območje občinskih zdravstvenih skupnosti Velenje in Mozirje. 0 smernicah razvoja Kmečkega turizma Kmečki turizem ima pri nas kot oblika turistične dejavnosti že zelo bogato tradicijo, saj zasledimo njegove zametke že pred prvo svetovno vojno. Večje možnosti za njegov razvoj v vseh republikah opažamo zlasti v zadnjih letih. Z nudenjem ugodnih dolgoročnih kreditov postaja tudi pomembna proračunska postavka tako za kmete, ki se z njim ukvarjajo kot za družbeno celoto. Z vztrajnim, organiziranim in usmerjenim delom ter prizadevanji pospeševalne službe pri ZKZ Mozirje smo v zadnjih letih uspeli primerno urediti 15 kmetij ter smo s tem na prvem mestu v republiki. Pospeševalna služba načrtuje za obdobje do leta 1980 izgradnjo in ureditev še nadaljnjih 40 kmetij, s čimer bi v dolini pridobili 500 novih ležišč. Posebnost našega območja je raztresenost turističnih kmetij po občini in njihova oddaljenost od ostalih infrastrukturnih objektov. Zaradi te raztresenosti so precejšnje težave z organiziranostjo in delom turistično-recepdjskih opravil, s prijavno-odjavnimi posli za goste in ne nazadnje tudi z enotnim turističnim nastopom na tržišču. Osnovni nosilci organiziranja turistično informativne službe v dolini naj bi bili vsekakor poslej skupno ZKZ in Turist ter Izletnik Celje. Trenutno so si vri enotni v tem, daje ekonomsko upravičen le enotni nastop na trgu. Upam, da bodo pravilno razumeli tudi določbe zakona o združenem delu in bodo od zbiranja besed prešli tudi na zbiranje sredstev za enotno ter raznovrstnejšo informativno turistično dejavnost V preteklih mesecih so potekale živahne razprave in priprave na izdelavo koncepta razvoja kmečkega turizma v občini. Stališča so bila zelo različna. Vsi udeleženci razprav pa so si bili enotni v tem, da mora ostati tovrstna turistična dejavnost le dopolnilna dejavnost kmetij in se zaradi nje ne sme zmanjšati osnovna kmetijska proizvodnja. Enotni so si tudi v tem, da je potrebno omejiti obseg točenja pijač, da z nadaljevanjem dosedanje prakse ne bi okrnili dejavnosti in razvoja ostalega gostinstva v občini. Trenutno se pod „kmečkim turizmom“ skrivajo tudi vse „črne“ gostilne v občini, ki se razvijajo popolnoma mimo programov kmetijske zadruge in kvarijo naša skupna prizadevanja. V razpravi so se oblikovala stališča, da bi se v bodoče z nudenjem prenočišč, hrane in pijače lahko ukvarjale samo zaščitene kmetije, ostali oddajalci turističnih sob pa bi lahko nudili gostom samo prenočišča in zajtrk. Za pridobitev dovoljenja za nudenje prenočišča, hrane in pijače od občinskega upravnega organa bo med drugim treba uspešno opraviti tečaj o urejenosti kmetije in o delu z gosti, ki ga vsako leto pripravlja Zgornjesa-vinjska kmetijska zadruga Mozirje. Glede na to, da je zanimanje za počitnice na kmetih iz dneva v dan večje, se je izvršni svet SO Mozirje na eni zadnjih sej odločil z občinskim odlokom urediti to turistično dejavnost v skladu z gornjimi izho- JO ŽE PLAZNIK Tudi možnosti kampiranja na kmetih so pri nas še skrite rezerve Swiff's**. ______L____ Za zdomce ' Za zdomce* Za zdomce* Za zdomce* Namen in vsebina razgovorov z našimi delavci začasno zaposlenimi v tujini Tako kot vsako leto, tudi letos pričakujemo za novoletne praznike množičen obisk naših delavcev na začasnem delu v tujini. To je obenem tudi priložnost, da se seznanijo z doseženimi rezultati razvoja naše občine ter z možnostmi njihovega vključevanja v družbenoekonomsko in družbenopolitično življenje občine Mozirje, kakor tudi v življenje rojstnega kraja oz. krajevne skupnosti ob morebitni vrnitvi. Koordinacijski odbor za vprašanja naših delavcev na začasnem delu v tujini pri O K SZDL Mozirje je dne 22. novembra letos obravnaval problematiko, ki se na to vprašanje nanaša ter sprejel konkretne naloge in zadolžitve. Se posebej je bilo v razpravi poudarjeno zaposlovanje, možnosti razvoja obrti ter možnosti delovanja otrok naših delavcev na začasnem delu v tujini v počitniškem domu v Izoli. Razgovori bodo potekali po sledečem zaporedju: - dne 26. 12. 1977 v gostilni Menina v Gornjem gradu za KS: Nova Štifta, Gornji grad in Bočna (ob 15.00 uri) — dne 3. 1. 1978 v prostorih ’'S Luče za KS: Solčava, Luče m Ljubno (ob 15.00 uri) - dne 4. 1. 1978 v klubskih prostorih prosvetnega _ doma v Nazarjah za KS Rečica, Šmartno ob Dreti, Nazarje in Mozirje (ob 15.00 uri). Vsebina razgovorov se bo nanašala na zaposlovanje, perspektive razvoja obrti, na razvoj kmetijstva, stanovanjsko izgradnjo itd. Menim, da ni treba še posebej poudarjati koristnost takšnih lazgo-vorov, saj služijo medsebojnemu spoznavanju in krepitvi neposrednih stikov z domačim krajem ter občino. V letošnjem letu smo izdelali pregled stanja in konkretnejših potreb v obrti ter na teh osnovah predvedli osnovne smernice za razvoj obrti in malega gospodarstva v občini do leta 1980. Podatki o sedanjem številu delavcev v posamezni obrti iri potrebnem številu novih so razvidni iz naslednje tabele: Pregled potreb in možnosti na področju obrti v letu 78 VRSTA OBRTI V sedanje skupno št. obrtnih delavcev potrebno štev. novih obrtnih delavcev do 1. 1980 I. STAVBNA OBRT Zidarstvo in fasaderstvo 21 25 Tesarstvo 1. 18 Krovstvo — 4 Parketarstvo - * 5 Polag. podov iz um. mas 1 2 Izdelovanje opeke 1 2 Soboslikar, in pleskar. Pečarstvo in oblaganje s 12 8 ploščicami 4 10 Kamnoseštvo — 2 Steklarstvo 1 2 Kleparstvo Inštalaterstvo za vodovod, centralno kurjavo, klimatske 7 7 naprave in plinske napeljave 2 10 Elektroin štalaterstvo 15 5 Mizarstvo 79 25 Storitve z gradb. meh. Zunanja ter notranja deko- 6 2 racija z lesom 1 2 Pridobivanje peska 4 1 II. ŽIVILSKA OBRT Pekarstvo 15 2 Slaščičarstvo 2 5 Izdelovanje brez. alkoh. pijač 3 1 ni. OSEBKE STORITVE IN DRUGO: Ključavničarstvo 13 6 Kovaštvo 10 5 Avtokleparstvo Avtomehanika 14 4 10 10 Avtoličarstvo i 5 AvtoelektričarstvO 4 Montiranje in centriranje avtogum Vulkanizacija Čiščenje in mazanje motornih vozil Popravila poljedelskih strojev Elektromehanika Finomehanika RTV mehanika Fotograf Frizerstvo Kroja štvo Izd. drobnih tekstil, predmetov Klobučarstvo Pletiljstvo Šiviljstvo Vezenin ar stvo Tapetništvo Sedlarstvo Krznarstvo Kemična čistilnica Čiščenje talnih oblog, prostorov, pohištva in oken Čevljarstvo Delo v zvezi z vzdržev. gospodinjstva Ko vino strugarstvo Kolarstvo Kovinska galanterija Izdel. drobnih kov. predm. Izdelovanje žičnih mrež Izdelovanje drobnih les. predm. Izdelovanje zab.in palet Rezbarstvo Žaganje drv Žaga Urarstvo Vrtnarstvo Kopiranje načrtov Kmetijska mehanizacija Monter molznih strojev Plastičarstvo Popravljanje dežnikov Orodjarstvo Puškarstvo Optika Mehanika elektronskih strojev in aparatov Črkoslikarstvo in graverstvo Zlatarstvo in juvilirstvo Kozmetika obraza in telesa Emajliranje, cinkanje in kositranje Avtotaksi Avtoprevozništvo Gostinstvo SKUPAJ: Oddajalci turističnih sob Znano je, da se malo gospodarstvo, v katerega je vključena tudi obrt, v zadnjih letih razvija mnogo počasneje kot pa narekujejo potrebe glede na ostalo industrijo in rast življenjskega .standarda nasploh. Večje industrijske OZD še premalo upoštevajo možnosti sodelovanja z malim gospodarstvom v proizvodnji tistih proizvodov, polproizvodov sestavnih delov in vzdrževalnih del, ki bi jih bilo mogoče mnogo bolj racionalno opravljati v enotah malega gospodarstva. V občini smo s pomočjo združenja obrtnikov Mozirje, končno uspeli z uvajanjem kooperacijskih odnosov med obrtniki in DO iz naše občine. Največ obrtnikov se je poslovno povezalo s Trgovskim podjetjem Savih j a Mozirje in ZKZ Mozirje. Kooperacija se sestoji v nabavi osnovnih sredstev, repromaterialov, proizvodnje in prodaje izdelkov. V te odnose bo potrebno vključiti še uslužnostne obrti, ter jih izgrajevati na skupnih razvojnih programih. V okviru združenja obrtnikov Mozirje je v letošnjem letu pričel delovati-tudi servis računovodskih in loijigo-vodskih opravil za obrtnike z nudenjem tudi druge strokovne pomoči, Delo servisa bo treba nadaljevati, saj zasluži posebno 2 - 2 4 — 6 3 2 1 2 1 2 4 3 18 4 13 10 2 4 1 ' 1 15 3 11 6 1 2 1 2 _ 2 _ - 2 1 2 2 2 4 1 3 4 8 3 2 16 10 13 10 1 2 2' 2 1 8 2 2 1 2 8 1 2 1 5 . 2 1 1 1 2 1 1 16 5 — 1 — 2 — 2 - 1 1 — 1 — 2 1 '3 1 1 71 6 59 10 509 338 47 50 pozornost kot pomemben pogoj za nadaljni razvoj obrti, saj olajšuje družbeno kontrolo nad finančnim poslovanjem. Tako se lahko v precejšnji meri izognemo poizkusom prekrivanja dejansko realiziranega dohodka, pa tudi različnim dvomom glede realnosti prikazanih finančnih rezultatov, ki so dokaj razširjeni, čeprav marsikdaj tudi neupravičeno. V srednjeročnem programu razvoja obrti smo si zadali med drugimi tudi nalogo, izdelati ustrezne urbanistične načrte z obrtniškimi conami, dosedanje so namreč že pozidane in predstavlja ta, nerešen problem zaenkrat v mnogih krajih še veliko razvojno zavoro. Da bi zagotovili pokritje potreb po uslugah deficitarne obrti je Skupščina občine Mozirje v mesecu juliju sprejela sklep na osnovi katerega lahko obrtniki, ki se ukvarjajo z uslugami zaposlijo poleg petih še dva, skupno torej sedem delavcev v naslednjih obrtnih panogah: - ključavničarstvo - avtomehanika a - avtokleparstvo, avtoličarstvo - mizarstvo in tesarstvo (nadaljevanje na 5, strani) / Komunalno urejanje =iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii