179
Podučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.)
225.
Opij v Kitajskej. Opij v svetskej trgovini. Sestavine opija, in delovanje teh sestavin.
Kitajska je vsekako najglavnejša zemlja, kjer se največ opija pokadi. Nekateri menijo, da so Kitajci kajenje opija si izmislili. Opij v Kitajskej kakor da nadomešča močne pijače, s katerimi se v Evropi naslajajo. Angleži so se mnogo trudili, da bi Kitajce privadili pivi in žganju, šampanjcu in drugim vinom, ali ni se jim sponeslo. Ni je na svetu zemlje, v katero bi se uvažalo tako malo močnih pijač, kakor v Kitajsko, in kar se uvaža, tisto popijo doseljeni tujci. Kitajec se zna zdržati vsake pijače, a opojno pijačo, ki jo sami naprav-ljajo od riža in prosa, pijo samo v redkih slučajih in zelo malo. Potniki „Novare,< pripovedajo, da niso na svojem potu nikjer nobenega pijanega Kitajca videli, a slišali so, da se to zelo redko kedaj dogaja. No zato se opij v Kitajskej od dne do dne bolj širi. Opij je do-šel v Kitajsko že v 13. stoletji, in je tu dolgo časa služil samo za zdravilo. Še le početkom prešlega stoletja so začeli Kitajci opij pomešan s tobakom kaditi, in to kot zdravilo za zobobolje in glavobolje. Kedar 80 videli, kako opij človeka omamlja ter mu napravlja najblažnej-še sanje, začeli so tudi zdravi ljudje sam opij kaditi. Kako se je kajenje brzo razširilo, vidimo s tega, da je kitajska vlada že 1730. 1. izdala prvo naredbo, s katero se strogo zabranja kajenje opija. Druga prepoved je izšla 1790. 1, in ko se je pozneje vse bolje širilo kajenje opija, ponavljali so te prepovedi. Še v prvej polovici tega stoletja je bil uvoz opija s smrnto kaznijo prepovedan, in ta prepoved se je proglašala vsakega meseca v cesarskih novinah v Pekingu. Kadilcem so na čelu znamenje užgali, in kdor se ni poboljšal, njega so izgnali, ali so mu glavo odsekali.
Kljubu vsem tem pretnjam in kaznim so vse več opija uvažali. Leta 1750 so pripeljali v Kitajsko portugalski trgovci do 250 skrinj, v vsakej skrinji po 70 % opija, ki so ga Kitajci nekaj za zdravilo, a nekaj za kajenje potrošili. Tisti čas je bil opij še drag ter so ga večinoma bogatejši ljudje kadili. Leta 1773 je poskušala prvi pot angleška vzhodnoindij-ska kompanija, da vpelje v Kitajsko opij, da vidi, kako ga bode razpečavala. Tisti Čas je imela indijska kompanija v svojih rokah vse proizvajanje in prodajanje opija v Indiji, in je zato nastojala, da ga s tem večjim dobičkom oddaje. In poskus se je jej dobro obnesel. Leta 1781 je poslala  kompanija 2.800 skrinj (po 70%)
opija v Kanton. Kitajci se po zakonu niso smeli z nobenim tujcem spuščati v trgovino, samo v Kantonu so bili neki trgovci, kateri so jedini smeli tudi od tujcev robo kupovati. In Angleži so dobili jednega trgovca, kateri je ves opij prekupil. Ker v tem času ni kajenje bilo še dosta razširjeno, zato trgovec ni mogel vsega opija prodati, temveč ga je moral iz Kitajske na trg poslati. Prava trgovina z opijem se je začela še le 1798.1, ko je angleška kompanija v Kitajskej prodala 4.170 skrinj opija za 1,730.550 gld. Sedaj je od leta do leta vse bolje rastel uvoz indijskega opija.
Kitajska vlada ni mogla več sredstva dobiti, kako da zapreči uvoz opija. Zato so domači ljudje navalili 1840. 1. na kitajskega cesarja, naj odredi, da sama kitajska vlada vzame v roke trgovino z opijem, ker bode s tem znamenito pomnožila državne prihodke. A cesar kitajski je odgovoril dostojno svojim svetnikom: „Res je, jaz ne morem zaprečiti uvoza tega strupa, pohlepni in pokvarjeni ljudje bodo prekrižavali moje nareibe in želje, ali vendar me ne bode nobeden na to sklonil, da bi šel koristi iskat v strasti in nadlogi svojega naroda.a In ta korist bi bila res velika, ker so že 1841. 1. prodali Angleži v Kitajskej opija za 15,000.000 gld. Leta 1846 so navozili Angleži 22.468 skrinj opija, in prodali jih za 34,OCO.000 gld. Do 1855. 1. je imela angleška kompanija od trgovine opija s Kitajsko čez 678,000.000 gld. čistega dobička.
Ta čas niso Angleži še smeli vlačiti svoje trgovine globlje v Kitajsko, ker so se prav radi opija vnemale vojske mej Kitajsko in Angleško. Še le mir, sklenjen 1842. 1. v Nankingu, dovolil je Angležem, da smejo v petih primorskih mestih stanovati in trgovati. To dovoljenje je bilo Angležem večkrat zelo grenko, ker niso nikdar bili varni za svojo glavo. Tako so jeden pot pe-karji v Honkorgu ostrupili kruh, ki so ga Evropejcem prodajali, da bi se jih tem preje iznebili. V tem so Angleži napravili z novega 1858. 1. mir s Kitajci, s katerim so se angleškej trgovini na stežaj vrata odprla v Kitajskej. V tem dogovoru so bili urejeni vsi privatni in trgovski cdnošaji Angležev, samo opija niso omenili, da ne bi na noge spravili razdraženih Kitajcev, ali je zato v carinskem ceniku razen ostale robe bila omenjena tudi uvoznina za opij, in tako je bil skrivaj dopuščen tudi uvoz opija. In koj tistega leta je navozila indijska kompanija 68 000 skrinj opija, in dobila zanj čez 7O500O.00O gld. Od tega časa pa do 1862. 1. je uvozila kompanija na leto opija za 130,000.000 gld.
Veliki dobiček, ki ga Kitajska ima od čaja, odšel je sedaj za opij, pa še ni bilo dosta. Zastonj so se v Londonu vzdigali človekoljubi, a v Kitajskej angleški misijonarji, da Angleško odvrnejo od te sramotne trgovine. Zastonj je kitajska vlada vsakovrstne zapreke stavila temu strupu, trgovine in kajenja ni bilo moči več ustaviti. Angleški, pa tudi kitajski trgovci, kateri so z opijem bogateli, izgovarjali so se, da ne delajo nič hudega ,   ker    se    Kitajcem   ne   more   zabraniti    kajenje
180
opija, kakor se Evropejcem ne more zabraniti piti močnih pijač. Zmerro uživanje ne škodi človeku, a nekateri so preslavljali in branili opij, češ, da opij manje škoduje od opojnih pijač. Mora se priznati, da je mnogo primerov, kjer ljudje leto na leto upotrebljajo opij v malih množinah, pa se ne vidi, da bi jim to na zdravju škodilo. No čim se človek navadi na večjo množino opija, koj se pokažejo tudi zli nasledki, iu najhujše je to, da človek potem ne more se odvaditi. Kitajci kupujejo še vedno veliko množino opija od Angležev, ali so se spametovali, pa so sami začeli Angležem kaziti posel. Kitajci namreč danes sami sejejo mak in napravljajo mnogo opija. Novejši potniki pripovedajo, da ss danes v Kitajskej mnogo zemlje obrača za kulturo maka, ker se Kitajci žele tudi v tem otresti Angležev. Kitajci vidijo, da ne morejo več brez opija živeti, pa bi radi, da bi ga ne kupovali od Angležev. Kamorkoli so se po svetu razširili kitajski delavci, povsodi so prinesli tudi kajenje opija. Kitajcev je danes mnogo v Avstraliji in Ameriki, in povsodi so ostali zvesti opiju.
Svetska trgovina z opijem je danes vrlo velika in razprostranjena. V prodajo prihaja azijski, afriški in evropski opij.
Mej azijskim opijem razlikujejo na svetskem trgu nastopne vrste.
1.  Turški ali anatolski opij. Leta 1830 je vpeljala turška vlada monopol opija. Ves opij, ki se je v državi pridelal, moral se je oddati v državna skladišča v Car-jemgradu ali v Smirni. Leta 1850 je odpravila vlada ta monopol, no Carjigrad in Smirna sta ostala glavni skladišči in tržišči za turški opij. Smirenski opij prihaja v hlebih od 100 do 400 % preko Trsta v Evropo, a Carji -grajski opij, ki prihaja večinoma iz Male Azije, prihaja v Evropo preko Londona in Hamburga.
2.  Perzijski opij se potroši največ v Aziji.
3.  Vzhodnoindijski opij je slabejši od turškega, a boljši od kitajskega. Trgovina njegova je vsa v rokah angleških. Razlikujejo tri vrste, in to bengalski opij, opij s Patme in opij z Malve.
Afriškega opija sta dve vrsti, in to egipetski in alžirski opij.
Evropski opij je prav tako dober kakor najboljši turški. V svetsko trgovino prihaja samo makedonski opij, grški se ne izvaža.
Koliko se opija po svetu na leto poizvede, ne zna se za gotovo, ali gotovo se ga proizvede silna množina. Sama Indija je dobila 1874.1. v vsem 6,358.495 % opija, a angleška državna blagajnica je dobila od tega 99,900.000 gld. čistega dobička. Iz Smirne se izvozi na leto okoli 300.000 % V Evropi je danes najglavuejše tržišče opija v Londonu, kamor se ga 1875. 1. uvozili 172.000 %. Cena opiju v Londonu se menja po dobroti od 18 do 30 gld. 1   %.
(Dalje prihodnjič.)