23S. itevllha.
V Ljubljani, v ponedeljek, 13. oktobra 1913.
XLVI. leto.
.Slovenski»Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen: «ek> leto.   ......   K 24 —
g'1 leta.......m 12-— trt leta , 6'—
na mesec   ......   . 2*—
v upravništvu prejemam celo leto.   .  •  • #  •  •   K 22-— • • • • •   . 11«—
pol leta četrt leta'
na mesec
• • • • t t
5-50 1-90
DopUl na) se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i Knaflova ulica it 5 (v pritličja levo,) telefon it M.
Izhaja vsak dan zvečer izvzemal nedelje In praznike.
InseratI veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 56 vin^ za dvakrat po 14 vin., za trikrat aH večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, lnserati L t. d, to je administrativne stvari
————  Posamezna številka velja tO vinarjev. ■■■
Ni pismena naroČila brez Istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
„Marodni tlakama" telefon it 81.
.Slovenski Narod- velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto ....... K 25—
pol leta . . 13'—
četrt leta   «••••• 9 6*50
na mesec   • . 2-30
za Nemčijo:
celo leto ... -   - K 30-—
za Ameriko In vse druge delelet
celo leto .      ..... K 33.—
Vpralaajem glede lnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, Uprmiitvo (spodaj, dvorišče levo), EnaJlova ulica it 5, telefon it 89»
Razpust deželnega zbora.
To pa je presenečenje! V petek, med tem, ko je kranjski deželni zbor še zboroval, je bil že podpisan razpustili dekret in v nedeljo je bil že objavljen. Hitro je šlo, izredno hitro!
Funkcijska doba razpuščenega deželnega zbora bi bila v normalnih razmerah končala meseca marca prihodnjega leta. Vlada pa ni čakala na 10, da poteče ta doba, nego je deželni zbor predčasno razpustila. Zgodilo se je to na prošnjo klerikalne stranke.
Ni težko uganiti, zakaj se je klerikalcem tako mudilo za hitri razpust in hitro izvršitev novih volitev. Njih aparat je vedno pripravljen'.duhovniki se lahko vsak čas posvete agitaciji, župani so dresirani tako, da se je lahko nanje zanesti, vse drugo preskrbe že pismouki barona Schwarza. Torej: raje prej, kakor pozneje.
Čim prej, tem bolje, so si rekli klerikalci posebno z ozirom na različne tožbe, ki jih imajo na vratu. Ce bi pred novimi volitvami prišlo do obravnavanj o teh tožbah, pri katerih je pričakovati senzacijolnalnih razkritij, bi znala ta razkritja vplivati na volitve, saj je že zdaj nevolja med ljudstvom velika in rase sovraštvo do klerikalne stranke takorekoč od dne do dne. Strah pred sodnimi obravnavami zaradi teh tožba je pač največ vplival, da so klerikalci izberačili predčasni   razpust deželnega zbora.
Vplivalo je pa tudi pomanjkanje denarja. Klerikalci so delali z deželnim denarjem kakor svinja z mehom, razmetavali so ga in zapravljali so ga brezmiselno — sedaj pa ne vedo ne naprej, ne nazaj. Dolgovi so velikanski, sredstev nič, potreb vedno več. Spoznanje, da z državnimi pre-odkazi že zopet ne bo nič, je gotovo tudi hudo vplivalo. Stari načrt klerikalcev je: Čim so nove volitve končane, bomo zvišali doklade — čez šest let se potem to že pozabi in preboli. Po tem načrtu si hočejo klerikalci pomagati iz denarnih stisk in zato hočejo imeti čim prej nove volitve, zakaj stiska je velikanska in strahovita.
Končno računajo kleriklaci pač tudi s tem, da naprednjaki, ki nimajo v vsakem farovžu agitatorjev, niti ni-iTiajo občin v rokah, ne morejo v ta-
ko kratkem času dobro pripraviti se za volive — in zato so toliko bolj pritisnili na vlado, naj deželni zbor nenadoma in predčasno razpusti in razpiše nove volitve.
Ne čudimo se klerikalcem. Tem se gre za gospodstvo in čisto naravno se nam zdi, da poskušajo vse, kar je v njihovih močeh, da bi bile volitve čim prej, predno se blagajne docela posuše in pride do usodepolnih obravnav, predno se druge stranke utegnejo pripraviti.
Čudimo se samo vladi, ki je s tem razpustom na željo klerikalcev tako slovesno manifestirala svojo pristranost ter ž njo naznanila vsi javnosti, kako hoče postopati v predstojeći volilni borbi. Saj vemo, da kupuje zdaj vlada glasove za jesensko zasedanje državnega zbora, za finančni načrt in še bolj za novo povečanje armade, za katero predlogo je treba dvetretjinske večine. Zdaj je cena glasov visoka, zdaj mora vlada plačevati, kar zahtevajo poslanci, in rada dovoli vse, če nima narodnostnega značaja. Tako je tudi drage volje ustregla klerikalcem in njim v podporo in rešitev njihovega gospodarstva nagloma in predčasno razpustila kranjski deželni zbor.
V znamenju vladne pristranosti se torej začenja volilna borba za bodoči deželni zbor. To si je treba že danes zapomniti.
Dopust ministra Zaleskega.
Dunaj, 12. oktobra.
Uradno sporočilo, da je cesar dovolil finančnemu ministru vitezu Zaleskemu daljši dopust ter poveril odgovorno vodstvo resorta sekčne-mu načelniku Engelu je splošno presenetilo. Akoravno je bilo znano, da boleha minister Zaleski na nevarni srčni bolezni, ki se je že lani, ko se je mudil v Dalmaciji akutno pojavila, ni bil na spremembo v tem najvažnejšem oddelku državne uprave nikdo pripravljen. Dunajski listi poudarjajo, da izgublja finančno ministrstvo delavnega in skrbnega upravitelja, kabinet svojega najsimpatič-nejšega člana ter izražajo upanje, da se minister Zaleski čim preje vrne v svoj urad. Splošno se poudarja, da
je nepričakovana sprememba v kabinetu provizoričnega značaja, in da nima nikakega političnega ozadja, niti da bi imela kakršnekoli politične posledice.
Resnica je, da je moral vit. Zaleski opustiti svoje agende na nujno povelje zdravnikov, ki so mu stavili alternativo: izpreči ali pa umreti. Toaa popolnoma točno ni, ako se v obeh cesarjevih lastnoročnih pismih ne išče političen moment. Minister Zaleski je vladarju ponudil svojo demisijo, katere pa cesar ni sprejel, temveč poslal je svojega ministra z najboljšimi željami na dopust. Cesar je storil tako na predlog min. predsednika Stiirgkha. Za tega pa ni mogla Liti merodajna želja ohraniti kabinetu tovariša, ker je tudi on informiran, da se vit. Zaleski ne želi povrniti na svoje mesto, temveč se udati resnim željam svoje rodbine in morda še i.snejšim nasvetom svojih zdravnikov.
Grof Stiirgkh se je marveč vzprotivil demisiji, da se izogne veliki politični zadregi. Zaleskega naslednik bi bil moral biti po stari tradiciji zopet le Poljak. V poljskih krogih pa ni danes primernega kandidata za resort, ki zahteva odlično strokovno znanje in veliko verziranost. Kabinet bi moral v kratkem zastopati pred parlamentom velikanske vojaške kredite, ozir. finančni minister nosi baš sedaj ogromno odgovornost, da vsaj nekoliko varuje interese ostale državne uprave napram vojaškemu molohu. V zbornici se poleg tega nahajajo v razpravi davčne predloge. Postaviti v to ogromno gradivo novinca, ali tudi le moža, ki ni popolnoma verziran, kateremu aktualna tvarina ni povsem znana — bi se reklo ogrožati največje načrte vlade. Ako pa izroči grof Stiirgkh finančni portfelj Nepoljaku, potem mora prepustiti Poljakom kak drug važen resort. Kot enakovredni portfelji pa pridejo v poštev le nekateri: notranji, naučni, justični in morda še trgovski. Treba bi bilo torej v slučaju Zaleskega demisije vprav obširne rekonstrukcije kabineta.
Rekonstrukcije pa se gro! Stiirgkh iz umljivih razlogov boji. »Ouieta non movere« je sedaj pred sestankom parlamenta, v negotovo-
sti političnega položaja njegov princip. Rekonstrukcija bi bila predčasna, že radi tega, ker bi izzvala na vseh straneh rekriminacije in zaposlila parlamentarne stranke z osebnimi vprašanji, ki postajajo dostikrat najbolj nevarna.
Navzlic temu vesti, ki se bavijo s predstoječimi spremembami v kabinetu niso brez podlage. Ako se pokaže, da bo parlament delazmožen, potem je skoraj gotovo, da pride do rekonstrukcije, ker bodo hotele stranke, ki bi bile pripravljene sodelovati pri izvedbi obširnega parlamentarnega programa, da imajo v ministrstvu može svojega zaupanja, oziroma da v kabinetu ne ostanejo možje njihovega nezaupanja. Čehi s kabinetom min. Hochenburgerja ne bi sodelovali, pa tudi večini Nemcev preseda nekdanji jakobinec in sedanji velereakcijonar dovolj. Ne jokali bi zanj, ako pade tako, da ne bi izgledalo, kakor da so ga podrli slovanski nasprotniki. Izmed ostalih ministrov se trgovinski min. Schuster ni mogel vživeti v svoj resort ter je že dolgo »zrelo jabolko«. Govori se, da bo na razpolago tudi poljedelski portfelj. Minister Zenker nima za-slombe niti ene češke stranke, on, upravni jurist, je zašel v poljedelstvo še bolj po krivem, kakor Poncij Pilat v kredo. Min. Trnka je sicer nad vse sposoben upravitelj svojega ministrstva, toda v sedanjih časih premalo političen. Povrh ima obljubljeno predsedniško mesto v patentnem uradu. Ministri se silno naglo starajo in tekom jeseni se bo Stiirgkhov kolegij prav gotovo pomladil — ako se morda do takrat sam šef ne čuti že dovolj starega in trudnega. Politični krogi so poleti pričakovali, da grofa Stiirgkha že ne najdejo več na jesen. Pripisovali so mu korajžo, da bo oktrojiral na Češkem spravne zakone ter umrl junaške smrti. To se ni zgodilo — kajti kako bi bilo v Avstriji mogoče »vladati« kadar bi se enkrat začeli sporazumevati narodi?
Min. Zaleski je odšel v jako kritičnem času. Njegov dopust nima jako zanimivega političnega ambijenta, temveč ima lahko tudi resne politične posledice. Podoben je odhodu  gospodarja,  ki opusti svoje
opravke baš v trenutku, ko bi bilo treba vse pozornosti, da jih srečno dopelje do kraja.
Pol stoletja Soltolstva.
Na petdeset let trudapolnega so-kolskega dela zre Ljubljanski Sokol. V časih težkih narodnih bojev je razpel Južni Sokol svoja krila, danes vidimo od njega započeto delo krasno procvitajoče širom cele slovenske zemlje. Dovršeno še ni to delo in ne more biti nikdar dovršeno. Ideali so nedosegljivi in Sokolu bo ostalo dokler se menjavajo rodovi v slovanskih narodih, mnogo, mnogo dela za telesno in dušno okrepitev celokupnega naroda. Južni Sokol je moral prenehati, iz njegovega semena pa je vzklil Ljubljanski Sokol in procvital in rastel do današnjega dne.
Petdeset let trudapolnega dela. dela v društvu, dela v narodu, dela na vsakem poedinem, to je sijajna preteklost Ljubljanskega Sokola. Njegova zastava, častitljiva in stara nosi sledove teh bojev, ne bojev z mečem in krogljami, bojev, v katerih je zmagal Ljubljanski Sokol, bojev v hudih časih narodnega tlačan-stva. znake prekipevajoče radosti nad dobljenimi zmagami. Svetinja Sokola, svetinja vsega poštenega Siovenstva. Vsak najmanjši korak Ljubljanskega Sokola je spremljala njegova zastava in ves čas ni videla omahovati vrst, ki so korakale za njo. Marsikoga je spremila k zadnjemu počitku, koliko sto in sto mož je videla prihajati v svoj delokrog s poštenim srcem, zaupajočim v lepo sijajno bodočnost slovenskega naroda. Prihajali so moški, prihajali dečki, deklice so prišle, žene, matere, prihajali so mali otročički in vsem je vihrala enako prijazno. Starci so se zbrali okrog nje s solznimi očmi. Prihajali so pod njo revni in bogati, možje na vrhuncu izobrazbe, možje vseh stanov in delavci, in vsem je bila enako prijazna, vsi so zrli na njo z isto ljubeznijo. Videla je, kako so neznačajniki zapuščali kakor Iškari-jot njo, ki iim ie nudila samo ljubezen, videla jih je v sovražnem taboru in v gnevu je zatrepetala. Vriska-
LISTEK.
Ontipaj čpnožolf ih niBjnlHou.^
v.
Ko sem v Carskem selu prvikrat zjutraj vstal in šel mimo kuhinje na vrt, me je kuharica prijazno pozdravila: »Zanasc—«; hišna Katja mi je zopet rekla »zdrjasc—.« in enako njen mož Gerasim. Moji gostitelji so mi smeje razodeli, da je bila to beseda »zdravstvujte«, a leno izgovorjena. No, pa ruski izgovor je sploh tako »len«. Če rusko bereš, vse razumeš, če Rusa posiušaš, si lahko misliš, da govori turško ali pa kitajsko, Skoro vsi konzonanti in vokali so poviti v same »j*, večina glasov iz-govarjanih med zobmi in ustnicami, tako nekako jecljajoče, druga polovica glasov pa jim pade čisto doli v grlo, da se giase, kakor iz kakega rudnika. Rus govori tako, kakor bi mu bil zašel v usta las in da bi ga hotel, medtem ko govori, izpljuniti. Dolgo rabi drugo slovansko uho, da izpozna iz te skrajno nerazločne govorice začetek in konec vsake besede in da v besedah najde dobre stare znance.
* Glej št. 207—209, 214—216, 223, 224, 229—231 »Slov. Nar.«
Glavna beseda na Ruskem je: »Pažalujsta«. To pomeni toliko, kakor »blagoizvolite« ali tudi »prosim«. Če se ti kdo umakne, ko ležeš na tramvaj, pravi »pažalujsta«, če ti kdo ponudi cigareto, stori to z besedo »pažalujsta«, če koga vprašaš za pot ali koliko je ura, boš začel nagovor z besedo »pažalujsta«. Druga beseda, ki se jo venomer sliši, je »ha-rašocc, enaka v rabi angleškemu »ali right«. Posebno simpatična se mi je zdela ruska vaba zatrjevalne besedice »da-<. Rus skoro vselej" pravi »da - da - da«, pri čemer zadnji »da« posebno zategne. V tem trojnem »da« leži izraz posebne vljudnosti; Rus ti hiti trikrat pritrditi, češ, izvolite kar lazpoiagari z mano, ali: izvrstno ste jo pogodili.
Neprijetne in smešne se pa morajo zdeti Slovencu v ruskem jeziku mnogoštevilne strašne spake iz tujih, zlasti nemških besed. Na teh besedah lahko preadariš, kaj je Rus prevzel od tega ali onega naroda. Rus stoji nasproti nemščini glede izposojenih besed na enakem stališču, kakor napram francoščini in drugim jezikom. Nam seveda, ki živimo v vsakdanjem narodnostnem boju z Nemštvom, je mešanje nemških besed v slovenščino največja razžalitev materinega jezika, mejtem ko nas laške tujke že manj bole, francoske pa sploh ne. Zavratnici pravimo splošno le »kravata« in se nam zdi vse v redu; če pa pravi Rus temu to-
aletnemu predmetu »galstule« (Hals-tuch), te začne kar v roki srbeti, da bi ga klofnil. Tudi bi človek dobil skoro kolero, če si gre lase stric in najde nad brivmeo strašni ćirilski napis »Parikmalier«! Ali pa če mal dečko, ki ponuja po železniških vozovih obložene kruhke, venomer vpije: »Buijersnjit!« Komična je tudi označba trgovin, kjer prodajajo sadje in delikatese (vidiš, tale tuja beseda te nič ne boli!); take trgovine imajo profesorsko učeno se glaseči napis >Frutvti i gastronomija«. Za »sadje« Rus čudoma sploh nima besede in mora za ta zborni pojem rabiti romansko izposojenko »frukti«. To ie tem čudneje. ker so Rusi sadja imeli gotovo že v časih, ko ni bilo Še nobenih stikov z zapadom. Če kaka »gazeta« kaj objavi, kar policiji ni všeč, je takoj »oštrafovana« za več sto rubljev. Nam so te nemške spake tudi zato tako neverjetne in nemogoče, ker pri nas skoro vsak človek nemško zna. Poprečni ruski človek pa niti ne sluti, cdkodi da prihajajo te besede. Tako očiščen menda sploh ni noben slovanski jezik, kakor slovenščina — zato nam pa dostikrat izrazov zmanjka.
Važna ruska beseda je tudi »vasprješčajetsj'« (prepovedano je), S to besedo se začenjajo vsi napisi po javnih nasadih itd. Pri javnih parkih je ponavadi ravno tisti izhod zaklenjen in »perejezd« skozi njega prepovedan, kjer bi človek najraje ven
prišel, ker bi mu bilo najbliiže. To je seveda slučaj.
Mi si Ruse predstavljamo navadno kot orjaške, sočnate ljudi zdravih rdečih lic. Videl sem tudi take tipe; tako nekoč mladega dijako-na, nad seženj visokega hrusta mesnatih, širokih pleč, s črnimi drobno kodrastimi lasmi in črno kratko kodrasto brado, orlovim nosom in črnimi očmi — s fizijonomijo, kakor jo imajo Sicilijanci. Stopal je v svoji dolgi sivi halji, kakor slon.A ni bil debel, le orjak je bil. Tudi mladega, na vse strani velikanskega gardnega oficirja sem videl, ki si je omislil svojim proporcijam primerno zakonsko družico, elegantno gospo s krasnim obrazkom, a orjaško in močno, kakor »ajdovska deklica«, prava »virago«. Take figure so gotovo tudi tipično ruske; toda v Peterburgu in okolici so izjema in tam prevladuje bolj drobna pasma in vseskozi ma-lokrvna. Izpočetka sem mislil, da so to sami bolniki ali rekonvalescenti. Omenil sem že zadnjič, kako me je zlasti na mnogih oficirjih osupnil ta navidez jetičen obraz. Ljudje imajo belo kožo, bleda lica, blede ustne in tako nekako otel pogled, kakor bi bili 14 dni stradali ali bi jim bilo pravkar par litrov krvi odteklo. In to leži že v rodu, ne toliko v osebi. Pri prostejšem ljudstvu tega ni tako obče opaziti, pač pa pri meščanstvu. Mladim dekletom ta aristokratska prozornost dostikrat prav dobro pri- (
stoja in vsebuje nekaj posebno pikantnega. No mlada dekleta! Toliko nad vse ljubkih obrazov, ginljivih, velikih temnih oči in srčkanih stasov nisem še nikjer videl, nego v ob-mestju Peterburga. Tudi plavolaske imajo dostikrat temne oči. Prevladuje dolgonogi tip, ki ga je pri nas žali-bog tako malo, in takale tropa ruskih gospodičen v ličnih čevljičkih in tankih nogavicah izgleda, kakor čreda srnic. Najčistejše se reprezentira ta elegantni rod v osebah nebeško lepih ruskih balerin, ki razburjajo zadnjih par let celo Evropo in Ameriko, kakor so Pavlova. Karsavina. Kšesinska. (Da je slednia zelo lepa. ve tudi sam car). Zlasti se človek ne more nagledati teh vitkih, krasnih vratov in tilnikov. Skoro vsako mlado rusko dekle bi moglo v partiji svojega vrata, prav mnoga pa tudi v siceršnih proporcijah, služiti najiz-birčnejšemu kiparju za model grške nimfe. Nalašč sem gledal, ali je kaj »krofastih« žensk, a nisem zapazil nobene. Smejali se mi boste morda radi takih opazovanj; ali če se pride iz Ljubljane, kjer se — menda odkar imamo naš sicer izvrstni vodovod — zlasti med ženskim naraščajem strahovito širijo golšča in napihnjeni vratovi, se odsotnost te telesne hibe takoj opazi. V Ljubljani imamo toliko lepih deklet, a le poglejte žensko de-co, kedar v poletnih bluzah vre iz šol, zlasti dekleta nad 12 do 14 let; med petimi imajo 3 skoro gotovo
jQčj so se zbirali slovenski fantje pod
njenim okriljem, s solzami v očeh so ji sledili, ko je spremila enega svojih. Blaga sestra je pozdravljala svoje vrstnice in se radostila, da je število sestra raslo od leta do leta, prva naša sokolska zastava, ponos vsega poštenega Slovenstva*
K petdesetletnici so se zbrale njene sestre, da posvedočijo skupnost sokolske ideje, da praznujejo pol stoletja sokolskega delovanja.
V soboto, 11. oktobra se je vršila v proslavo polstoletnega obstoja Sokola v LJubljani
javna telovadba naraščaja.
Precej številno občinstvo je zasedlo prostore v sokolski telovadnici Narodnega doma. Na desno od vhoda je bil postavljen oder za godbo bratskega telovadnega društva Sokol L ki je pod vodstvom kapelnika br. S a 1 m i č a izvajal godbo k telovadnim točkam naraščaja. Burno pozdravljen je izvajal naraščaj že zelo težavne vaje na orodju, in sicer na bradlji, kozi, konju in drogu ter žel za svoje dostikrat za razvijajoče se mladeniške moči že zelo težavne vaje, mnogo zaslužene pohvale.
Proste vaje I. oddelka naraščaja so bile deloma tako vzorne, kljub svoji težavnosti, da se lahko pokaže naš naiaščaj tudi na vsakem češkem sokolskern telovadišču. Isto velja o vajah II. oddelka, ki so jih mladi Sokoli izvajaii z vso preciznostjo, kateri se je poznala mojstrska roka vaditeljev. Igre I. oddelka naraščaja so bile nad vse ljubke ter so bile popolnoma prikladne nežni starosti. Povzdigovanje na palici, lahke vaje kakor na drogu, skakanje, ruvanje za vrv, most, mlin, same prikladne igre za nežno mladino.
Skupine II. oddelka z lestvami in že precej težavnimi vajami v ravnovesju so izpopolnile program prvega večera.
Sokol je lahko ponosen na svoj naraščaj, ki očividno spaja z dobrim razumevanjem svojih telovadskih dolžnosti tudi globoko razumevanje vzvišenih ciljev Sokolstva. Malčkom pa, katerim se je občinstvo zaradi njih naivne in vendar že napol zavedne discipline prav iz srca smejalo, ostanejo ti nastopi gotovo vedno v spominu in jim bodo še v moški dobi vzbujali prav vesele spo-niiiie ter jih bodrili k vztrajnosti in značajnosti.
Po telovadbi naraščaja se je vršil v veiiki dvorani Narodnega doma
Driiateljski večer, ki so se ga udeležili razen ljubljanskih Sokolov tudi razni gosti, med njimi gosti s Hrvaškega in Srb profesor Gjonič. Ob zvokih neumorne godbe Sokola I. so ostali bratje Sokoli do polnoči v prijateljskem razgovoru. Starosta br. dr. Murnik je pozdravil došle goste, zlasti srbskega gosta in Hrvate. Odgovoril mu je v iskrenem govoru hrvaški brat Josip Rumboldt.
Prihod gostov.
Ob 10. dopoldne se je zbrala pred Južnim kolodvorom velika množica s Sokoli, da pozdravi Srbe in Hrvate, ki so prišli počastit Ljubljanskega Sokola. S srbsko fanfaro na čelu so se Sokoli nato vrnili v Narodni dom, povsod viharno sprejeti in pozdravljani od občinstva.
Slavnostno zborovanje.
V nedeljo, dne 12. t. m. ob pol 11. dopoldne se je vršilo v sokolski telo-
golščo! Zadnji čas bi bil, da bi zdravniki in starši uvedli kako terapijo ali profilakso zoper to; ali res še nihče tega ni opazil? Pred leti je bilo to nekaj tujega pri nas, a danes je že skoro obligatno in ker ni najti druge izpremembe življenjskih pogojev v tem času, nego da smo dobili vodovod, ima morda voda iz našega vodovoda ta neprijetni postranski vpliv. Naša ljubljanska pasma postaja zadnja leta tudi nekam pritlikava; vsled česa, ne vem. V lice so dekleta postala v Ljubljani lepša, nego so bila nekdaj, ali prijela se jih je omenjena hiba. Tudi še drugo hibo se v Ljubljani pogostoma zapazi, zlasti pri ženskah; namreč to, da imajo, kakor se podomače pravi, dve desni ali pa dve levi nogi, t. j. da je ena noga vsa postrani in pošvedrana. Odkodi to? Tudi tukaj naj bi zdravniki začeli malo misliti, kako in kaj. Morda je krivo to, če otroka vedno na isti roki pestujejo, ali pa slabi čevlji. Na Ruskem tudi takih pošve-dranih nog nisem našel, kakor je že iz povedanega razvideti. Pač pa se mi je zdelo, da obstoja neko nagne-nje k skrofulozi in morda od todi biedoličnost. Če pa pravim, da so ljudje tam bledi, ni treba misliti, da niso živahni. Rus je vesel, družaben človek z dovtipom in se rad smeja in zabava. Če bi primerjal lahkoživ-ce raznih narodov, bi ruski gotovo ne bili med zadnjimi.
{Dalje prihodnjič.) J
vaduici v Narodnem domu slavnostno zborovanje, katerega se je poleg zastopnikov raznih društve in kor-poracij ter sokolstva udeležilo toliko ljubljanskega občinstva vseh slojev, da je bila dvorana premajhna in da so se zbirali ljudje pred Narodnim domom, ker niso dobili več prostora.
Slavnostno zborovanje je otvo-ril starosta ljubljanskega Sokola br. dr. Murnik s sledečim nagovo-vc rom:
Dragi bratje in sestre!
Srečen sem zlasti, da morem v naši sredi pozdraviti zastopnika najnaprednejšega slovanskega naroda, naroda češkega. Prav posebno počastitev za nas je, da je bratska Češka obec sokolska poslala k nam kot zastopnika tako odličnega strokovnjaka, kakor je brat Stepanek. Krepak mu Na zdar! (Ovacije!)
Veselje nam preveva dušo in srce, da vidimo danes ob našem pomembnem slavju med seboj tudi zastopnike bratskega nam hrvaškega in bratskega srbskega naroda. (Viharne ovacije!) Ljubljanski Sokol je ponosen na to. da je bil med prvimi, ki je navezal ožje vezi z brati Hrvati, ponosen pa še posebno na to, da so ti stiki dali povod k ustanovitvi prvega hrvaškega Sokola v Zagrebu. Dobro nam došli bratje Hrvati! (2'ivo aklamiranje. Pa enako ljubi in dobrodošli nam bratje Srbi! (Bučne ovacije). Srce nam drhti veselja in zadovoljstva, da ste se tudi vi spomnili nas ob našem slavju, vi, ki ste kri one krvi, ki je letos in lani deiala čudeže hrabrosti, da je strmel ves svet. Južnim našim bratom krepak Na zdar. (Dolgotrajne aklamacije.)
Najlepši naš pozdrav sedaj našemu vrlemu narodnemu ženstvu, na čelu mu ge. Franja dr. Tavčarjevi, temu vzoru slovenske žene! (Viharne aklamacije.)
Naravno je, da goji vsako društvo gorko ljubezen do kraja, kjer ima svoj sedež. Ljubljanskega Sokola pa vežejo z mestom Ljubljano še prav posebno ozke vezi, recimo nekako srčne vezi. Iz našega društva je mestu Ljubljani prišla že cela vrsta županov in velika Čast je za nas, da je tudi sedanji župan mesta Ljubljane, velezaslužni naš dolgoletni starosta in naš časten član dr. Ivan Tavčar (viharne aklamacije) iz naših vrst; pa tudi sedanji podžupan, ki danes zastopa mestno občino ljubljansko, dr. Karel T r i 11 e r (viharno pozdravljanje) je naš zaslužni bivši podstarosta.
Pozdravljam naprednega ljubljanskega državnega poslanca gosp. Vladimirja Ravniharja. (Burno pozdravljanje.)
Naše društvo je vedno, zlasti pa v prejšnjih časih, v časih načelnega narodnega dela, gojilo bratske stike tudi z nesokolskimi društvi, katerih lepa vrsta je danes tu zastopana. Vsem najlepše pozdrave. Govornik je naštel med društvi, zastopanimi na slavnostnem zborovanju imenoma: Čitalnico. Merkurja, Glasbeno Matico, Pisateljsko društvo, Pisateljsko podporne društvo, Matico Slovensko, Akademijo, Prosveto, razna dijaška društva, politična društva, Ljubljanski Zvon, Družbo sv. Cirila in Metoda, Kiub naprednih deželnih poslancev, Klub napr. obč. svetnikov, Slovensko šoisko Matico, Zvezo avstr. jugoslov. učiteljskih društev, Žensko telovadno društvo, Splošno slov. žensko društvo, Društvo jugoslov. žel. uradnikov, razne Ciril-Metodove podružnice »td.
Pozdravljam hčerko našega društva, ki si jo je društvo takoj pri njenem rojstvu postavilo za višjo instanco »Slovensko Sokolsko Zvezo«, dalje zastopnike vseh bratskih žup in društev Sokola in naposled članstvo liubijanskega Sokola, moško in žensko, ki je tako mnogoštevilno prihitelo, da praznuje veliki praznik svojega društva.
Ne iiioiem, pravi govornik, da ne bi omenil nekatere može izmed članstva in jih osebno pozdravil. To so pred vsem naši častni člani: Brat Peter Graselli, sokolski naš veteran, brat Fran Mulače*, zasluzen zlasti na strokovnem poiju in brat Peter Skale, ki že 28. leto potrpežljivo prenaša breme društvenega blagajnika.
Ni ga morda društva na Slovenskem, ki bi se moglo ponašati s tolikim številom starejših, društvu dolga leta zvestih članov; na čelu vsem $e vedno čvrsto koraka brat Ferdo S o u v a n , ki je ves čas obstoja našega društva, celih 50 let naš član. Kako sijajen vzgled zvestobe in ljubezni do našega društva je to! Od biatov, ki so videli zibelj našega društva, mi je omeniti razen že pozdravljenega brata G r a s e 11 i j a še brata Rajka A c c e 11 a , ki je bil tudi večinoma vsa leta naš član, sedaj pa je ob petdesetletnici pristopil kot ustanovni član ter s tem znova postal društvu ustanovnik. Imenujem in po-
zdravljam dalje brata Josipa Marti n a k a , ki je od ustanovitve do danes ves čas svojega bivanja v Ljubljani naš član. Tudi brat Fran D i e n i k je bil od ustanovitve dolgo vrsto let naš član, dokler ni bilo treba, da posveti svoje moči Šišenskemu Sokolu. Se sedaj pa posveča izredno zanimanje tudi našemu društvu. Navedem naj dalje brata dr. Frana M u n d o , (44 let član), Filipa Supančiča (42 let), Vaso P e -tri čiča (32 let), Frana Mulač-k a (38 let), Otona P e 1 a n a (38 let), Peti a G i a s e 11 i j a (37 let), brata ivana Hribarja, našega častnega čiana, bivšega dolgoletnega veleza-siužnega staiosto, ki si je zasluge tridobil ne samo za naše društvo, temveč za slovensko skupnost sploh, prav posebnih zaslug pa s tem, da je navezal prve ožje in plodonosne stike z brati češkimi Sokoli; pozdravljam Ivana K o š e n i n o (34 let), Avgusta S t a m c a r j a (34 let), Antona K r e j č i j a (33 let), Ivana Meja-č a (33 let), Ignacija Valentinči-č a, zaslužnega bivšega našega starosto (33 let), dr. Ivana Tavčar-j a (32 let), Antona D e č m a n a (32 let), Ivana Kneza (32 let), Vik-toija R o h r m a n a (31 let), po 30 let brate Ivana D u f e t a , Ivana D r o 1 a . Maksa Pleteršnika, Pavla S k a 1 e t a, Josipa Turka, Josipa Plei weisa, Josipa Re-beka, Alojzija L i 11 e g a in Frana B r u n e t a; po 25 do 30 let so pri di uštvu bratje: Janko Č e s n i k , Rudolf Vesel, Fran P o d k r a j -š e k, Ernst Bezenšek, dr. Valentin K r i s p e r, Anton Škof, ar. Fran T e k a v č i č, dr. Karel T n 11 e i , Ivan Vernik, Jakob Z a i a z n i k , Fran Rozman, Alojzij K o r s i k a, Franjo Sc h i f f-r e i , Alozij Zaje, Urban Zupane. Bodi vsem tem starejšim »starejšim« in mlajšim »starejšim« bratom najprisrčnejša zahvala za izredno vi trajnost, zvestobo in uda-nost našemu društvu. V znak hvaležnosti jim pošlje društvo mal spominek. — Bratje živite nam še dolga leta zdravi in čvrsti, vzgled zvestobe vsem mlajšim!
(Gromoviti klici Na zdar! so odmevali po dvorani.)
K besedi se je oglasil nato zastopnik češkega Sokolstva brat Stepanek, ki le risoč trudapolno sokolsko delo, izjavil o slovenskem Sokolstvn sledeče. »Iz malega zasejanega semena je vzraslo mogočno dievo. ki vživa v ostalih sokolskih vrstah slovanskih in v celem telovadnem svetu zasluženo mesto in občudovanje.«
Predolgo bi bilo navajati vse čestitke, ki so jih prinesli posamezni gosli, tudi brzojavnih pozdravov nam ni mogoče navesti. Oglasil se je nato starosta Hrvaške Sokolske Zveze brat Lazar Car, ki je pozdravil bratsko društvo obenem v imenu Slovanske Sokolske Zveze. Za njim je govoril Srb dr. Srdjan B u -disavljević, starosta Sokolske župe kraiiške. Sadovi tihega petde-sei letnega delovanja niso pomembni samo za celo Slovenstvo, marveč za Slovanstvc sploh. Kar je slovensko Sokolsivo, se ima zahvaliti Ljubljanskemu Sokolu. Najmanjši narod ste Slovenc".. pa ste postali lani prvi, ko ste dobili 1. in 3. zmagovalno nagrado v Pragi. Nameravali smo, da vam letos ob zietu v tisočih čestitamo, — nismo mogli. Na vprašanje zakaj ne je težko odgovoriti, ali morda zato, da se ne pokaže, da smo mi, Slovenci, Srbi in Hrvati en narod, enega jezika, ene krvi m misli? Če je bilo io povod, vam povem, da je vse zaman Bili smo. smo in bomo! Podstarosta Hrvaške Sokolske Zveze brat H a n u š je nato dal izraza priznanja sokolskemu delu bratskemu društvu in zlasti njega neumornemu starosti bratu dr. Murniku ter izročil s primernimi besedami srebrn lipov venec z zlatim trakom in napisom: 1H63—1913. ljubljanskom Sokolu k 50 irodišniici Hrvatski Sokol v Zagrebu. Ko se je brat dr. Murnik primemo zahvalil za krasno darilo je naglasal še načelnik Slovenske 3okoIske Zveze brat dr. Oražen zasluge staroste dr. M u r n i k a in delo Ljubljanskega Sokola.
Slavnostni govor.
Starosta Ljubljanskega Sokola brat dr. Murnik je nato, opetovano prebujen od viharnega pritrjevanja v slavnostnem govoru, ki ga priobčimo zaradi njegove obširno-sti jutri, orisal delovanje Ljubljanskega Sokola.
Dolgotrajno ploskanje in pritrjevanje je sledilo govoruikovim besedam.
Poklonitev nove zastave.
Po slavostnem govoru je izročila županija gospa Franja dr. Tavčarjeva Ljubljanskemu Sokolu novo zastavo, ki so jo poklonile starosti tri belo oblečene ljubljanske gospodične. Županja gospa
franja dr. Tavčarjeva
je ob tej priliki nagovorila starosto sledeče:
K petdesetletnici izročam vam v imenu slovenskega ženstva ljubljanskega prapor, želeč, da vas vodi enako k zmagam kakor dosedanji vaš prapor, katerega naj nadomesti.
Starosta brat dr. M u r n i k se je nato zahvalil ge. županiji in razvil med zvoki Sokolske koračnice, ki jo je igrala harmonija Srbskega Sokola, novi prapor.
Milostljiva gospa, častite dame! Sprejmite v imenu našega društva najlepšo zahvalo za izredno pozornost in izredne simpatije, ki ste jih društvu izkazale s poklonitvijo novega prapora. Dokaz nam je Vašega gorko čutečega rodoljubnega srca, Vaša želja, da se ohrani stari prapor pa dokaz velikega spoštovanja Vašega do narodnih svetinj.
Zakaj v resnici narodna svetinja si nam ti, stara naša zastava. Videla si vstaienje našega naroda, pod Teboj so se zbirali naši prvi narodni bojevniki, kjer si zaplopala, je prešinil svetel žarek ozračje, budil nove nade, budil novo veselje do narodnega dela. Sveta si nam in sveta nam ostaneš.
In ti, hčerka njena, nova, lepa in svetla, ti zastava, kaj Ti naj želimo ob Tvojem razvitju! Tvoja mati je vneto pripravljala boljšo bodočnost našemu narodu. Videla je doslej ni. Bodi ti srečnejša! Zbiraj nas k še marljivej7emu delu, da že Ti in s Teboj mi vsi doživimo srečo in blaginjo naroda, ki smo trdno prepričani, da jo narod nekoč doseže, če bo ravnal po titih geslih in načelih, ki ste nam vedve njih simbol!
Brat praporščak! Dolga leta že nosiš s častjo naš prapor. Ni da bi Tebi klical v spomin dolžnosti pra-porščakove. Sprejmi novi prapor v svoje varstvo, prepričan sem, da bo
v dobrih, zvestih in hrabrih rokah.
Praporšča brat Verovšek je sprejel zastavo iz rok staroste dr. M u r n i k a.
Dragi brat starosta! S ponosom sem nosil staro to našo zastavo, in verjemi mi, da sem jo nosil z mlade-niškimi čustvi, če tudi so mi lasje osiveli. Z isto ljubeznijo in z istim ponosom bom nosil tudi novo zastavo. Za danes pa me oprosti, da se še ne ločim od svoje stare zastave!
Sledilo je pozdravljanje zastav med tem, ko je pevsko društvo Ljubljanski Zvon zapelo »Sokolsko«.
Društva so se nato razšla, ker je bil čas za nastop k sprevodu,
Sprevod.
Ob 12. dopoldne se je začel pomikati sprevod Sokola z vrta Narodnega doma po Blei\veisovi cesti, Fran Josipovi cesti, Šelenburgovi ulici, čez Kongresni trg, po Gosposki ulici, Turjaškem trgu. Bregu, Sv. Jakoba, Starem trgu, Mestnem trgu, Pred škofijo, Vodnikovem trgu, Cesarja Josipa trgu, Kopitarjevi ulici, Reslje-
vi cesti, Sv. Petra cesti, Marijinem trgu in Prešernovi ulici nazai v Narodni dom. Na čelu sprevoda je jahala kavalkada 40 jezdecev v 3 oddelkih, nato so sledili Srbi s svojo fanfaro, na čelu njim so sledili gosti in za Domžalsko godbo jubilant Ljubljanski Sokol, nato trobentaški zbor sokolske župe Ljubljana I. in končno razna slovenska sokolska društva Sokolov je bilo 450, zastav, ki so vihrale pred sprevodom, je bilo 18 in sicer obe zastavi Sokola Ljubljane ter sokolske zastave iz Šiške, Idrije, Ilirske Bistrice, Postojne, Logatca, Vrhnike Celja, Trsta, Novega mesta, Žalca, Kranja, Krškega, Škofje Loke, Cirknice, Tržiča, Zagorja ob Savi in Postojne.
V vseh ulicah, kjer je korakal Sokol, so čakale nepregledne množice na sprevod ter viharno pozdravljale goste in jubilanta, z okem pa se je povsod, koder je prišel sprevod mimo, vsul pravi dež cvetlic na Sokole.
Poklonitev mestu.
Pred mestnim magistratom se je sprevod ustavil, da se pokloni posebna deputacija Ljubljanskega Sokola županu dr. Ivanu Tavčarju, ki je čakal deputacijo v krogu naprednih občinskih svetnikov v magi-stratni dvorani.
Med velikanskimi ovacijami občinstva, ki je bilo zastavilo trg pred magistratom glavo pri glavi, je prišla deputacija pred župana in starosta brat Murnik je nagovoril župana sledeče:
Velespoštovani brat župan! Naše društvo, Sokol v Ljubljani, čuti, da je bistveni del tega mesta, lepega, ljubljenega našega slovenskega središča. Zategadelj je smatralo za svojo dolžnost, pa imelo tudi iskreno željo, ob taki izredni priliki, kakor Jo praznuje, pokloniti se mestu Ljubljani, pokloniti se Tebi, njenemu županu. Naše društvo je ponosno, da je bil prvi njegov starosta, dr. Kosta, župan liubljanski, da so pozneje še ponovno iz njegovih vrst izšli župani ljubljan-
ski in prav posebna čast je zanj, da tudi danes, po preteku petdesetih let, stoji na čelu Sokol, bivši naš dolgoletni in velezaslužni starosta. Prosimo, da blagovoliš sprejeti naš iskreni pozdrav in najvdanejši poklon mestu ljubljanskemu. Župan
dr. Ivan Tavčar
mu Je nato odgovoril sledeče:
Brat starosta! Tvoje društvo obhaja slavlje polstoletnega obstoja, sklenilo je, da se pokloni mestu Ljubljani. Ta sklep tolmačim tako, da hočete počastiti prebivalstvo tega sta-rega mesta, iz katerega ste zajemali vse potrebne moči, da se je mogel Sokol v petdelstih letih razviti v mogočno drevo, na katero zre dandanes prebivalstvo deželne prestolice z osrečevalnim zadovoljstvom!
Iz postavnega zastopništva našega mesta pa Vam, brat starosta, ni prihaiala in Vam še danes ne prihaja kaka posebna podpora, in sicer zategadelj ne, ker se v gotovih krogih ničesar noče videti in vedeti, kak je pravi pomen, in kaka je resnična vrednnost slovenskega Sokolstva in v njem vtelesnjenih idej! Tu se spominjam, kak orjaški boj — malo časten je za tiste, ki so ga provzročili — se je moral izvojevati, da je dobilo Sokolstvo beraški dar mesta Ljubljane: sovporabo telovadnic v mestnih šolskih poslopjih!
Danes, ko je poteklo polstoletja obstoja Sokola v Ljubljani, smem, brat starosta, Tebi in Tvojemu društvu prav iz srca čestitati, da je moč slovenske sokolske ideje v slovenski javnosti na vse strani uspešno in plodonosno prodrla, in da so vsi nasprotniki te prekoristne ideje podobni pritlikovcem, ki mečejo kamne v zrak, misleč, da zadenejo solnce in skale njegovo svetlobo!
S ponosnim svojim praporom, bratje Sokoli, prisegate na troje načel. Prvo načelo: Sokolu ne bodi ničesar tuje, kar je pristno in resnično slovensko. Presadavši staro rimsko načelo v slovensko življenje, postali ste takorekoč telesna straža slovenske narodnosti. In to je prvi vzrok, da kipi vsaka kaplja našega srca pri Vašem jubileju!
Istotako uspešno delujete za drugo svoje načelo, da bodi telo Slovenca zdravo in krepko. Vojščaki sta torej javnega zdravstva, katero mora župan tega mesta vsikdar odločno zastopati, dobrotniki ste kronovine in države, kateri obe Vam dolgujeta hvalo in priznanje!
To drugo načelo pa rodi tretje, da živi v zdravem telesu čvrst značaj! Tudi na tem poliu ste dobrotniki naroda, kateremu so zdravi in jekleni značaji edina rešitev!
Brat starosta! Tudi na tem ti pri ti slovenski priliki čestitam, da je slovensko Sokolstvo podobno široki cesti, na kateri se zbirajo z enako pravico in z enakim vplivom tisti, ki imajo meso na svoji mizi, in tisti, ki imajo na ti mizi največkrat samo kruh in vodo. Učitelji zdravega de-mokratizma ste, zastorej Vam ne izostane blagoslov z nebes!
In kočno ne pozabimo, da je naše Sokolstvo že obilokrat zaneslo slavo slovenskega imena med bratske nam slovanske rodove, kakor tudi v drugi kulturni svet, ter s tem pomnožilo slavo naše bele Ljubljane!
Zastopniki bratskih nam narodov, ki so pri današnjem jubileju prihiteli v našo sredo, izročen bodi s tega mesta pozdrav ljubezni in bratstva!
Slovenskemu Sokolstvu pa želim v svojem in imenu svojih občinskih tovarišev: zmagonosno in v vsakem pogledu zlato bodočnost!
Na zdar!
Sledile so čestitke, nakar je stopil župan, spremljan od deputacije in naprednih občinskih svetnikov, pred mestni magistrat ter pozdravljal mimo prihajajoče sokolstvo. Se enkrat so se zastave poklonile med zvoki himne »Hej Slovani« napredni Ljubljani, nakar se je začel prevod pomikati naprej, povsod viharno sprejet in obsut s cvetjem.
Javna telovadba.
Popoldne ob 5. uri se je vršila v telovadnici Narodnega doma javna telovadba Sokola v Ljubljani. Občinstva se je zbralo v telovadnici toliko, da je moralo mnogo posetnikov oditi ker niso dobili več prostora. Meu zvoki neumornega orkestra Sokola I. so se vršile vaje telovadcev na orodju in sicer na drogu, bradjli in konjr, ki so žele mnogo pohvale. Vaje izbranih telovadcev na drogu so bile v dovršenosti presenetljive in so izzvale splošno občudovanje. Nato so nastopili telovadci v vajah s I., II. in lil. slovenskega vsesokolskega zleta v letih 1893, 1004 in 1914. Zlasti zadnje vaje so občinstvu nad vse ugajale. Mnogo pohvale so žele telovadke za svoje vaje na bradlji, naravno* viharno ploskanje pa je spremljal proste vaje telovadk.
Nekaj popolnoma novega in tako krasnega, da je vsak opis nemogoč.
pa so bili telovadni plesi izbranih telovadcev in telovadk in sicer gavota, po skladbi Czibulke, valček po »Faustu« in barkarola po »Hoffmannovih pripovedkah«. Zlasti zadnja točka je ugajala tako, da so morali telovadci in telovadke ponoviti ples. Z veliko skupino se je nato zaključila javna telovadbo. Starosti br. dr. M u r n i k u je bil poklonjen velik lovorjev venec s slovenskimi trakovi, telovadci in telovadke pa so mu prirejali burne ovacije.
Ljudska veselica.
Zvečer že pred 8. uro se je zbrala v vseh prostorih Narodnega doma velikanska množica, ki je prišla počastit Ljubljanskega Sokola. Velika dvorana in stranski prostori so bili kmalu zasedeni do zadnjega kotička. Godbo je oskrboval v veliki dvorani orkester Sokola I., ki je žel za svoje umetniško izvajanje mnogo priznanja. V telovadnici se je pa razvil zelo animiran ples ob zvokih klavirja in srbske fanfare. Plesalo se je tudi kolo. Predolgo bi bilo naštevati vse odlične udeležence na veselici, zato se omejujem na to, da omenim župana dr. Ivana Tavčar jas podžupanom in deželnim odbornikom dr. Tril-lerjem ter občinskimi svetniki, skoraj vse napredne deželne poslance imenoma poleg dr. Tavčarja in dr. T r i 11 e r j a, poslance dr. N o-v a k a, T u r k a, R e i s n e r j a, E. Gangla, V i š n i k a r j a, Ribnika r j a, razen teh zastopniki vseh naprednih ljubljanskih društev in mnogo, mnogo drugega občinstva. Kakor vedno ob takih prilikah, so se tudi to pot rade volje odzvale ljub-ianske dame, da so pomagale pod vodstvom neumorno delavne županje ge. Franje dr. Tavčarjeve v paviljonih, pri čemer so jim stale ob strani vrle telovadke, dočim so telovadci, in zlasti naraščaj, stregli. .
Sokolska dneva ostaneta gotovo vsakemu trajno nepozabna.
Na zdar!
Naše razmere.
(Govor dež. poslanca dr. Vekoslava Kukovca na glavnem zboru narodne stranke za Štajersko.)
(Konec.)
Narodna stranka je seveaa živahno zasledovala gibanje v strokovnih organizacijah ter je pospeševala po vseh svojih močeh krepko gibanje v organizaciji slovenskega obrtništva na Štajerskem, v katerem oziru pa prepuščam podrobnejša izvajanja posebnemu poročevalcu. V strokovni kmečki organizaciji, zlasti v kmečkem zadružništvu, činitelji nase stranke istotako niso rok križem držali. S sodelovanjem naših mož je bil obvarovan kmečki okraj ^oštanjski gospodarskega poloma v Šoštanjski posojilnici, v katerem oziru se sklicujemo na svoja podrobna izvajanja na zaupnem shodu obrtnikov v Rajhenburgu. O želji tesnejše strokovne organizacije kmetijstva za prihodnjost, ki se je pojavila na mnogih straneh, bodete istotako imeli priliko razpravljati pri tozadevnem posebnem poročilu, ki je na dnevnem redu.
Načelo se je zopet delavsko vprašanje in se nam je zdelo potrebno razpravljati tudi o tem na današnjem glavnem zboru ter opozarjam v tem oziru na dotično poročilo.
Skupnost narodnjakov na Spodnjem Štajerskem se je skoraj še boli nego v političnem življenju pokazala v zadovoljivi meri v delovanju naših nepolitičnih narodnih društev. Društveno življenje je po mojem opazovanju v letošnjem letu zelo napredovalo. Narodna društva so pokazala mnogo življenske sile in so se prireditve istih od ljudstva vseh slojev obiskovale to leto v mnogo večji meri nego poprej kar je v utrjenje Narodne stranke širom dežele mnogo pripomoglo. Razpravljanje o podrobnostih v tem oziru pridržano je poznejši točki današnjega dnevnega reda. Narodno-obrambno delo so marljivo izvrševali slovenski akademiki. V podrobnostih je izvršil velikansko delo Narodni svet po svojem predsedniku gosp. dr. Hrašovcu z njegovimi pritožbami na oblasti zaradi kršenja naših narodnih pravic. V na-rodnoobrambni organizaciji je seveda najodločnejše mesto zavzemala šolska družba sv. Cirila in Metoda, katere delo je naša stranka vedno podpirala in kjer so pristaši naše stranke z najboljšo voljo in deloma z uspehom zahtevali zboljšanje razmer.
Politično gibanje na javnih in zaupnih shodih pa v preteklem letu ni bilo posebno zadovoljivo. Nekaj je menda kriva utrujenost iz prejšnjih let, ko se je ob času pogostih volitev prirejalo od strani klerikalcev, kakor tudi od naše strani brezštevilno shodov. Opažati je splošno, da si ljudstvo v zadnjem času niti ni želelo shodov, marsikje je bilo pa težko dobiti primerno udeležbo. Glavni vzrok
premajhnega delovanja na političnih
shodih je pa iskati pač v opešanju mnogih mladostnih navdušenih sil, katere so se zlasti v začetku gibanja Narodne stranke naravnost v občudovanje vse naše javnosti žrtvovale z nastopi na mnogoštevilnih javnih shodih. Prav iz srca mi je govoril v tem oziru nek člankar v dopisu Dneva iz Maribora, ki je bolestno vzkliknil: »Kje so časi, ko je Narodna stranka s svojimi čilimi mladimi močmi zmagonosno vdrla med ljudstvo na shode! Kje je oni mladostni ogenj, ki je obetal osvojiti ljudsko maso za napredno stvar!« Z zadovoljstvom opažam, da se vračajo nekatere izmed onih sil, ki so v tako obilni meri vodile delo Narodne stranke v njenem začetku, zopet v vrste aktivnih delavcev stranke, ter izražam le upanje, da bo njih nastop obudil tudi druge naše odlične može k zopetnemu delu in veselju do javnega dela. Baš ker je klerikalna stranka, kakor se mi dozdeva, s svojim delom med ljudstvom že popustila ter izgubila stike z ljudstvom, ker je ljudstvo tudi večinoma sito praznih besed in obljub klerikalnega vodstva, baš vsled tega naj bi Narodna stranka zastavila s tem večjo silo svoje moči ter nastopila na shodih, če tudi z morebiti nekoliko drugačnim postopanjem in v drugačni smeri, kakor isto sploh zahteva naše napredovanje s tokom časa.
Zamišljena preosnova Narodne stranke z ustanovitvijo novih političnih društev preteklo leto žalibog ni napredovala, kar moram zelo obžalovati. Izmed obstoječih političnih društev je naravnost vzorno delovalo politično društvo za šmarski, rogaški in kozjanski okraj. Sklicalo je lepe javne shode in sicer v Šmarju pri Jelšah, v Mestinju, v Loki pri Žus-* mu, v Polju pri Podčetrtku, v Št. Petru pod Sv. Gorami in v Podsredi. Istotako je mlado politično društvo »Kres« za sevniški okraj priredilo dva shoda v Rajhenburgu in lep shod v Sevnici. Društvo »Kmečka sloga« za brežiški okraj je priredilo izvrstno uspeli javni shod v Župelovcu. Politično društvo za Št. Jur ob Južni železnici in okolico je zborovalo v Dramljah in v Kalobju. Politično društvo »Naprej« je priredilo dve večji zborovanji in sicer v zadevi komisa-rijata v celjskem okrajnem zastopu in nazadnje v zadevi javnih varnostnih razmer v Celju, kjer se je zahtevalo podržavljenje celjske policije. Izvrsevalm odbor Narodne stranke sam je priredil javno zborovanje v Št. Pavlu pri Preboldu, v Žalcu, v Zidanem mostu protestni shod proti »Siidmarki« in dobro uspeli shod zaupnikov v Mariboru, kjer se je zlasti razpravljalo o jugoslovanskem vprašanju. Jaz sem se udeležil dobro obiskanih javnih shodov v Župelovcu, v Polju pri Podčetrtku, v Št. Petru pod Sv- Gorami, v Podsredi, v Sevnici, v Zidanem mostu, v Mariboru, obeh shodov društva »Naprej« v Celju, v Št. Pavlu pri Preboldu in v Rajhenburgu. Na naših letošnjih shodih sta največkrat sodelovala člana izvrše-valnega odbora Lešničar in S p i n d I e r.
Iz teh kratkih podatkov je razvidno, da naše delovanje na političnih shodih sicer ni bilo neznatno, vendar smo pa, kar moram zelo obžalovati, daleč zaostali za prejšnjimi leti.
Če kratko izpregovorim še o moči »Narodne stranke« in o razpo-ženju za isto, moram poudarjati razveseljivo, pa naravno prikazen, da je malodušnost in umikanje pred kleri-kalstvom znatno zmanjšana, da je tudi uskoštvo v nasprotno stranko skoro prenehalo in da dvigajo naprednjak! zopet nekoliko samozavestno svoje glave ter da se je ljudstvo v veliki meri sprijaznilo z Narodno stranko ter pokazalo dejansko, da se rado vojskuje za naše vzore v naši organizaciji. Če tudi nimamo poslancev, vendar uživa naša stranka v naši javnosti velik ugled in predstavlja tudi znatno silo, s katero se je v preteklem letu računalo in se bode moralo računati tem bolj v prihodnjosti, ako se povrne v naše vrste prvotna čilost, delavnost in požrtvovalnost. Prepričan sem, da je Narodni stranki obstoj in napredek z ozirom na njen program in razpoloženje ljudstva mnogo bolj zajamčen, nego klerikalni stranki, ki je v marsikaterem oziru grdo dogospodarila. Moč in vpliv naše politične stranke tudi ni odvisen od številnega razmerja naprednih in klerikalnih volil-cev, ampak od zadostnega števila požrtvovalnih vodilnih moči v naši Stranki. Smatram kot verjetno, da bode klerikalna stranka z ozirom na svoje napake v prihodnie znatno propala, toda napačno je misliti, da je s tem že vse to, kar klerikalna stranka izgubi, pridobljeno za napredno stranko. Ljudstvo se bode združilo v Narodni stranki v čimdalje večjem številu le, ako imamo čimdalje več izurjenih vodilnih sil, ki se bodo znale  z   nesebično požrtvovalnostjo
ugled in vpliv na množico pridobiti. Narodna stranka bi na Spodnjem Štajerskem bila že davno nasproti Nemcem in klerikalcem v premoči in bi dobila odločilni vpliv v naši javnosti, ako bi naprednjaki ne bili kakor doslej, mnogo preveč razcepljeni in needini in ako bi se porodil večji zmisel za politično organizirano skupno delo.
Deželni zbor Wmm.
Gosp. Etbin Kristan je sklical za včeraj dopoldne v Mestni dom velik laven shod, da razloži klerikalno postopanje v kranjskem deželnem zboru.
V dvorani se je zbralo nabito polno ljudi, ki so z velikim zanimanjem in odobravanjem sledili njegovim skoz in skoz temeljitim in stvarnim izvajanjem. Izhajajoč od dejstva, da je deželni glavar zavrnil interpelacijo zaradi vo-diške Johance kot žaljivo, je dokazal kako napravljena in prisiljena je ta rahločutnost klerikalne večine, zlasti ko se je član te večine v istem zasedanju osmelil očitati nenavzočemu krivo prisego in dolžiti celo napredno stranko, da je s tem napravil izpit za vstop v to stranko. Vodja stranke, ki tako podlo in infamno obrekuje, pač nima povoda delati se ogorčenega zaradi vprašanja kaj je bilo z ono telečjo božjo krvjo.
V vsakem drugem deželnem zboru bi bil  zaradi  zgoraj navedene infamije klerikalne stranke nastal tako strašen hrup, da bi bil pomedel cel zbor. — Dr. Krek je veljal svoj čas v socijalno-demokratični stranki za moža z izjemnimi zmožnostmi ter si pridobil ime naprednejšega in socijalnejšega človeka, ki je zašel v tabor črnih sukenj le, ker pri nas glede poklicov nimamo mnogo izbire. Ko se je začela kampanja proti dr. Kreku, se socijalnode-mokratična stranka tudi ni zganila. Ta mož pa je privlekel svojo zadevo iz štirih sten in jo vrgel v javnost ter pod zaščito imunitete ogrdil in oplju-val žensko, katere, kakor dokazujejo njegova pisma, ni zaničeval, in ki mu je stala bližje, kakor morda marsikdo drugi. In ko je izrekel besedo vlačuga, mu je klerikalna stranka ploskala in z rjovenjem in tuljenjem izražala svoje simpatije. (Klici:  Farška morala! In taka stranka se trese gnjeva, če hoče kdo vprašati, kaj je z vodiško Johanco! — Deželni glavar je naglašal tudi, da naj bo boj med strankami dostojen, sami pa tulijo, če slabotnejši ne stopijo v boj proti njim, da nimajo ko-rajže. Ti učitelji motale, pa naj bi dajali tudi vzgled, kako je nastopati v boju med strankami, ker so slučajno najmočnejša stranka. Dr. Pegan ko je vedno gonil lajno:   „Pod našim gospodstvom". Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje podpor učiteljem, pravično bi bilo, da se ne zapostavljajo oni učitelji, ki slučajno ne trobijo v klerikalni rog. Odkrito pa so priznali v deželnem zboru svoj sistem protekcionizma in korupcije. Privoščim tudi Slomškarju gmotno  izboljšanje, toda to naj velja za vse učitelje. V klerikalnem deželnem  odboru pa, ki je sprožil to vprašanje v deželnem zboru, pa niti ne iščejo plašča, da bi zakrili svojo korupcijo, da bi lahko rekli: Vidite, saj smo dali podporo tudi temu in temu učitelju, ki ni naš. Dr. Zajec pa je odkrito povedal, da je v načelu, po katerem se podpore razdeljujejo, glavno, da ne sme dobiti nobene podpore učitelj, ki bere napredne liste, ali človek, ki ne daje popolne garancije, da bo v šoli in izven šole delal po versko-nravnih načelih. Imamo zastarel šolski zakon, po katerem se ne da raz-ločati, kaj  je verska nravna vzgoja, zato mislijo klerikalci, da smejo vsiljevati svojo ligvorijansko vzgojo. Klerikalci pa pravijo: Kdor je kruh klerikalne deželnozborske večine, mora biti klerikalec. To je veliko večja ne-dostojnost,  kakor vprašanje vodiške Johance. — Kdor ima korajžo, se ne boji jasne besede in jo celo sam zahteva, pri klerikalcih pa smo videli popolnoma drugo.
Na dnevnem so bile neke deželne garancije. Deželni glavar in deželni predsednik sta izdala o tem neko izjavo, in to naj bi bilo vse, naprej se ni smelo govoriti o tej zadevi. Radovednost poslanca dr. Tavčarja pa preveva celo deželo. Deželni glavar torej s tem, da njemu ni hotel odgovoriti, ni hotel odgovoriti celemu kranjskemu prebivalstvu. Besede ekscelence barona Schwarza ne pomenijo ničesar, dokler ni stvarnih dokazov. Baron Schwarz je s tem dokazal samo, da je zaščitnik klerikalne stranke. Prišlo je na vrsto vprašanje Završnice. Ko so klerikalci sprožili to misel, smo bili v princupu za njo. Mislili smo, da dobe stvar v roke tehniki, ki so se izučili na tehničnih visokih šolah, ne pa ljudje, ki poznajo zgodbe svetega Jakoba in mislijo, da znajo potem, že vse, kakor bog oče, ko je ustvaril svet. Ta univerzalni veleum se je torej lotil električnih naprav ter rekel: Kaj tehniki?! Jaz razumem in znam vse. V to napravo je zabit že en milijon, ni vinarji pa ne bodo pricurljali iz nje, in ,
še naših otrok otroci bodo morali plačevati za te naprave. Inženirji, ki niso študirali v lemenatu, so namreč povedali, da je Završnica zavožena, pri razlagi o teh delih pa je dr. Lampe zopet opljuval ljudi, ki niso njegovega mnenia. Zaganjal se je v Šukljeta in ing. Štebija, ki ga je spoznal baje v petih minutah od nog do glave in od zunaj in od znotraj. Ženijalni dr. Lampe te torej samo pogleda pa že ve: Ti si tepec, osel, zabit. Lampe je pripeljal deželne inženirje, o katerih ve, da jedo kruh, ki jim ga reže klerikalna večina. Seveda sta govorila le to, kar sta smela, nista pa povedala vsega tega, kar bi bila morala povedati. Zahtevo po razjasnitvi s strani od strank neodvisnih mož, so odklonili, dokaz, da je Završnica res zahirana. Če pa je do sedaj že izdani denar zapravljen, naj bi mu vsaj napravili nagrobno gomilo ne pa, da kakor kak tepec nosijo še naprej milijone v to jamo. — Ponašali pa se bodo, da so v tem zasedanju storili tudi koristne stvari za delavce, navedli bodo podporo za vajeniški dom. Toda saj jih poznamo! Vtepsti hočejo vajencem v glavo, da niso ustvarjeni za to solzno dolino in da jih čaka plačilo v nebesih, če se varujejo liberalnega in socijalnodemokratičnega hudiča. Govornik je govoril nato še o gledališču. Glasbeni Matici, o inkor-poraciji Šiške, kjer klerikalcem ne gre za združitev marveč samo za to, da odpade okolici nekaj neljubih glasov, ker čuti dr. Šusteršič, da se mu stolček že maje. Pravijo, da se te inkor-poracije boje zlasti klerikalci v Ljub-bljani ker izgube nekaj mandatov v občinskem- svetu. Mar je Šusteršiču ali sedi Štefe v občinskem svetu ali ne! Klerikalci v deželnem zboru so čutili, da visi nad njimi obtožba, zato so se tudi vedli kakor obtoženci.
Dogodili na Balkanu.
Položaj na Balkanu.
Srbski ministrski predsednik Pašič je govoril na predvčerajšnji seji vladne stranke o določitvi definitivne meje med Albanijo in Srbijo ter naglašal srbsko zahtevo po strategično močni meji. Zaradi tega vlada v dunajskih krogih že zopet veliko razburjenje. Najbudalejše točke bi privoščili Srbom na meji tako, da bi nikdar ne moglo priti do miru med Albanijo in Srbijo. Toda srbska vlada si bo pač vedela priboriti tudi diplomatičnim potom mejo, ki ji zasigura trajen mir.
Grško-turška pogajanja pa gredo svojo polževo pot, zato so za sedaj utihnili glasovi o skorajšnjem izbruhu četrte balkanske vojne. Ce pa beremo poročila iz Carigrada, da hoče Turčija odrediti demobilizacijo samo napram Bolgarski, da pa sicer ostane pod orožjem, so splavali zopet vsi upi na skorajšnjo pomirjenje po vodi. O prodiranju turške vojske proti Solunu piše carigradski „Tanin": Tako prodiranje s celo našo vojsko bi bilo sicer s stališča človeštva upravičeno, oslabilo pa bi naše stališče, razlagalo bi se v Evropi napačno, zaprlo naše trge in podaljšalo našo finančno krizo. Ce bi pa bili k temu prisiljeni, bi si preskrbeli prej evropski mandat. Kak interes imamo, da bi se prenaglili v vprašanju otokov! Čim delj se ne reši makedonsko vprašanje temv bolj je upati na ugodno rešitev. Ce dospe novi naš dreadnought, bomo imeli premoč v Arhipetu, ki nam je nobeden ne more vzeti, zato je boljše, če se sedaj še ne govori o otokih.
V albanskem prebivalstvu v lada nezadovoljnost zaradi nove albanske državne banke, ki da ima obsežne privilegije. Albanci se boje, da bo ta banka v kratkem monopolizirala vso industrijo in Albanci bodo le hlapci tujega kapitala. Vidi se, da Albanci vendar niso tako zabiti, da bi za gin-ljivo ljubeznijo gotovih velesil ne slu-tlii denarnih žakljev.
Štajersko.
Klerikalno časopisje in konec obstrukcije v štajerskem deželnem
zboru. Naše občinstvo se spominja, da smo se minuli četrtek v »Slov. Narodu« pridružili kritiki mariborske »Straže« o vladno-nemških posredovalnih predlogih, na podlagi katerih so ustavili siovensko-klerikalni poslanci premirje v štajerskem deželnem zboiu. Konstatirali smo, da je »Straža« v ponedeljek dne 6. oktobra malo ur poprej, ko je dr. Korošec te vladno-nemške predloge v Gradcu sprejel, imenovala iste zahrbtne, Nemcem prijazne in ie obenem vehementno napadla cesarskega namestnika grofa Clarvja, češ, da je »padel z njimi slovenski delegaciji v hrbet« (o miloglasna slovenščina!). Na podlagi te »Stražine« konstelacije in iz drugih stvarnih razlogov smo kritizirali vladno-nemško-klerikalnl pakt. No in v petek imenuje že »Straži« naš članek »lajanje«, govori o naši ^moralni propalosti« in »nepošte-
nosti«, c naših »lumparijah« itd. Ker smo se pridružili nienj sodbi, pravi, da postopamo iz »strankarske in osebne sebičnosti«, da se* kot »strupeni sovražniki« na klerikalne poslance jezimo in na nje »sikamo«. Mislimo, da zadostujejo te navedbe v ilustracijo klerikalne politične zrelosti m poštenosti. Mislimo pa tudi, da če kedo popoldne sprejme od nasprotnikov to, kar je še dopoldne vehementno obsojal, je moral imeti posebne razloge in v tem slučaju pač ti razlogi ne morejo kaj drugega kakor oni, ki vodijo utapljajočega se človeka, da se prime zadnje rešilne bilke, tudi če mu jo nudi smrtni sovražnik . . .
O glavnem zboru Narodne stranke sta po svoje poročala »Slovenec« in »Straža«. Kako malo nam je na teh poiočilih in »glosah« ležeče, kaže to, da bi bili prav lahko vrgli iz dvorane klerikalnega pisarja Ž., ki je prišel na naš glavni zbor vohunit in bi tako vsako poročilo preprečili. Kar se »Stražinega« Članka o našem glav. zboru tiče, ga dovolj karakterizira to, da se »v podobno kritiko raznih referatov ne spušča.« Laži in psovke
0 udeležencih in vodjih so pa jako poceni in nam nič ne imponirajo.
Iz Celja. (Mestni policaji znajo biti tudi prebrisani!) Večkrat se pripeti, da prihajajo slovenske stranke v mesto in vprašujejo redarje (policaje), kje da stanuje ta ali oni slovenski trgovec, obrtnik, odvetnik ali zdravnik, kamor nameravajo iti. Policaj pa ne kaže, kakor bi bila to njegova dolžnost, stranki dotičnega stanovanja, marveč stanovanje n. pr. nemškega odvetnika, češ, da naj k temu pojde. Mestna policija menda ne ve, da je piačana od celjskega mesta in da plačujejo slovenski davkoplačevalci in slovenski denarni zavodi veliko več kot tretjino vseh mestnih doklad čeprav nimajo v mestu nobenih pravic. Slovenci! Kadar prihajate v Celje in hočete najti stanovanje kakega Slovenca, nikdar ne vprašajte celjskih policajev!
Zanimiva obravnava pri upravnem sodišču. Upravno sodišče je razsodilo, da je štajerski deželni šolski svet protipostavno prestavil g. nadučitelja Rad. K n a f 1 i č a iz Gorice pri Mozirju v Dobje pri planini. Podrobnosti še priobčimo.
Iz Slov. Bistrice poročajo »Mar-burger Zeitung«, da so se vršile v petek volitve v cerkveno konkurenčni odbor, pri katerih je dež. posl. Peter Novak propadel (!) proti nem-škutarju Versolattiju.
Gd Sv. Bolfenka nad Središčem. (Obesil) se je v nekem gozdu delavec Jakob Tomažič, po domače Pe-trlož. Bil ie strasten alkoholik.
Žalski oder. S pomočjo daleč naokoli »znane žalske indolence«. se je po mnogih posvetovanjih in raz-motrivanjih posrečilo, najti modus, potom katerega smo prišli do tolikanj zaželjenega cilja, ustvariti v Žalcu gledališki oder, ki obeta postati vendar enkrat stalen. Trnjeva je bila pot večnega potovanja našega odra po žalskih dvoranah; prišli smo že tako na kant, da smo si končno že morali izposojevati kulise iz okoliških vasi. Zato je bil že skrajni čas, da se tej žalostni mizeriji enkrat za vselej od-pomore. V Žalcu vlada danes prav marljivo društveno življenje, pa bi bilo lahko mnogo bolje, ko bi bilo malo več — ljudi. Kamor pogledaš, povsod isti člani, povsod skoraj isti odborniki, celo predsedniki. Kljub temu dejstvu vendar društva pro-spevajo ter izkazujejo lepe blagajniške preostanke. Pravega razpoloženja pa vendar ni bilo, osobito glede uprizoritve gledaliških predstav, ker nismo imeli današnjim kulturnim, pa tudi zabavnim svrham primerne dvorane. Zato se je slednjič odločil naš prvoboritelj gosp. Fran R o b -
1 e k, ne oziraje se na ogromne stroške, postaviti veliko in akustično dvorano z vzidanim odrom, ki po svoji površini nadkriljuje vse slovenske odre po Slov. Štajerskem, tako, da bo možno vrlim našim diletantom, ki so dobre volje, proizvajati največje in najboljše naše sloven*-ske igre. Ker nam je bil s tem stalen oder zasiguran, se je sestavU odbor »Žalski oder«, ki Je prevzel nalogo, nabaviti si potrebnih kulis. Ta odbor sestoji iz zastopnikov šesterih narodnih društev (1 v Ložnici). ki je pod predsedstvom gosp. V. Kukca danes skoraj že rešil težavno svojo nalogo. Ko je našel odbor kritje za . najpotrebnejše stroške. Je poveril izvršitev in slikanje kulis, kakor tudi montažo električnih žarnic, kojih je na odru samem nad 70, gledališkemu slikarju gosp. Waldsteinu iz Ljubljane, ki je izvršil svoje delo moj-stersko. Ker se Žalec vpraša, kako bo vse to plačal, se tudi drugi naši rodoljubi, na čelu jim župan gosp. Josip Sirca res kavalirsko odzivajo z radovolinimi prispevki, da tudi oni z vsemi svojimi močmi podpirajo saniranje našega kulturnega svetišča
v slovenski metropoli Savinske doline. Da je vočigled tem pojavom vzkipela kri našim marljivim igralcem in igralkam, ki se ne ustrašijo niti »Rokovnjačev« ter se pod reži-šerstvom gosp. I. Prekorška prav vestno pripravljajo za dan 19. oktobra t 1., se pač ni čuditi. Zato veljaj danes geslo vsej Savinski dolini: V nedeljo, dne 19. oktobra zvečer vse v Žalec nad — »Rokovnjače«!
Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo, dne 19. vinotoka 1913 večer se bo vprizorila na našem odru priljubljena ljudska igra »Naš župnik, gospod Jakob« pod rešiser-stvom g. Josipa Moleka, bivšega čla-ra deželnega gledališča v Ljubljani. Imenovana igra je najlepša ljudska igra, kar se jih je sploh vprizorilo v Mariboru. To je splošno mnenje vseh mariborskih obiskovalcev slov. gledišča. Tokrat sodeluje orkester »Glasbenega društva«, ki je zadnjikrat izostal vsled nepričakovanih zadržkov. Končno pripomnimo, da se vrši ta predstava na čast našemu izbornemu in prav marljivemu igralcu g. Francu Pajnhartu, ki se s to predstavo poslavlja od našega odra. u Odbor.
Iz Maribora. Prihodnji četrtek. 16. t. m. zvečer se vrši v restavraciji Narodnega doma rodbinski sestanek. Svira oddelek orkestra Glasbenega društva. Vstopnina prosta. Slovenske obitelji vabimo, da se udeležijo polnoštevilno tega rodbinskega večera.
V ormoško - ljutomerskih goricah se prične ta teden glavna trgatev. Mošt ima okoli 20 stopinj slaoV korja. Kupci plačujejo za mošte iz mešanih leg 52—62 vinarjev.
Iz Ormoža. Pri volitvah v ormoški okrajni zastop so klerikalci nepričakovano naskočili skupino vele-posestva in pri ožjih volitvah z enim glasom večine tudi prodrli. Situacija je sledeča. V dosedanjem okrajnem odboru so sedeli možje obeh stran* in niso nikdar kazali kakih strankarskih načel, prebivalstvo ni imelo rovoda k pritožbam, najmanj iz političnih ozirov. Mimo Sv. Bolfeuka nad Središčem pa se gradi okrajna cesta, ki ne odgovarja popolnoma cr.emu načrtu, ki si ga je narisal neki tamošnji »veleposestnik« in za katerega so se na komando te^a človeka zavzemale nekatere oocine. Ta njegov komando pa pri oknjnem odboru ni našel odmeva, ker središki odborniki kot domačini poznajo tam-kajšne kraje in pri izpeljavi ceste ne rabijo tuje pameti in njenih produktov. To je bil casus belli: tak liberalen odbor mora vstran; če ni dotič-nega Bolfenčana v njem, sploh ni mogoče kake zadeve pametno rešiti. Zdaj pa na delo in sicer zahrbtno. Med tem je bil volilni imenik r? njen, zanj se pa ni pobrigal nikdo drugi kot napredni slovenski Ormo-žani; sestavljen je bil namreč tako, da, ako bi g. dr. Sernec ne bil potom neštevilnih reklamacij zahteval popravkov, bi slovenski volilci sploh ne imeli volilne pravice in Nemci bi z lahkoto prišli do odločilne besede. Imenik je bil gotovo namenoma tako sestavljen. Dr. Sernec ga je popravil — postelj je bila postlana, klerikalci so se pa vlegli v njo. To so sadovi našega, skoro bi rekli, preveč nesebičnega dela. Dotičnega bolfen-skega »veleposestnika« samo svarimo, naj se nič preveč ne kaže v javnosti; imamo zanj pripravljenega veliko mazila. Sramota bi bila za okraj, ako bi imeli taki — primerna beseda bo vsakomur sama po sebi prišla na jezik — kako važnejšo besedo v njegovem zastopu. Na dopis v »Slovencur«, ki ga je napisal isti — pa ne odgovarjamo. Tako daleč ne bodo nikoli prišli Sinki, Zadravci, Serneci in Zabavniki, da bi se proti bolfenskemu »veleposestniku« in Krek-Lampetovemu »Slovencu« zagovarjali.
Koroško.
Koroško šolstvo. — Celovška okolica. Po navedbah o žalostnih šolskih razmerah v glavnem mestu Celovcu sledi popis šolskih razmer v celovški okolici: Okolica Celovca se rapidno ponemčuje, kakor smo že omenili in kakor v drugih okrajih, je tudi tukaj glavno orodje ponemče-vanja — šola! V političnem okraju Celovec je skupno 71 Sol: 1 slovenska, IS utrakvističnih, a ostale nemške. Število Slovencev ie v celovškem okraju po ljudskem štetju iz leta 1960. 2U.969, Nemcev 44.028. Razvidno je, da prihaja tako na 20.969 Slovecev (v resnici jih je več) samo ena zakonito privoljena šola, ali pa na vsakih 1159 Slovencev po 1 utiakvistična, medtem, ko prihaja že na vsakih 846 Nemcev po ena šola. Ce pa pomislimo, da je Slovencev precej več, uvidimo, kaka množina slovenskih, otrok pohaja v tem okraju v trdo nemške šole.
Primopslio.
Goriški deželni zbor. Danes popoldne ob 4. se je pričela seja goriškega deželnega zbora. Te dni so seje izostale zaradi zborovanja psihija-trov, ki se je vršilo v Gorici.
Predsedniki goriških deželno-zborskih klubov so: Predsednik ju-ridičnega odseka dr. F1 e g o , kmetijskega dr. B u g a 11 o , tehnično-železniškega dr. Gregorčič, pe-ticijskega dr. Franko, verifikacij-skega P i c c i n i, šolskega dr. P o d-gornik m finančnega dr. Rebula.
Lista porotnikov goriškega mesta je izpostavljena na vpogled v anagrafičnem uradu goriškega magistrata od J 3. t. m. do 20. t. m. Eventualne ugovore morajo vložiti stranke do 20. t m. To je važno za Slovence, ki so bili tudi v tem oziru do sedaj vedno zapostavljeni. Slovenci storite svojo narodno dolžnost in uveljavite naše pravice tudi v listi porotnikov iz goriškega mesta.
Psihiatrični kongres v Gorici. Od četetka do sobote se je vršil v Gorici kongres zveze avstrijskih psihiatrov. Navzočih je bilo okoli 40 zborovalcev iz raznih dežel Avstrije.
V četrtek zvečer se je vršil sestanek v hotelu »Siidbahn. V petek dopoldne se je vršilo prvo zborovanje v deželni zbornici. Navzoči so bili poleg 40 zastopnikov deželni glavar dr. Faidutti, župan Bombig v imenu namesiništva dr. Celebrini, svetnik Rebek, prvi državni pravdnik Jeglič, poslanec dr. Podgornik in več zastopnikov raznih drugih oblasti. Predsedoval je predsednik zveze dr. Štarlinger. Ob 3. popoldne se je vršilo druffo zborovanje, nakar so si zborovalci ogledali kolonijo manj nevarnih umobolnih na Stari gori. Zvečer je priredil deželni odbor na čast udeležencem dine v hotelu Siidbahn.
V soboto dopoldne se je vršilo 3. zborovanje, popoldne pa so si ogledali udeleženci deželno umobolnico.
V nedeMo so napravili zborovalci izlet v Ogiej in v Gradež, odkoder so se vrnili zvečer v Gorico. Določena so bila sledeča predavanja: 1. H u e b e r - Dunaj in S i c k i n g e r-Ibs: Dolžnost jamstva in umobolnice (poročili). 2. Grassberger-Solnosred: Nadaljno razmotrivanje in stališče napram zakonskemu načrtu o kazenskem pravu. 3. Nel-k e n - Kulparkov: Nevarnost glede dolžnosti jamstva od strani zavodov za umobolne. 4. Schweighofer-Solnograd: Naše stališče napram zakonu o skrbstvu in njegovi izvršitvi. 5. Eisath - Hal: Sedanje stanje psihiatričnega zdravljenja. 6. B e r -ze - Klosterneuburg: Važnost psihologije z? psihijatriko. 7. PI. Fran-zoni - Gorica: Sedanje stanje pe-lagrologičnega vprašanja s posebnim ozirom na peiagrozne umobolne. 8. H as s man - Gradec: Spoznavanje stopnjevalnih znakov pri »paralvsis progressiva«. 9. Man in - Crnovi: ce: O luminalu.
Razpis nagrade. Tržaška podružnica Slov. plan. društva razpisuje nagrado 50 K za najlepši lepak za III. veliki planinski ples v Trstu. Lepak v velikosti 180 X 80 sme obsegati naiveč tri barve. Osnutke, ki ostanejo po sprejetju last podružnice je poslati najkasneje do 15. novembra t. 1. na naslov; Tržaška podružnica Slov. plan. društva Trst, ulica Torrebianca št, 41/1.
Tatvina na tržaški pošti. V petek popoldne je prišla na glavno poŠto Julija Rozman, da bi odposlala 30 kron. Ko je čakala na potrdilo, je položila denar in sicer 3 bankovce pc 20 K na mizo. Naenkrat je denar izginil. Ljudje so opazili nekega sumljivega človeka, ki se je smukal okrog mize in so stekli za njim. Ujeli so ga na obrežju Mandracchio. Tat je 261etni Peter Pantanida iz KurČo-le. Denar so dobili pri njem.
Tatvina olja. Tvrdka Segre v Trstu sta ukradla dva uslužbenca za okroglo o500 K olja. Tvrdka je obljubila ponevernikoma, da jih ne ovadi, če se zavežeta, da bodeta škodo povrnila. Ta dva sta obljubila povračilo, toda v petek sta pobegnila iz Trsta. Do seuaj nimajo o njih še nobene sledi. Pustila sta v Trstu družini z več otroci.
Tržaška porota. — Cestni rop.
V petek m v soboto se je vršila obravnava proti Nazariju Lenardonu in Mihaelu Silvaniju zaradi hudodelstva ropa. Obtoženca sta v noči od 6. na 7. aprila napadla na miljski cesti Josipa Berčiča. vrgla sta ga v neko gnojnico in ga oropala. Silvanij je rop priznal, poudarjal pa je dosledno, da ga Lenardon v to pregovoril in prisilil. Lenardon rop taji in trdi, da v kritičnem času ni bil na miljski cesti. Zaslišanih je bilo 12 prič. Pričevanje je izpadlo za Lenardona, ki napravlja vrisk nasilnega Človeka, zelo neugodno. Svojo nasilnost je Lenardon tudi dejansko pokazal. Ko
so ga peljali po dopoldanski obravnavi jetniški čuvaji uklenjenega po koridoru, je skočil Lenardon nenadoma na 70 let starega očeta svojega soobtoženca in ga začel tolči z verigo po glavi. Da niso čuvaji pravočasno priski čili bi bil nasilnež moža ubil. Državni piavdnik je raztegnil svojo obtožbo proti Lenardonu tuui na ta zločin. — Soanika psihiatra sta izpovedala, da je obtoženi Silvam bebce v pravem pomenu besede, ki pred medicinsko znanostjo ni odgovoren za svoj Čin, pred zakonom pa je odgovoren v znatno zmanjšani meri. — Po daljših govorih zagovornikov in državnega pravdništva so proglasili porotniki ob polu 7. zvečer svoj pravorek. 1. glavno vprašanje glede ropa so zanikali za oba obtoženca soglasno. L eventualno vprašanje glede omejitve osebne svobode so potrdili za oba obtoženca soglasno, 2. glavno vprašanje glede tatv'ne so potrdili za oba obtoženca soglasi.o, 1. dopolnilno vprašanje (da li je poškodovanec doživel strah) za oba obtoženca zanikano za Lenardona: Z 12 ne in 3. glavno vprašanje zanikali zli glasovi. Z ozirom na ta pravorek je obsodilo sodišče Silva-nija na 4 mesece, Lenardona pa na 8 mesecev ječe.
Konferenca dalmatinskih po- i slantev. Iz Splita poročajo, da se bo vršila te dni v Zadru konferenca dalmatinskih deželno in državnozbor-skili pos'ancev. Razpravljalo se bode na konferenci o deželnozborski volilni reformi in o ustanovitvi srbsko-hrvaške koalicije.
Zahteve noiih železničarjev.
Zveza jugoslovanskih železničarjev podružnica Ljubljana je sklicala na včeraj dopoldne podružnični shod v restavraciji Narodnega doma v Ljubljeni. Vsled sokolskega slavlja, ki se je tudi osredotočilo v Narodnem^ domu, pa se shod ni mogel vršiti. Člani so bili deloma službeno zadržani, nekaj se je razšlo po slavnostnih prostorih in bilo jih je za shod premalo. Zato je bil shod odpovedan, vršila pa se je odborova seja, katere so se udeležili tudi nekateri zaupniki in delegati. Na tej seji je poročal g. Bufon iz Trsta sledeče: Na zborovanju koalicije, ki se je vršilo dne 7., 8. in 9. t. m. na Dunaju, se je spremenilo ime v „Zvezo ljudskih železničarskih društev avstrijskih" in sicer v slovenskem, nemškem, češkem in poljskem jeziku. Posluje se v vseh 4 jezikih. Te seje na Dunaju so se udeležili sledeči delegati: gg. B u -rival, Voina, Navratil, Keler, Buzacki, Heruliker, Krištofo-vič, Machek, Adler, Richter in Kete. Na zborovanju so bile sprejete vse stare zahteve železničarjev, kot najnujnejše pa so se formulirale sledeče :
Za poduradnike. Opusti naj se stopinja 1300 in zviša naj se končna plača na 3000 kron.
Za uslužbence. Skrajša naj se napredovalni čas od 3 let na 2 leti in končna plača naj se zviša na 2000 K-Uslužbencem, katerim je vstop iz nižje v višjo kategorijo onemogočen naj se
imenuje za poduradnike z dosego plače 1200 K. Uslužbencem, katerih trdote še niso poravnane, naj se omogoči hitreje napredovanje. Uslužbenci skupine 3 naj se prestavijo v skupino 2, oni iz skupine 2 v skupino 1.
Čuvajem naj se zviša nočna do-
klada na 1 krono in naj se raztegne na vse uslužbence, ki delajo nočno službo. Premikačem naj se zviša pavšale na 24 kron mesečno in ravno tako čuvajem. Zahteva se povečanje stabiliziranja uslužbencev.
Za delavce. Zvišanje plače od 10 vin. na 20 vin. avtomatično vsaki dve leti, pri rokodelcih na 1 leto. Regulacija plač v kurilnicah. Zvišajo naj se plače zaviračem in kurjačem.
V jesenskem in zimskem času se ne sme noben delavec odpustiti. Dalje se zahteva stabiliziranje zidarjev, mizarjev itd. Zahteva se tudi avtomatika za vse delavstvo.
Službeni čas pri osobju prometne službe naj se določi na 25 let pri vseh ostalih na 30 let.
Vozne ugodnosti naj se raztegnejo tudi na družine vseh ulužbencev in delavcev.
Penzijski fond naj se uredi v modernem zmislu.
To so torej najnujnejše zahteve, katere stavijo železničarji in priznati se jim mora skromnost. Te zahteve so tako umestne, narekuje jih potreba in sila in tako primerno umerjene, da se jih ne more ovreči, razen če bi se jih hotelo še v principu prezirati in prepustiti železničarja njegovi bedi. Te zahteve so predložili zgoraj navedeni delegati železniškemu ministrstvu in ravnateljstvu uprave južne železnice, ; prvemu za državne, drugemu za južne železničarje.
Z ozirom na res slabe in žalostne razmere železničarjev, z ozirom na današnje draginjske razmere, posebno pa z ozirom na njih skrajno nevarno, težko |
in zelo odgovorno službo, te zahteve gotovo niso pretirane marveč kot smo že omenili, naravnost skromne in upamo, da merodajne oblasti teh skromnih želj ne bodo prezrle in ne bodo odtrgale svojim železničarjem teh v resnici trdo zasluženih in nujno potrebnih poboljškov. Želeti bi bilo, da bi se v očigled tem dejstvom spomnili železničarjev tudi vsi ljudski zastopniki in naj bi se toplo zavzeli za skrajno potrebne in nujne zahteve naših železničarjev.
Dnevne vesti.
-f- Kranjski deželni zbor. Deželni glavar je zaključil zasedanje deželnega zbora z govorom, ki je zanimiv le zaradi hladne brezobraznosti, ki veje iz njega. Šusteršič je hvalil »delo« deželnega zbora v minoli dobi od leta 1908. Kaj drugega tako ni mogel storiti, kakor hvaliti to »delo« njegove stranke — a koliko hvale je to »delo« vredno, se je pokazalo že pri neštetih prilikah, tudi tekom zadnjega zasedanja deželnega zbora in to ve vsak, kdor je le količkaj pogledal v deželno upravo in v deželno gospodarstvo. Teh šest let klerikalnega gospodstva na Kranjskem bo deželi ostalo v spominu pa tako, kakor nekdanje turške vojske aH časi kuge. Šusteršič se menda zaveda, kako prokletstvo za Kranjsko je minulo šestletno gospodovanje klerikalcev, zato je zvalil en del krivde na vlado in njenega nad vse priljubljenega reprezentanta na Kranjskem.
+ Iz deželnega odbora. Za muzejsko asistenko v VII. plačilnem razredu se imenuje dosedanja volonterka phil. dr. Ana S c h i f f r e r, za pisarniško oficiialko istotam pa strojepiska Ana Kušar. — Stavbna svetnika Sbrizaj in Krajec in stavbni komisar Ot a h a 1 se odpošljejo s študijskimi štipendijami na stavbno razstavo v Lipsko. — Vpo-koji se strežnik v deželni bolnišnici Jožef Šinkovec. — Vzame se na znanje, da je »Delavska zavarovalnica zoper nezgode v Trstu« obljubila prevzeti leta 1914 za pol milijona komunalnih titrov deželne banke. — Zgradba železo - betonskega mostu čez Radovljo v Čučji mlaki se odda najnižjemu ponudniku Ivanu Ogrinu v Ljubljani za 16.195 K.
-f- Kako klerikalci spoštujejo svetost prisege. Poroča se nam: Kakor znano, so klerikalni poštenjaki v deželnem zboru porotnikom in v slučaju Pavšler, sploh celi napredni stranki očitali krivoprisežništvo. Par dni pozneje pa so imeli priliko pred novomeškim sodiščem sami pokazati, kako pravi kristjan spoštuje svetost prisege. To je bilo v že znani aferi Golija-Pirc Golija je kot vladni komisar na Jarčevem shodu na Mu-haberju Pirca nahrulil z besedami: »Was hat denn der Kerl hier zu tun?« Golija je bil zato pred novomeškim okrajnim sodiščem obsojen, a se je pritožil na vzklicno sodišče. Klerikalci, njim na čelu poslanec Jarc, so ga skušali na sledeči način rešiti: Dve pozitivni priči, ga. Ana Derganc in koncipijent g. LotriČ, sta določeno izpovedali, da se je dogodek vršil zunaj pred Osolnikovo hišo. Golijev pooblaščenec dr. Ogrizek, ki je bil tudi priča temu dogodku, je za prvo razpravo Goliju priporočal, naj se besede priznajo, le njih vpora-ba naj se drugače komentira. V vzklicnem izvodu pa je Golija sam svojega zastopnika postavil na laž. Češ, da on teh besed sploh izustil ni. Isti dr. Ogrizek na ie o isti stvari kot
priča pod prisego izpovedal, da Golija teh besed — ni izustil! Ko je dr. Slane od priče hotel izvedeti, kje je potem dr. Ogrizek pri okrajnem sodišču vedel, da je Golija besede res izrekel, ali mu je Golija to sam priznal, ali jih je on — ker je bil tedaj navzoč, sam slišal, se je Ogrizek zatekel k izgovoru, da kot bivši Golijev zastopnik na tako vprašanje — ne more dati odgovora!! Se bolj pa je značilno, kako je poslanec Jarc pod prisego izpovedal. Dasi je dokazano, da je bil on tudi navzoč pri dogodku, je pod prisego izpovedal, da o takih besedah nič ne ve, a malo pozneje zopet priznal, da besede niso bile v tej zvezi zgovorjene. V šoli, kjer je bil shod, trdi Jarc, da je bilo sto ljudi, dočim je dokazano, da jih je bilo komaj petintrideset in da na Jarčevem shodu takrat vsega vkupaj ni bilo 90 oseb. Na podlagi Jarčeve in dr. Ogrizkove izpovedi — oba pod prisego! — je Golijev zagovornik skušal ovreči pričevanje Derganc in Lotrič, da se dogodek ni vršil zunaj pred hišo, ampak v veži in da glavna priča Drganc dogodka sploh ni mogel videti in slišati, ker so jo že po-preje orožniki odstranili. Na ta način so klerikalci skušali ne samo Golijo rešiti, ampak spraviti pričo Derganc in Lotrič v preiskavo zaradi krivega pričevanja. Da, tako doleč gre v tako bogokletni stvari, kot je ta afera, krščanska ljubezen do bližnjega! Ampak so imeli smolo.    Kajti sam
f ravno tisti orožnik, ki je go. Derganc na Golijev ukaz odstranil, je pod prisego potrdil, da se je dogodek z go. Derganc vršil — pozneje, takrat pa so stali vsi prizadeti še zunaj pred hišo in ne v veži, kot sta Jarc in dr. Ogrizek prisegla. Ujel pa se je v zanjko tudi posl. Jarc sam, ki je potrdil, da je bil takrat še zunaj, ko je orožnik omenjeno pričo odstranil. Ne da bi Jarcu in dr. Ogrizku očitali krivo prisego, saj je samo na sebi vse njuno pričevanje značilno nasproti resnici.
+ Iz Vipave se nam piše: Vipavci smo prav res radovedni, po kaj hodi naš dični poslanec v Ljubljano. Gotovo meni, da je v družbi z drugimi kimavci poklican kriti zavoženo gospodarstvo Šusteršičeve klike. Prepričan naj bo, da tudi klerikalni Vipavci obsojajo protinarodno politiko oholega dr. Šusteršiča, ki se igra z našimi narodnimi pravicami, kakor bi bil plačan eksponent nemškega »Volksrata«. Vprašamo ga pa tudi, kaj* je vzrok, da ni niti omenil škandalozne avtomobilske zveze Postojna - Vipava - Gorica. Ce že sam nima nikake inicijative in ni zmožen staviti najenostavnejše interpelacije, posnel bi lahko tozadevno interpelacijo ajdovskega g. poslanca v goriškem deželnem zboru. Dobro bi bilo, da skliče shod in na njem poroča, kako Šustercijanci razsipajo v brezplodna podjetja in strankarske namene stotisočake, za regulacijo Vipave imajo pa le — dobre besede.
— Zgodovinski spomin. Dne 18. oktobra bo na kranjskih šolah patri-jotičen praznik. Namesto poduka bo ta dan proslava stoletnice, »kar je bila Kranjska osvobojena izpod francoskega jarma«. Kako lepo je to povedano »osvobojena izpod francoskega jarma« — ko so namreč Avstrijci zopet prišli na Kranjsko, so vse uničili, pohodili in požgali, kar so bili Francozi dobrega in koristnega storili in to se zdaj imenuje osvobo-jenje. Učitelji bodo morali dne 18. oktobra pač ponavljati, kar pišejo ofi-cijalni zgodovinarji - Iažniivci, a drugi ljudje, ki niso odvisni, lahko porabijo ta dan, da ljudstvu malo pojasnijo zgodovinsko resnico. Naj povedo
ljudstvu, da so Francozi osvobodili kmeta in dali Slovencem narodno pravico, naj povedo, da so Francozi vpeljali na Kranjskem red in pravičnost, ustvarili izvrstno upravo, povzdignili kulturno stopnjo prebivalstva in obče blagostanje, sploh da so Francozi v kratkih letih več dobrega storili za Kranjsko, kakor avstrijska uprava v petstoletih.
— Javen škandal. V noči od četrtka na petek je bila neka mlada ženska, baje se piše Mariia Štih in je doma s Štajerskega, v Litiji povožena od vlaka in umirajoča peljana proti Ljubljani. Ali je umrla že med potjo, ali pa šele v Ljubljani, ni znano. Najbrže je morala že med potjo, ker ljubljansko postajenačelstvo jo je dalo že mrtvo prepeljati v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Državni policiji se pa ni zdelo vredno, da bi bila mestni magistrat kot sanitetno oblast o stvari kaj obvestila in šele neka privatna oseba je prišla danes na magistrat povedat, da ubogo mrtvo dekle Še vedno leži v mrtvašnici in da truplo že smrdi. Kaj bi bila rekla vlada in klerikalci, če bi si bila mestna policija svojo nalogo vzela tako lahko?
— O Johanci z Vodic pripovedujejo ljudje zelo zanimive stvari, ne le o njenih sleparijah s čudeži v vodi-škem farovžu, nego tudi o njenih znanjih z različnimi drugimi duhovniki. Menda ve take stvari, da se gotovi duhovniki kar tresejo strahu in se kar skrivajo, če zagledajo kakega orožnika. O, farovži so od nekdaj zavetišča poštenosti in nravnosti.
— Fanfara srbskega »Sokola« iz Zagreba je včeraj popoldne ob pol 5. zasvirala na stolpu ljubljanskega Gradu več pesmi, med temi »Kje domov moj«, »Liepa naša domovina« in »Mej Slovani«, kar je vzbudilo splošno pozornost.
— Slikarska in risarska šola R. Jakopiča prične svoj redni pouk v četrtek, dne 16. oktobra. Priglašeni učenci in učenke nai blagovolijo priti ta dan popold-. ob 2. v umetniški paviljon, (hod zadaj). Novi učenci se sprejemajo vsak čas.
— Pomlad v jeseni. Gospa I g l i-č e v a iz Ljubljane nam je poslala krasen šopek popolno dozorelih jagod s popolno dozorelim cvetjem na istih vejicah. — Podoben šopek sta nam poslali tudi gdč. Lojzika U r š i-č e v a in ga. Marija Gregi iz Blok pri Novi vasi.
— Vrnil se je Josip Grošelj, ki je bil odšel malo po svetu in je zopet nastopil svojo službo.
— Mesto Belgrad potrebuje inženirja Slovenca. Kdor bi želel kom-petirati za to mosto, nai se zglasi pri »Slovanskem klubu«.
Krekovi fantje. V Bezuljaku sta se dva katoličana sprla. Jaka Mren je hotel prepirljivca pomiriti, pa jo \t sam izkupil. Eden Krekovih fantov ga je z nožem sunil v hrbet
V Kamniški Bistrici se vrši od 16. do 24. oktobra velik lov na divje koze in je te dni hribolazcem sploh prepovedan pohod na teh planinah, ker bi bil vsak od lovskih uslužbencev zavrnjen, da se ne pripeti kakšna nesreča.
Roparski  umor v Škofji Loki.
Včeraj zjutraj se je izvršil v Škofji Loki tako predrzen in zavraten roparski umor, kakršnega še ne pomnijo ljudje v okolici. Neki laški delavec, ki je uslužben pri gradbi nove ceste iz Trate v Škof j o Loko, se ie splazil včeraj zjutraj po prvi maši v kuhinjo dobro znane gostilne Janeza Mi-klavčiča po domače »Pod purfei-cem«. Gospodinja je stala pri ognjišču in je pripravljala zajtrk za svojega otroka. Njen mož, ki je slep, pa je še ležal v kamri. Napadalec se je približal Čisto tiho gospodinji in jo je udaril z vso silo z neko težko, trdo in robato stvarjo po glavi. Žena ie padla, ne da bi se kaj zavedla. Napadalec ji je popolnoma prebil lobanjo, tako, da so izstopili možgani. Našli so jo mrtvo. Po umoru je vlomil napadalec v omaro, kjer sta imela zakonska denar in je ukradel 90 K. Ta nečuven umor je povzročil v soseščini in v Loki, gostilna je kakih 15 minut oddaljena od Loke, silno razburjenje. Orožništvo je takoj uvedlo preiskavo, truplo bodo sodno obducirali. O zločincu nimajo nobenega sledu- Poklicali so tudi ljubljanskega policijskega psa, znano »Hekso«, ki pa ni imela nobenega uspeha. Psa so pripeljali popoldne v Skofjo Loko. Na licu mesta so psa takoj spustili v kuhinjo. Pes je dobil neki sled in je tekel naravnost v gozd. Tam pa je pes sled izgubil, ker je bilo preveč sledov tako človeških, kakor tudi od divjačine. Tudi je bilo v okolici preveč ljudi, kajti okrog hiše se je kar trlo radovednega ljudstva. Psa so odpeljali nazaj v Ljubljano, orožništvo pa je uvedlo strogo zasledovanje in upa, da bo v kratkem zasledilo predrznega roparja.
Glas iz Št. Ruperta o zadnji vodni katastrofi. To, kar se je zgodilo 5. oktobra v Št. Rupertu, sem napovedoval že pred dvajsetimi leti. Že takrat se je začelo z izsekova-njem gozdov ob strugi bistriški. Sčasoma so padle pod sekiro krasne šume po Bukovcih, Pasjem vrhu in drugih obronkih obsežnega povirja Bistrice. Izsekovalo se je vkljub opominom vedno dalje, pa so tako ostali skoraj vsi kraji nad Št. Ruper-tom goli, ker tudi politična oblast ni zadosti poskrbela, da se po goležih zasadi šuma iznovič. Zato zdaj deževnica ob nalivih kar zdrkne po golih obronkih v korito Bistrice, ki se spremeni iz mirnega potoka bliskoma v dereč hudournik ter pokončuje vse, kamor doseže. Do Plavca je zajezena voda v svojem koritu več ali manj, od tukaj pa se kar razlije po odprti dolini ter trga njive in travnike, da je kar žalostno gledati to pustošenje. A v Št. Rupertu, kjer se stekata obe strugi, ki sta zaprti še z mlinskim jezom, se kar razlije po vasi ter udari v hleve in hiše, kakor se je to zgodilo v zadnjič, a da se ni utrgal jez, bi bila nesreča še večja. Posebno mnogo škode je naredila Bistrica zadnja tri leta, ki so bila sploh mokra ter je voda vsak čas izstopila. Začel sem zategadelj iznovič nagovarjati merodajne može, naj se vendar zglasijo na pravem mestu, da se uredi Bistrica doli od Plavca do Št. Ruperta ter dalje do vasi Bistrice^ tedaj kakšne tri do štiri kilometre daljave. In kolikor mi je znano, je spravil res bivši župan Fr. Župančič to zadevo na dan ter se je pri deželnem odboru reklo, da se bode Bistrica uredila na stroške proračunske postavke za hudournike. Toda tudi to čisto gospodarsko vprašanje je postalo hitro politično, kakor je že pri nas slaba navada. V Št. Rupertu je bil takrat občinski za-stop še neodvisen. Iz Ljubljane pa je prišla zapoved, da mora postati klerikalen, sicer se občini ne bo izpolnila nobena prošnja. Pred volitvijo se je ljudem obljubovalo mnogo tega, med drugim tudi regulacija Bistrice. Volitve so izpadle v korist klerikalni stranki, in zdaj je bilo treba izpolniti dano besedo. Toda na vse obljube se je zdaj pozabilo. Jaz sem pa tudi še zdaj javno in odločno zagovarjal prepotrebno regulacijo Bistrice ter ljudi opominjal, da to zahtevajo tudi sami z vso odločnostjo, ker se je bati velike nesreče. Celo okrajnemu glavarstvu v Krškem sem naznanil po občinskem poglavarstvu, kakšna nevarnost preti St. Rupertu in okolici, če se ne urede vsaj za silo neke najbolj nevarne točke Bistrice. Toda katastrofa je prišla prej nego pomoč. In škodo trpimo zdaj davkoplačevalci le radi nemarnosti naših merodajnih mož, ki vnašajo v vsako stvar politiko, katera nas od dne do dne vse hujše zatira. Kadar pridejo volitve, nam obetajo zlate gradove, ko je pa treba potem kaj storiti, se nas pa ogibljejo. Št.
Rupert je to doživel v zadnjem času očitno glede regulacije Bistrice. Železniški kolodvor so mu postavili pol ure daleč na stran, o cesti z Dol ni obenega sledu, železniški zveza z Novim mestom je taka, da se Bog usmili, o železniški zvezi z Zidanim mostom ali s Sevnico Še govoriti ne dado itd. Kar je dosegel Št. Rupert z okolico v gospodarskem napredku, se ima zahvaliti le domačim odličnim možem ene in druge stranke brez razlike. Njim gre vsa hvala za njihovo požrtvovalnost. Kdaj se bo pa ganila in storila za nas tudi kaj ona šiiokoustna klerikalna gospoda v Ljubljani? Ce ste mož beseda, zdaj imate priložnost ter se lahko izkažete in dano besedo glede regulacije Bistrice izpolnite. Če tega ne storite, potem ste izgubili še tisto malo ugleda, kolikor ste ga imeli do zdaj pri nas. Da pa dosežemo, kar potrebujemo neobhodno za naš obstanek in trdi napredek, bomo poiskali drugih pomočnikov v naših težavah, in sicer iake, ki imajo srce za nas in tudi čvrsto voljo za koristno delo na kul-turno-gospodarskem polju ne pa na puhlem polju politike. Primum vive-re — deinde res politicas tractare — pred vsem je potrebno, da moremo živeti in šele potem se ukvarjati s politiko. — Prof. Ivan Steklasa.
»Živi mrtvec«, ta od občinstva toli pohvaljena in mnogobrojno obiskana drama je videti danes posled-njikrat v kinematografu »Ideal«. — Jutri prvikrat obsežna interesantna z različnimi zaprekami itd. prepletena detektivska drama »Protea«.
Na Dunajski cesti je bil puščen bicikelj. Kdor ga je našel, naj blagovoli naznaniti svoj naslov v upravništvu »Slovenskega Naroda«.
Društvena naznanila.
Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani priredi na čast svojim častnim članom v Četrtek, dne 16. oktobra ob 8. zvečer v posebni sobi restavracije gospoda Fr. Kavčiča na Privozu častni večer. — Vabi se tem potom zadružne člane, zlasti zadružna načelstva in prijatelje obrtnega stanu, da se častnega večera v obilnem številu udeleže. Iz prijaznosti sodeluje splošno znani pevski kvartet in tercet na citre, kitaro in brač ljubljanskih obrtnikov.
Umetnost.
V koncertu »Glasbene Matice«
v torek, dne 26. oktobra, bo virtuoz Jaroslav Koclan izvajal slavni vijo-linski koncert Čajkovskega, nadalje skladbe Dvorakove, Smetanove, Pa-ganinijeve in lastne. Sodeloval bo poleg koncertne pevke gospe Lovšeto-ve tudi koncertni pianist M. Eisner. — Vstopnice za koncert se od danes naprej dobivajo v trafiki v Prešernovi ulici. Kocian potuje sedaj po lio-landskem in more priti v Ljubljano samo dne 21. oktobra.
Književnost.
— Trgovski koledar za leto 1914
je izšel, ter ima naslednjo vsebino: Slovensko trgovsko društvo »Merkur« in odbor, posredovalnica, trgovski dom, koledar, kolkovne lestvice, podrobna določila za kolkova-nje listin, spisov, računov itd., poštne določbe, obrestne tabele, tabela za razredčenje alkohola, tabela za pre-računanje alkohola iz kilogramov v litre, mero za sukno, uteži, dolgostna mera, kovani denar raznih držav, preračunjevalne tabele, tabela za preračunanje domačega in tujega denarja, tabela za izračunanje dne od enega datuma do drugega, preračunavanje amitet in sestavljanje amor-tizačnih načrtov, amortizačni načrt, anuitetni faktorji, užitninska tarifa, za meso in vino izven zaprtih krajev, tabela za osebno dohodnino, vojaška taksa, pokojninski zakon za zasebne uslužbence, samostojno izvrševanje trgovinskih obrtov, trgovina z mešanim, špecerijskim, kolonialnim in materialnim blagom izpre-gled (dispenza) sposobnostnega dokaza, prodaja storjene obleke in čevljev, dopustnost trgovskega potovanja, prodaja žganih opojnih pijač na drobno, zapiranje in odpiranje trgovin v Ljubljani, Spodnji in Zgornji Šiški, v Vodmatu, na Selu, v Mostah in na Glincah, delovni čas v trafikah in zapiranje trafik, nedeljski počitek v trgovskih obrtih na Kranjskem, delovni čas trgovskih uslužbencev in zapiranje trgovin, ugodnosti na železnicah za trgovske potnike, ki imajo kovčeke z vzorci, kako se dobiva davka prosti bencin. Letošnji koledar se odlikuje po obširni in izborni vsebini tako, da je vreden sovrstnik dosedaj izišlih koledarjev društva »Merkur^. Koledar prav toplo priporočamo občinstvu, posebno pa slovenskemu trgovstvu. Koledar je  uredil gospod  dr. Rudolf
M a r n. Cena mu je s poštnino vred 1 K 20 v.
Katastrofalen požar parniha na atiansfcem oceanu — Z36 potnikov utonilo.
Na Atlantskem oceanu se je zopet pripetila velikanska nesreča, ki j bi bila skoro dosegla katastrofo »Ti- ; tanica«. Parnik »Volturno« last druž- j be »Urania« se je med vožnjo iz 1 Rotterdama v New York približno 3000 km od evropske obali užgal. Ogenj je izbruhnil na sprednjem delu parnika. Kljub napornemu delu mornarjev in potnikov se je ogenj vedno bolj širil in grozil, da v kratkem uniči cel parnik. Na parniku je bilo 24 potnikov I. razreda, 540 potnikov III. razreda in 93 mož posadke. Skupaj 657 oseb. Potniki so se zbrali na zadnjem delu ladje in obupno klicali na pomoč. Že so pričakovali usodo ponesrečencev potnikov na Titanicu, ko je prišla prva pomoč. Prišlo v kratkih presledkih 10 oceanski parnikov, katerim se je posrečilo, da so rešili 521 oseb, 236 pa jih pogrešajo. Ti so deloma poginili na parniku, največ pa jih je utonilo. Rešittv je bila strašno težavna in sicer vsled hude vročine in vsled silno razburkanega in valovitega morja. Več rešilnih čolnov se je potopilo. Parniki so se mogli približati ponesrečenemu parniku komaj na 100 m. Prvi ;e prišel na pomoč parnik »Carmania«, ki pa se ni mogel približati gorečemu velikanu. Parniki so razsvetlili z reflektorji morje v okolici in reševali s čolni potapljajoče se potnike. Za rešitev se imajo zahvaliti potniki v prvi vrsti brezžičnemu brzojavu. Z mrzlično naglico je dajal telegrafist znamenja za pomoč in le njemu se je zahvaliti, da je prišlo v tako hitrem času 10 parnikov na mesto nesreče. Liki Titanicu bi bil parnik popolnoma uničen in vsi potniki s posadko vred bi bili zgoreli ali potonili. Rešilni parniki so rešili: ^Carmania« 11 oseb, na tem parniku se nahaja tudi lista oseb, ki so bile na ponesrečenemu parniku »La Tourai-ne« 40 oseb, »Minneapoiis« 30, »Rap-pahanock« 19, »Car« 102, »Naragan-set« 29, »Avonian« 59, »Kroonland> 99 (med temi kapitana) »Grosser Kurfiirst« 105 in »Sendlitz« 36 oseb. »Evening News« poročajo iz Fisch-guarda: Ko je prejela »Carmania« brezžičen brzojav parnika »Voltur-no« je odplula takoj s polno paro na kraj nesreče. Nastavila je več kurja-čev in je plula kljub strašnemu viharju s hitrostjo 20 vozlov. Dospela je do Volturna okoli poludne, ogenj pa je izbruhnil ob polu 10. dopoldne. Ko je pričla Carmania je bil prednji del parnika že popolnoma v ognju in parnik se je silno majal. Vijaki so se zamotali z vrvmi, ki služijo za to, da spravijo rešilne čolne v vodo. Cela sta ostala samo dva čolna, vsi ostali pa so vsled silnega viharja razbili ob straneh ladje, potniki pa so popadali v razburkano valovje. »Carmania« se je zastoni trudila, da bi spravila kak čoln k »Volturnut«. Bilo je zaman, operirati je morala iz daljave kakih 100 m. Potniki na Carmaniji so videli obupen položaj, ki so zbežali pred ognjem in se prerivali na zadnjem deiu parnika, in klicali obupno na pomoč men temkosomornarji napenjali vse sile, da bi ogenj pogasili. Tekom popoldneva je prispelo na mesto nesreče še 8 velikih parnikov. Toda niti en čoln se ni mogel približati »Volturnu«. Ob 9. uri zvečer se je vnel tudi srednji del Volturna, nakar je sledila močna eksplozija in s tem je bila usoda parnika zapečatena. Jako lepo opisuje ta list prizor, kako je bil obdan goreči »Volturno« od mogočnih parnikov na katerih je bilo na tisoče potnikov in moštva, ki so opazovali strašno vrvenje in mučne prizore na gorečem parniku. Toda niso jim mogli priti na pomoč. Vihar in vročina sta preprečila rešilno akcijo. In to je trpelo celo noč. Kljub silni eksploziji kotlov seje parnik obdržal na površju. Portniki so bili, kar jih ni v obupnem sirahu poskakalo v morje še vedno na zadnjem delu parnika. Kmalo nato je začela plina polagoma vpadati, nakar se je približalo gorečemu parniku celo brodovje rešilnih Čolnov, ki so reševali ponesrečene potnike. — Ogenj je nastal vsled eksplozije na prednjem delu parnika. Vsled eksplozije je bilo ubitih več mornarjev in potnikov. Kot zadnja sta zapustila parnik kapitan in plačilni mojster. — Razdalja od Rotterdama do New - Yorka znaša okroglo 8000 km. Volturno je preplul ob času nesreče okroglo 3300 km. Od bližnje obali St. Johns je bil oddaljen približno 2000 km. Mesto, kjer se je pripetila nesreča leži okroglo 2000 km severovzhodno od mesta, kjer se je potopil Titanic *
Razne stvari.
* Novosti za filateliste. Letošnje leto bo kmalu končano, vendar pa čaka še marsikaka novost filateliste. Tako mislijo na Ogrskem, v Turčiji in nekaterih drugih državah še pred Novim letom izdati nove poštne znamke. Na Holandskem boč|) v par dneh izdali serijo jubilejnih znamk v 16 raznih vrednostih. Znamke bodo imele slike Viljema I. II. in III. in kraljice Viljemine. Anglija dopolni serijo znamk Jurija z novimi znamkami po 8, 9, 10 pencev in po 1 šiling. Bolgarska ie dala pretisniti znamke iz leta 1911 v ceni od 1 do 50 stotink in po 1 in 3 leve z napisom: »Osvobojevalna vojna 1912—1913.«
* Bestijalni deček. Sedemkratni umor petnajstletnega Marcela Re-dureana je vzbudil v Parizu veliko razburjenje. Morilec je priznal, da ga je bil takrat njegov gospodar ozmerjal in da sta se nato skregala. Ko se je obrnil nato gospodar, je pograbil vincarski nož in mu ga sunil od zadaj v vrat. Kmet se je zgrudil ves oblit s krvjo in je bil na mestu mrtev. Kri mi je brizgnila, tako pripoveduje, v oči, da nisem ničesar videl. Stekel sem v hišo, kjer me je srečala njegova mati. Prerezal sem stari ženi vrat. Kmetova žena in ena izmed deklet sta prihiteli na kričanje stare matere. Tudi tema sem prerezal vratove; nato sem stekel v sobo, kjer so ležali otroci v postelji. Bili so trije dečki v starosti 8, 7 in 2 leti. Vsem trem sem prerezal vrat in pobegnil.
■ Samomor dveh žen. V hotelu »Esplanade« v Budimpešti sta izvršili dve ženi samomor. K temu samomoru poročajo sedaj še sledeče podrobnosti: Obe dami sta bili sestri iz precej ubožne rodbine. Zato se je smatralo za srečo, ko se je starejša sestra poročila z nekim inženirjem. Ga. Windhagen pa se je v zadnjem času večkrat sprla s svojim možem. Mož jo je imel namreč na sumu, da občuje z nekim drugim in njena sestra, dvajsetletna Adelajda ga je še hujskala. Prišlo je do burnih prizorov med zakonskima, in ker je žena tajila, je zahteval mož, da to izpove v pričo onega moškega. Sedaj se je mlajša sestra začela kesati, da je moža svoje sestre nahujskala in obe sta sklenili, da se izogneta tej konfrontaciji s tem, da se usmrtita.
* Japonske potapljalke. Sloveča japonska ribiška vas Toshi ima spe-cijaliteto, ki je pač nima zlepa kak kraj. So to takozvane potapljalke za ribami, ženske, ki love plavajoč in potapljajoč se ribe v Tihem oceanu z roko, ne da bi imele seboj kako mrežo ali drugo pripravo. Te ženske so oblečene v ohlapne bele srajce, ki so okrog pasu prevezane z vrvjo, belo ruto na glavi in popolnoma moderna avtomobilska očala. Predno skoči katera izmed teh žensk v vodo, zažvižga skozi zobe ter nepremično opazuje vodo pred seboj. Kakor hitro zagleda ribo, skoči z nepopisno spretnostjo v vodo in v prihodnjem trenutku že prinese ribo v roki iz vode. Mnogo metrov pod vodo jih je bilo mogoče videti kako so plavale, iskale so pa razen rib tudi rake, školjke in drugo.
* Ženski zakoni. V Kanadi imajo žene volilno pravico in vsled tega tudi gotov vpliv v postavodajnih kor-poracijah. Ta ženski regiment se baje že prav neprijetno občuti, če smemo verjeti nekemu manifestu, ki ga je izdala nacijonalna družba proti ženski volilni pravici. Ta manifest dokazuje, da je rodila ženska volilna pravica ero pretiranega zakonodajstva in ekstravaganc. V zadnjem zasedanju kalifornske zbornice je bilo predloženih 4000 zakonov in 1100 zakonov sprejetih. Eden izmed teh zakonov se bavi s tem, da se uredi velikost kokošiih koškov, drug zakon predpisuje obliko čevljev, ki jih smejo nositi šolarji. Tretji zakon določa širino rjuh v hotelih in tudi njih kakovost. Ustanovilo se je 31 novih komisij, ki stanejo na leto milijon dolarjev. Vsekakor je ženski zakonski mlin v »zlati državi« skrbel z izredno energijo za vse, kar je malo važno.
* Zarubljena blagajna laškega vojnega ministra. Čuden dogodek se je pripetil v torek v blagajniških prostorih laškega vojnega ministrstva v Rimu. Prišel je namreč sodni uradnik in je zarubil blagajno vojnega ministrstva. Apelacijski sodni dvor je namreč razsodil v neki pravdi, da dolguje vojno ministrstvo nekemu Staro iz St. Marie Capue Vetere 2000 lir. Ker ministrstvo kljub sodni razsodbi ni plačalo, je Staro zarubil blagajno. Predsednik dotičnega oddelka je izjavil izvršilnemu organu, da blagajne ne more zarubiti, pač pa lahko zarubi opravo v njegovi pisarni. Toda zastopnik stranke s tem ni bil zadovoljen in je hotel na vsak način vdreti v blagajno. Ko so mu hoteli to s silo zabraniti, je poklical mož karabinjere.  Ko so prišli vojaki, je sodni
organ vendar toliko odnehal in dal toliko odloga, da lahko o tem spornem vprašanju, Če se sme ministrska blagajna zarubiti ali ne. odloči pretor.
* Skrb za šolsko mladino na Angleškem. Na Angleškem imajo od leta 1906 zakon glede šolskih kuhinj. Zakon določa, da morajo šolske oblasti ustanavljati posebne komiteje, ki morajo skrbeti za prostore in personal v šolskih kuhinjah, če se otrokom ne da hrana od privatne strani, mora komite skrbeti tudi za hrano, ki pa ne sme presegati 1 penny (4 vinarje) za porcijo. Starši so obvezani, da povrnejo te stroške, če ne morejo dokazati, da so tako revni, da niti tega malega izdatka ne zmorejo. Do zadnjega časa je 113 šolskih oblasti ustanovilo šolske kantine, med tem ko sodelujejo drugod privatne osebe in oblasti. Na Angleškem in v Wale-su se je razdelilo 1908. leta 9.671./89 kosil 116.810 otrokom. Stroški so znašali okroglo 1,320.000 kron, pokrili pa so se ti stroški iz javnih in privatnih sredstev, in sicer iz javnih 966.000 kron, iz privatnih pa 348.100 kron, 5900 kron so starši povrnili.
* Paradiž v Kanadi.  Jakob Sa-levnik, bivši   posestnik v Bukovini, se je izselil pred nekaj meseci v Kanado. Pred kratkim je pisal Salev-nik iz Kanade pismo svojim sorodnikom, v katerem pismu izborno oriše gospodaiske razmere v Kanadi, katero Canadian Pacific tako povzdiguje,   in natančno opiše trpljenje in Žalostne  skušnje,  katere zadenejo avstrijskega Izseljenca, ki se da preslepiti in se izseli v Kanado. To značilno pismo, katero je priobčila »Ga-zeta Lutiova« slove sledeče: Kanada je velika in bogata dežela.   Pa li verjamete, da tvori lepoto in vablji-vost te dežele  dobra zemlja? Ne! Res ima Kanada  lepša zemljišča in boljšo zemljo, kakor naša, toda tega bogastva ji niso   pridobili Kanadci, marveč naši emigranti s svojim pridnim, vslrajnim in neumornim delom. To bogastvo  ji  je podelilo krvavo delo tisočev onih,   ki niso mogli ali niso hoteli   delati   na svoji domači zemlji in so prišli sem, da bi zboljša-li svoje stanje. Tu v Kanadi morajo delati   pod  strogim nadzorstvom pridnih Angležev in sicer trdo delati od ranega  jutra  do trde noči in to dan  za dnevom.   Premeteni Anglež samo ukazuje,   poljski   in rusinski kmet pa izvršuje njegova trda povelja  in  to  za  malenkostno plačo. Anglež si zbira  zaklade, gospodar bogati, mi izselniki moramo pa trdo delati in zaslužimo komaj toliko, da Se borno preživimo. Pri tem pa preklinjamo uio, v kateri smo zapustili domača tia in šli iskat prekomorske dolarje. In vrh tega nimamo pri tem še nobene tolažbe. Živila so tu tako draga, la skoro lakote ginemo. Tudi obleka. Za popolnoma navadno obleko plačamo tu toliko, kolikor stane pri nas svilena.  Poleg tega vlada tu strašna vročina, voda je slaba in veliko izseljencev  vsled   tega oboli. Skoro vsak  dan umre kdo na polju ali v svoji revni koči, ker so vedno vse bolnišnice   zasedene in ne dobe prostora niti oni, ki so v skrajni sili. Že samo iz tega, kar sem do sedaj napisal, lahko izprevidite, da oni lažejo, ki vam pravijo, da se izseljencem v Kanadi dobro godi.  Kdor to govori laže   ah vsled neumnosti ali pa namenoma zlobno. Kanada je res dobra in bogata dežela, toda ta dežela ni za izseljenca,  ki mora delati tu kot živina v jarmu. Zato vas svarim bratje, ne verjemite agentom in slepariem, ki vam pripovedujejo od kanadskih čudežev. Agent mora lagati, ker vas proda in se z vašimi krvavimi žulji okoristi. Zato mora tudi govoriti  tako lepo o Kanadi, Toda vsak, ki verjame in pride sem, kmalu spozna svojo zmoto in neumnost. Kdor ima doma le košček zemlje, naj sedi na nji,  naj jo obdeluje  in če šc tako težko izhaja. Na svoji grudi dela zase in ne bogati s svojimi žulji Angleža.  Nihče  naj ne gre v Kanado, kajti tukaj se veliko  preje  in lažje umre od lakote  kot   pri nas doma Veliko pride  sem ljudi,  ki ne dobe dela in ginejo lakote. Če pa se dob' delo, se tako malo zasluži, da ni mo-goče shajati. Dva dolarja na dan je grenak in krvav zaslužek pri teh raz. merah. Rajši zaslužim doma eno sa« mo krone, kot tu 10 kron, za katere moram delati res kot živinče od ranega jutra do true noči, brez odmora, lačen v silni vročini, ob slabi nezdravi   vodi,   pod strogim nadzorstvom brezobzirnega Angleža, ki me lahko vsled vsake malenkosti spod1 od dela in mi vrh  tega še očita zaslužek. Tu ni nobenega prizanaša-nja, nobenih obzirov:   Delati mora! kot živina ali pa te spode in pripet; se ti lahko, da pogineš lakote kot pe« na cesti.  To vse sem deloma skusi: sam,  deloma videl in zato vam rečem bratje: Mučite se rajši doma ir delajte kolikor morete, vaša beda jf
v primeri s kanadsko paradiž, gospodstvo! Ne hodite v Kanado, ker tam res lahko od iakote poginete.
* Kulinarične instrukcije. Sedaj sestavljajo v Londonu kaj radi obede strogo po znanstvenih zakonih higijene. Pri takih obedih so na obed-nem listu raznim jedilom dostavljeni podatki o redilnosti in o specijalnem fizijologičnem učinku. Tako ima »Menii« nekega takega higijeničnega obeda, kakor poročajo, sledeča jedila: »Croutes Parisiennes«: pospešujejo izločevanje slin, predjed pred vsakim obedom, ki stavi velike zahteve na prebavilne organe. — Lan-guste: 18% beljakovine. Ker so težko prebavljive, naj se vzame zraven majoneza. — Ostrige: eno najbolj Izdravih živil, lahko prebavljivo, okusno, zato tudi za slabotne želodce; ker pa imajo samo 11% dušika in 1% masti, imajo malo redilne vrednosti, zato se mora poleg njih zavži-vati še druga jedila. — Champagner-sorbet: ena najbolj priporočljivih kombinacij z ledom, dobro kot med-jed ker čisti usta in daje oddiha v prebavi. Skrbi da se želodec izprazni ker pospešuje izločevanje želodčnih sokov.
• Vesti o katastrofi parnika »Oceanic«. Iz Londona poročajo: Vesti o težki nzgodi parnika »Oceanic«, ki je ravnotako velik kakor potopljeni parnic »Titanic« in ki je tudi last družbe White Star Line, dozdaj še niso potrjene. Govori se namreč, da se je parnik ob islandski obali potopil. Najbrže gre pri teh vesteh za eno sledečih pomorskih nezgod. Ta-^o poročajo iz Jarmoutha, da je londonski parnik »Cornwood« trčil v Severnem morju ob parnik »Garde-nia«, ki je vozil železno rudo. Parnik »Gardenia« se je v štirih minutah po-Jropil, ne da bi mogli spustiti reševalne čolne v morie. Sedemnajst mornarjev je utonilo. Kapitana in tri mornarje so rešili ter jih prepeljali v Jarmonth, kjer je eden mornar umrl. Nadalje poročajo iz New Vorka, da se je parnik »Sokane« blizu rta Lazo ponesrečil. Neki tovorni parnik je bil s pomočjo brezžičnega brzojava opozorjen na nesrečo in je rešil pasažirje in moštvo parnika »Sokane«. Parnik se je takoj na to potopil. Končno je holandski parnik »Olanda« med vožnio iz Anglije v Jiolandsko pri Osterriffu nasedel.
Telefonsko in brzojavna poročila.
Štajerski deielni zbor.
Gradec, 13. oktobra. V današnji seji deželnega zbora je deželni odbor predložil poročilo, po katerem naj se uvede službena pragmatika za državne uradnike s 1. januarjem 1914 tudi za štajerske deželne uradnike. Podan je bil tudi predlog na ustanovitev štiri nemških deških in ene nemške dekliške meščanske šole v Žalcu. Tozadevni zakon naj se predloži cesarju v sankcijo šele, kadar bo v parlamentu odpravljen mali finančni načrt in urejeni preodkazi deželam, oziroma takoj ko bo štajerski deželni zbor po 1. januarju 1914 sklenil primerno zvišanje deželnih doklad. Poslanec Benkovič je urgiral ustanovitev rudarske šole v Trbovljah, poslanec Redi pa je zahteval uvedbo splošne volilne pravice v mestih z lastnim statutom.
Verdijeva stoletnica.
Trst, 13. oktobra. Pri včerajšnji slavnosti Verdijeve stoletnice je prišlo do velikih iredentističnih demonstracij. Na Velikem trgu so peli znano ireden-tistično pesem iz opere Nabucco. Policija je 10 oseb aretirala. Po večernem koncertu so se demonstracije ponovile, nekatere skupine so hotele uprizoriti pred Narodnim domom protislovensko demonstracijo. Policija je aretirala tu 13 oseb. Pred kavarno Milano je prišlo do krvavega pretepa med liberalnimi in konservativnimi Italijani.
Službena pragmatika poštnih uslužbencev.
Praga, 13. oktobra. Kakih 4000 poštnih nastavljencev je imelo včeraj shod, na katerem so sklenili, da ne trpe nadaljnega zavlačevavanja službene pragmatike. Zahtevajo, da poslanska zbornica takoj aktivira pragmatiko brez ozira na finančni načrt. Zadnjič prihajajo s to zahtevo, če še to ne bi izdalo, naj si pripiše vlada sama krivdo na posledicah. Po zborovanju se je vršil tih demonstracijski obhod.
Češko-nemška spravna pogajanja.
Praga, 13. oktobra. Včeraj se je vršil tu zelo številno obiskan kongres zaupnikov mladočeške stranke, ki je sprejel resolucijo za češko-nemška spravna pogajanja, pri čemer pa je paziti na nedeljivost dežele in na absolutno enakopravnost obeh narodov. Za načelnika stranke je bil izvoljen poslanec dr. Kramar.
Praga, 13. oktobra. Vlada je že povabila zastopnike za spravna po-
gajanja. Pogajanja se prično 15. oktobra. Povabljeni so bili posamezni klubi poslancev in eksekutivni komiteji strank. Danes se imenujejo zastopniki. Razen čeških nadjonalnih socijalcev in državnopravne stranke se bodo udeležile vse stranke pogajanj ter odposlale po 2 zastopnika.
Hrvaška.
Zagreb, 13. oktobra. Nekaj me-rodajnih politikov hrvaško-srbske koalicije je obiskalo grofa Khuena, ki je zahteval, da se gotove osebe takoj eliminirajo iz koalicije, nakar so ti izjavili, da bodo to storili po volitvah. Ker Khuen s tem ni bil zadovoljen, ni prišlo do sporazuma.
Zagreb, 13. oktobra. Izjava grofa Tisze o vprašanju službene pragmatike železničarjev tukajšnjih političnih krogov ni zadovoljila. Zdi se, da ogrska vlada noče popolnoma izpolniti hrvaških želj glede službenega jezika.
Poincare na Španskem.
London, 13. oktobra. Listi poročajo, da je prišlo povodom Poincare-jevega bivanja na Španskem v Barceloni do demonstracij proti francosko - španski ententi. Množica je iz nagajivosti nosila nemške zastave. Ker so hoteli demonstranti udreti pred francoski konzulat, je prišlo do spopadov s policijo in vojaštvom ter do pouličnih bojev, v katerih se je tudi streljalo. Mnogo oseb je bilo ranjenih, mnogo so jih aretirali.
me samo po nakupu zemlje. Končno
London, 13. oktobra. Boj angleške vlade proti veleposestvu je otvo-ril kancelar državnega zaklada Llovd George z govorom v Bedfordu. Poudarjal je, da so vprašanja homerule in ločitve cerkve od države v Wale-su rešena. Vlada želi ljudstvo dvigniti iz svojega elementa in prišel je čas, da se nastopi proti premoči veleposestnikov. Minister je orisal bedno stanje kmetskih delavcev in ostro kritiziral početje unionistov, ki streme samo p onakupu zemlje. Končno je izjavil Lloyd George, da so nizke plače in obupen položaj delavca na kmetijah sramota za bogataša in mogotca v deželi.
Dogodki na Balkanu.
Po tretji balkanski vojni.
Pariz, 13. oktobra. »Temps« poroča, da hoče ruska vlada poslati takoj, ko oodo v Albaniji nastale normalne razmerje, vojno ladjo pred albansko obrežje.
VaJona, 13. oktobra. Provizo-rična vlada jc dobila včeraj od Esad paše brzojavko, v kateri jo ta zadnjič poživlja, da naj preloži sedež v Drač oziroma v kako drugo albansko mesto, najbrže misli na Elbasan.
Cetlnje, 13. oktobra. Uradna mesta so dobila obvestilo, da so Albanci včeraj z velikimi oddelki napadli črnogorske postojanke od Gusinja do Djakovice. Črnogorci so poslali takoj po ojačema v Gusinje. Albanci stoje najbrže pod vodstvom Ise Bo-ljetinca, Bajram Zura in Riza bega. Čete, ki so izvršile ta napad, so one, katere so bili Srbi pred Prizrenom in OhridD razbili.
Valona, 13. oktobra. Albanski krogi zatrjujejo, da se je razvil krvav boj med Pečjo in Djakovico. Albanci so zasedli važno točko Bo-tušo.
Grško - turški spor.
Sofija, 13. oktobra. Delegat Na-čovič se je vrnil in v nekem intervi-vu izjavil, da ne verjame na možnost grško - turške vojne.
Solun, 13. oktobra. Kralj Konstantin je imel v soboto parado nad grško armado pred Solunom ter izdal proklamacijo, v kateri slavi uspehe armade, ki je meje grške države razširila, kakor tega Grki nikdar niso upali. Proklamacija pravi: Po tolikih težavah, nevarnosti in trpljenja imate polno pravico do počitka potreba pa je, da si zasiguramo, kar smo s tolikimi žrtvami pridobili. Vi veste, kaj mislim. Na častnike XI. divizije je izdal zahvalno proklamacijo in pravi: Vsled vaših zaslug smo danes gospodje balkanske situacije in upamo, da si bomo to stališče ohranili.
Crna gora in Albanija.
Cetinje, 13. oktobra. Uradno se potrjuje, da Crnogorci niso prestopili meje avtonomne Albanije. Vse črnogorske pozicije, ki jih je zasedlo črnogorsko vojaštvo leže tostran črnogorske meje.
Srbski kralj na Dunaju.
Belgrad, 13. oktobra. V diplo-matičnih krogih govore, da namerava srbski kralj Peter v krat- j kein napraviti obisk na dunajskem dvoru. Spremembe dosedanjih di- j spozicij ni pričakovati, spremenile bi se samo v tem slučaju, če bi nastala med Srbijo in Avstrijo vsled razmer 1
ob albansko srbski meji nova na-sprotstva.
Avtonomno gibanje v zahodnji Trakiji.
Dunaj, 13. oktobra. Avtonomno gibanje v zahodnji Trakiji je smatrati za končano. Odposlanstvo provi-zorične vlade v Gumuldžini, ki se je pogajala z bolgarskimi delegati v Carigradu, je pripravljena se podvreči, če se zagotovi splošna amnestija. Bolgarski vladi torej ne bo treba boriti se s 70.000 oboroženimi vstaši v Gumuldžini.
Turško - bolgarski mir.
Carigrad, 13. oktobra. Bolgarsko - turški mirovni delegati so podpisali dodatni protokol o prisilnih ženitvah začetkom vojne med moha-medanci in nemohamedanci. Te že-nitve se proglase za ničeve. Omože-na dekleta in odpeljane žene se vrnejo k svojim.
Romunska.
Bukarešta, 13. oktobra. »Epo-ca« poroča, da namerava ustanoviti Romunska v anektiranem ozemlju nov šesti armadni kor, ki bo obstojal iz 9 pešpolkov po 2 bataljona. Španski kralj v Romuniii.
Bukarešta, 13. oktobra. Španski kralj obišče romunskega kralja v najkrajšem času. Kralj Alfons ho imel vršiti vlogo razsodnika v raznih balkanskih vprašanjih.
Isa Boljetinac živi.
Skader, 13. oktobra. 2e večkrat za mrtvega proglašeni Isa Boljetinac je zdrav dospel sem.
Spominjajte
Gospodarstvo.
— Svarilo pred neko razstavo.
Pod naslovom »Cita di Chiasse Espo-sizione Generale Italo Svizzera, Ali-mentazione, Igiene, Industria e Com-mercio in Theater in Chiasso« dela neki gospod Malagoli reklamo za podjetje, ki ima, kakor so natančnejše poizvedbe na merodajnih mestih dognale, povsem osebno - privatno podlago. Tudi poročila o podobni razstavi, ki jo je isti gospod meseca junija tega leta zasnoval v Lugano, se ne glasi ugodno. Tvrdkam, ki dobe vabila raznih inozemskih razstavnih prirediteljev, se nujno priporoča, da se v vsakem primeru natančno informirajo o dotičnih razstavah. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je pripravljena dati oziroma oskrbeti take informacije.
Pročitane časopise v šentjakobskem okraju
sprejema vsako sredo zvečer od 7. do 8. ter vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« v društveni sobi, Vožarski pot 4, da jih potem odda ljudem, ki drugače ne pridejo do branja, pa radi bero.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 9. oktobra: Marija Lu-schiitzky, zasebnica, 22 let.
V deželni bolnici: Dne 8. oktobra:   Marija Vidic, bajtarica, 65 let.
Dne 10. oktobra: Ana in Rozali-ja, hčerki služkinje, 5 dni. — Ana Je-retina, poljska dninarica, 64 let.
Današnji list obsega 8 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
-k«
Ali veliko sedite? Sedežne po-ložke iz nalašč v ta namen pripravljene klobučevine popolnoma zabra-nijo odrgnenje in ono nevščeno svet-likanje hlač in kril. Prijetno, udobno in zdravo sedenje! Prospekt pošlje na zahtevo: Anton Obreza, tapetnik v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 1. (3578)
Lilijskomlečno milo s konjičkom
Bergmanna & Co., Dečin n. L.
ostane prejkoslej nedosežno po svojem učinku proti pegam, dalje neutrpljivo za racionalno negovanj* kože in lepote,
kar potrjujejo vsak dan prihajajoča priznalna pisma. Dobiva se po 80 h po lekarnah, drogerijah, parfumerijskih trgovinah itd. Istotako se obnaša Bergmanna lilijna krema »Manera« čudovita za ohranitev nežnih damskih rok; v lončkih po 70 vinarjev povsod.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani**
Uradni korzl damjsfce bone 13. oktobra 1913.
Halofbam papirji.
4°/0 majeva renta .... 4*2*/0 srebrna rentn ....
4«/» avstr. kronska renta . .
4°/o h      «    • •
4° o kranjsko deželno posojilo
4% k. o. češke del banke . 8r»2ka.
Srečke !z I. mo      . .
1864.....
M M
tl.ke.....
zemeljske I. izdale
H. „
odrske hlpotečne . dan. komunalne
avstr. kreditne . .
Ijublfanske   .   . .
nvstr. rde?, križa .
natika . . . . ttirlke.....
oelnloa.
UubHanske kreditne banke Avstr. kreditne^ zavoda . Duna)ske bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . Alplne-Montan , . . , Češke s'adkorne družbe . Zivnostentke banke. . .
ValaU.
Cekini.....; .
Marke    . . .....
Franki.......
Lire......, .
Rubljf. ......
Žitne ©ene v Budimpešti.
Dne 13. oktobra 1913. Termin.
Pšenica za oktober 1913. . za 50 kg 1040
PSenica za april 1914.   .   . za 50 kg 11-23
Rž za oktober 1913  .   .  . za 50 ke «00
Rž za april 1914 .... za 50 kg 879
Oves za oktober 1913   .  . za 50 kg 7 21
Oves za april 1914.  ... za 50 ke 7-48
Koruza za maj 1914 .   .  . za 50 kg 6*35
Heteorolosično poročilo.
Denarni	1 Blagovna
30-90	8110
95 15	8-35
81 40	81 fiO
80 75	80 95
—•—	94-50
84'-	85-
4*5-	445-
694 —	706 —
o;7 —	297-—
277 50	287 50
247 50	237 50
234 50	24450
478-—	48* —
472 —	482 —
64- —	68 —
51-50	55 50
31-	35 —
27 —	31 •—
223-30	231-50
«12-50	414 50
62425	625 25
513-50	5.14 50
121 2-	122-2S
694*50	695 50
862-—	863 —
344-—	348 —
26475	26575
11-44	11*49
117-75 ,	118-05
05-45 i	9555
9440 1	9465
254-— j	254-75
Zahvala.
Za vse izkazano mi srčno sočutje
povodom nenadomestljive izgube moje nepozabne, preljubljene soproge, gospe
pepice de finem
kakor tudi za mnogobrojno časteče spremstvo drage rajnke na nje zadnjem potu izrekam vsem sorodnikom prijateljem  in znancem, osobito pa
veleč gg. kolegom tvrdke J. C. Mayer, si. društvu slovenskih trgovskih so-trudnikov in vsem ljubeznjivim da-
rovalcem lepih vencev in šopkov svojo najiskrenejšo zahvalo.
V LJUBLJANI, 13. okt. 1913.
Oskar fie tfneona.
za prilično 10 ur na teden 3654
išče c. kr. drž. obrtna šola v Ljubljani.
Zglasiti se je pri šolskem ravnateljstvu.
Višina nad morjem 300*2
Srednji zračni tlak 736 mm
Čas
Stanje
■2  «™«T« ! baro-vanja
v mm
ca--* f— —
Vetrovi
Nebo
11.
12.
2. pop. 741*0 9.zv. j 7424
7. zj. ! 7420
12*0 10-6
9*6
13.
2. pop. j 7407 9. zv. I 741 3
7. zj. i 741*5
14-5 99
77
si. zah. si. svzh.
brezvetr.
oblačno
si. szah. j iasno „     del. jasno
si. jzah. j megla
Srednja temperatura sobote 9*8°, norm. 11*2°, in nedelje 11*3°, norm. 11*1°. Padavina
v 24 urah OO mm in 1-5 mm. Dež ob 10. uri ponoči.
za Mirke pri Vrhniki
sprejme dr. Josip Fiirlan, odvetnik v LJubljani. 3656
Šivilje
se sprejmejo pri 3657
T. Pogačnik, Šelenburgova ulica 6.
Mlekarska zadruga v Kočah pri Prestranku sprejme s 1. prosincem 1914. v službo
mlekarja
Vešč mora biti tudi v vodstvu mlekarskih knjig. — Ponudbe na zgornjo mlekarno. 3651
Rodbina Ivan Eržen in rodbine Ivan Rakove, Fran Hočevar, dr. Anton Forlan, Fran Ćibej, Anton Ma}din
javljajo tužno vest o smrti preljube soproge, matere, stare matere in tašče, gospe 3658
jftarije €ržen * 3nglič
ki je danes, dne 11. oktobra po dolgi, mučni bolezni, previđena s svetotajstvi za umirajoče, v 72. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne rajnice bo v ponedeljek, dne 13. t. m. ob 4. uri popoldne na pokopališče v Šmartnem pri Kranju. Nepozabno pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
Zgornje Bitnje, dne 11. oktobra 1913.
V 8 dneh
c koli
Lastna poročila za tisk PALMA od dr. Miroslav KAVĆUKA.
: III. dan. s
Brzojavka iz Pekinaas
Tudi Kitajci.kitarji Podpetnilce PALMI A nosijo i Ta se navada vdomačiia, Z Evrooci jih izenačila.
54
JF
Mate Lajovic
trgovec
:: ^na Lajovicw. tfaslinger
poročena
v Litiji, dne tS% oktobra tSt3.
.r. Ji.: aecK
in in
M
•t
Povest — Spisal  Blaž Po hI in.
Cena broš. 1 K 60 vin., vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 vinarjev več.
Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec.
Cena broš. 1 K 80 vim vez. 2 K
70 vin., s pošto 20 vinarjev več.
H
Ti najnovejši   zabavni  in  veseli  knjigi  priporoča najtopleje
JtaroSna knjigarna v £jubljani.
Slovenci pozor!     Slovenci pozor!
V najem se odda z novim letom 1914
gospodarskim poslopjem in kegljiščem
v znanih toplicah na Spodnjnm Štajerskem. Natančna pojasnila daje
Hranilnica in posojilnica v Dobrni pri Celju.
Dobra pijača.
Zmerne cene.
Razna divjačina
okusno   prirejena   se   dobiva vso jesensko sezijo vsak dan v
gostilni „Leon"
Floiijanska  ulica  štev. 6.
Dobra pijača.
Zmerne cene.
Proda se na Dolenjskem enonacL
•1
Trajno delo
dobi mnogo delavcev in delavk
pri podjetniku
3467
in prenočiščem, mesnico, ledenico. Hlev za živino, hlev za prašiče, nekoliko vrta. Hiša ima 5 sob, 2 kuhinji, 2 kleti, vse v najboljšem stanju Hiša stoji pri glavni cesti t kraju, kjer je tudi okrajno sodišče. Proda se z vso gostilniško in mesarsko opravo vred za IlOOO kron, event. se da v naiem. Ogleda se lahko pri lastniku v Višnji gori št. 50. 3616
Sladni čaj
t«
•-, .,  90 °/o prihranka tuđi na rale-
r{ J   ku In sladkorja   In okusen zajtrk, Jnilno dosežejo oni, ki
namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo sladni čaj, Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto  moke za otroke,
so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr. pl Trnkćczvjev
slndni  čaj  ima ime  Sladin  in je vedno
Mfi?! priljubljen Povsod l/ikg sa-jllUb e voj 60 vin. Tudi pri trgovcih. Po pošti oošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnk6czy v Ljubliani. Ta lekarnar je svojih 8 otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: lekarne Trn-7?lr*u\6 f kdczv ; SchSnbrunnerstrasse fcUidVjg ; st, J09, Josefstadterstrasse št. 25, Radetzkyplatz St. 4. V Gradcu: Sack-strasse št. 4.   Priporočljiv zlasti za one,
ki se čutijo bolne in slabe. Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih vrdk Trnk<5czyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
Andreas Suligpj v Trbovljah (Štajersko) in v Kočevju (Kranjsko).
Plača: za moške v starosti od 16.—40. leta 3 do 3'40 K na dan za ženske »     »        »   17.—40.   s   2 »   2'30 »   » s> V akordu zaslužijo moški tudi čez 5 in ženske 3 K. in čez, na dan. Delo je deseturno
razpisuje za šolsko leto 1913/14 za visokošolce:
iz mm Frama Rspoi 9 podpor po 300 K ter še posebej 2 ustanovi po 1 K.
Pravico do teh podpor imajo dijaki slovenske narodnosti (za podpore iz Rapočeve ustanove posebno iz mariborskega in Šoštanjskega okraja), ki dokažejo, da so v pretečenem letu kolokvirali vsaki semester iz dveh predmetov po tri ure ali iz enega najmanje Šest ur.
Prošnje, obložene s krstnimi, oziroma domovinskimi listi, spričevali ubostva in o izpitih kakor tudi z indeksi  je vložiti V pisarni posojilnice
(Narodni dom) do 25. oktobra tega leta.
V prošnji naj se tudi omeni, uživa li proSnjik že drugod kako podporo in v katerem znesku ter se naj tudi navede študijski semester. 364*
V Maribora, 10. oktobra 1913.
Načelstvo.
> Haring
Konfekcija za otroško obleko. — Strojno pletenje. Dvorski trg it 1. Dvorski trg tL 1.
Naznanjam, da so pravkar dospele 3515
ve otroške oblekice.
i
fOb priznano najboljši kakovosti brezkonkurenčne cene. Kar je ostalo še oblekic, se prodajajo po tvo miški ceni.
@   Nogavice vseh kakovosti se izdelujejo najbolje.
!
C. kr. avstrllske
državne železnice.
izvleček iz voznega reda.
na 19916 K proračunjen jarek in druga stavbna dela se bodo oddala potom javne ponudbene obravnave.
Pismene ponudbe z napovedjo enotnih cen in skupnega zneska naj se predlože do
9o 23. oktobra t. I. ob 11. uri dopoldne podpisanemu dež. odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dono-
slati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzotje jarka pri vodo- I
vodu v Mostah".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vseibni in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij Še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu ob navadnih uradnih urah, kjer se tudi pruti plačilu 1 K lahko dobe.
Deželni odbor kranjski.
Najstarejša izdtlovalnica voz in lakirarska delavnica 3533
umi, wm m st. n
v jako obširnih prostorih se priporoča p. n. občinstvu za cenjena naročila. Sprejemajo se vsa kolarska in lakirarska dela ter popravila vozil vseh vrst, zlasti avtomobilov. — Postrežba točna,
delo solidno, cene zmerne. Sprejemalo  se  tudi avtomobili v shrambo za čez zimo.
ava aVa iVa ifi ilt aVa ava AyA ^
Postafa 1 LJubljana jalni kolodvor. Odhod.
6- 54 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št Vid ob Glini, Dunaj.
7- 32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
9*09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, lnomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj.
1a20 popoldne. Osebni vlak na Škofjo Loko, Krsnj, Radovljico, Jesenice. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
1*30 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice.
3*40 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec,
fi'35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, lnomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Line Dunaj.
7-48 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo.
10-01, po noči. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste. lnomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
7-25 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
Veljaven od 1. maja 1913.
lina, Draždan, Prage, Linca,
(Londona)
Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta. Beljaka). Tržiča. Kranja.
8- 59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega,
9- 52 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak Iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda. lnomosta, Beljaka.
11-14 dopoldne. Osebnf vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja.
3- 00 popoldne. Osebni fz Straže-Toplic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
4- 33 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca. Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka, Tržiča, Kranja.
S*5i_ zvečer. Brzovlak iz Jesenic s zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linca. Celovca, Kolna, Monakovega, Solnograda, lnomosta, Fran« zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka).
zvečer. Osebni vlak Iz Trsta, Gorica Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja.
9»00 zvečer. Osebni vlak Iz Jesenic. Radovljice, Kranja, škofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
9*18 po noči. Osebni vlak iz Štraže-To-plic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega Kočevja, Grosupljega.
11*31 po noči. Osebni vlak lz Trsta, Go-rice,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postaja; Ljubljana dri. kolodvor.
Odhod na Kamnik: 7-32, 11-30, 3-12, 7-i5p (ll-oo ob nedeljah in praznikih).
Prihod iz Kamnika: 6-42, ll-OO, 2-41, 6-l5f (10-30 ob nedeljah in praznikih).
Ckr. đržavno-železnlško ravnateljstvo v Trstu.
Jadran
Ljubljani
Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru.
n Živahna zveza z Ameriko, s Delniška glavnica K 8,000.000. Nakazila v Ameriko la akreditivi.
Kupuje in prodaja vrednostne papirje ! Sprejema vloge na hranilne kjlžlce ! Eskomptira: menice, devize in iakture.
(rente, zastavna pisma, delnice, srečke I      ter na Žiro in tekočI račun.  373 1 ~ Zavarovanje vredn. f***" proti
' $ M .... ~,    .   .     . . i kurzni Izgubi. — Revizija žrebanja
itd.) — Valute in devize. — Promese | Obrestovanje od dne vložitve do dne dviga, j gpežk breZplačno. — Rembours-kredltL
===== k vsem žrebanjem. ===== j Renta! davek plača banka lz svojega, i == Borzna naročila. — Inkaso. =====
9EU
R$D
Modna trgovina
v Ljubljani Stritarjeva ulica št. 7.
Solidno blago. Nizke cene. Vzorci poštnine prosto.
Konfekcija
dame
deklice
bluze i modno blago, sukno, platno, garniture, preproge, šerpe, rnte, pletl.
z enoletno odvetniško prakso in s sod-nijskim izpitom išče mesta- Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda'. 3586
Ličnu vila
za edinega stanovalca na Sp. Štajerskem z velikim predvrtom in sadnim vrtom.  Poleg je jako iskan stavbni prostor. 3599
Se za primerno ceno proda.
Naslov pove uprav.  »Slov. Naroda«.
Moderne srajce
bele in barvaste,
ienniske, lovske, hribolazke in vse druge vrste z ovratnikom in brez ovratnika, spalne srajce, trdi in mehki ovratniki, zapestnice, naprsniki, dolge in kratke spodnje hlače, majice, nogavice itd. vse v največji izbiri in najboljši kakovosti po zelo skromnih in stalnih cenah
p" modni trt športni trgovini P. MagdlC, Ljubljana, nasprotigtame pošte.
Dober mlekar
ki se razume na razpošiljanje mleka in ki je poraben za vsako drugo delo pri kmetiji in obrti, 3630
se takoj sprejme.
Naslov pove uprav.  »Slov. Naroda«.
Advokata dr. Josip Willan in dr. Janko Š&vnik, v Trstu Nova ul. 11. sprejmeta tako« v službo pisarniškega 3625
ravnatelja
Ponudbam je priložiti spričevala o šolski izobrazbi in eventuolnem dosedanjem
službovanju. 3625
PRVOVRSTNE
stroje za mizarje,
kolarje in za cepljenje drv.
Xvoi«nlca stfofev 3129
jforic Zuckermanna vdova
Dunaj XVIII. ^Inastasius grun-gasse 24 J13. ■___,— Zastopniki se iščejo. =
WW Privatni plesni pouk
v novi dvorani hotela Union.
Vpisovanja za najbolje znani večerni tečaj za odrasle gospodične In
gospode iz dobre družbe bodo od danes naprej. — Poučne nre vsak ponedeljek in petek točno ob 8. zvečer. OTV" Začetek v ponedeljek 20. oktobra. TKI
K temu tečaju se pripuščajo samo učenci, ki so se preje prijavili pri podpisanem. Poleg vseh sedanjih modernih plesov se poučujeta tudi slovita Tango in Two-Steps.
Privatne lekcije ob vseh urah tudi v privatnih hišah, družbah in kiubih.
Vsakršna pojasnila vsak dan od 11. do 12. dopoldne in od 2. do 4. popoldne v hotelu pri Slonu, soba št 73. z veleSpOŠtovanjern
Giulio Morterra«
3620 autor, plesni učitelj.
r^olcjarji, zajjteuajt«
v lastnem interesu nemudoma brezplačno in poštnine prosto prvi Slovenski pravkar izišli
bogato ilustrovani cenik 1913
za kolesa in posamezne dele.
Poglejte ga pazljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah in uvideli boste, da vodimo prvovrstno blago po najnižjih, brezkonkurenčnih cenah.
Karel Camernik & Ko., Liiiana, Dunajska cesta 9-12,
Specialna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi deli, mehanična delavnica m garaža.
Postrežba točna!      Cene solidne!
Prva največja domača in eksportna tvrdka!
Zalagstelj c. kr. armade, vojne mornarice, domobrancev itd.
IHsSE
1-
NAZNANILO.
Podpisani si usojam vljudno naznaniti si. p. n. občinstvu, da sem Otvoril
0
trg
V zalogi imam vsakovrstne mize in stojala za cvetlice, pleteno pohištvo, košarice za popir, košarice za ročna dela, potovalne
kovčege itd. ter sprejemam vsakovrstna naročila in popravila, spadajoča v pletarsko obrt, kakor tudi   lakiranje  tovrstnih  predmetov. —
Točna in solidna postrežba, nizke cene. 3624 ::        Za velecenjena obilna naročila se najvljudneje priporoča ::
lailSfe) mojster
Sjubljana, fig£
3&HE
Glavni zastopnik največjih tovarn ur v Švici.
Pripoznano najboljše
švicarske ure, MMm ure. Ornega ure iti
Najbogatejša zaloga briiantaih in drugih prstanov, uhanov, verižic, zapestnic itd. Namizno orodje. — 2?rasni nastavki iz
srebra itd. itd. n   Najnovejši cenik brezplačno. ::
Odda se v najem
hotel Ilirija'
v Ljubljani
s 1. novembrom 1913, pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Delniška pivovarna v Laškem trgu.
Otvoritev nove modnea m
Tvrdka
Mestnem trgu štev.
m m mlini
L JU S K
prostorih znail8 stare prodajalne t 22 v Ljubljani.
e trgovine.
franc Souvan sin, na
V spodnjih prostorih je modno In manufakturno blago najbogatejše sortirano. V prvem nadstropju je velik Oddelek
za sukno, preprogo in zaveie. Velika zaloga novega in okusnega blaga ter ugodne cene dajejo pričakovanje na obilen pose* prejšnjih in drnglb cenjenifc odjemalcev.
Z velespoštovanjem
J* Grobelnik prej Franc Souvan sin.
1752
1273