Poštarina plačana. Štev. 31. V Ljubljani, dne 31. Julija 1925. Posamezna ftev. Oin 1* Leto VIII. HI f> ,4 - f. ••»'• A.VVv/.v'.' fplF mm sis sr*""«™^ jgppjp Upravništvo „Oomovlne" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo »Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Izhaja vsak petek. Naročnina: Četrtletno Oin 7-50, polletno Din I5<—, celoletno Din 30-—. Naše vrste so neomajne Radikali so še pred tedni tajili vsaka pogajanja za tako zvani sporazum z radičevci, končno pa se je le izkazalo, da so se skrivoma za hrbti svojih zaveznikov samostojnih demokratov razgovarjali z radičevci in se z njimi pobotali. Nato so radikali izzvali vladno krizo in sestavili z radičevci novo vlado, dasi je bila ta izprememba nepotrebna, kajti prejšnja vladna večina je bila zadostna in med obema strankama bivšega Narodnega bloka ni bilo sporov. To so sklenili radikali tudi vzlic temu, da so imeli s samostojnimi demokrati drugačen dogovor. Mirno so požrli radikali besedo in se zvezali s stranko, ki je še pred kratkim razbijala ob samih temeljih • države. Ne bomo izgubljali besed nad to vero-lomnostjo, ki so jo zakrivili radikali in ki je neobičajna v drugih civiliziranih državah, kjer nastajajo vladne krize le zaradi načelnih nasprotij, temveč mirno priznamo: Ko bi mogli verjeti v iskrenost radičevske izpre-obrnitve, bi predvsem samostojni demokrati pozdravljali ta čin doslej najrevolucijonar-nejše stranke v državi. Radičevci so torej vsaj na zunaj zavrgli svoj prejšnji program, to je svojo seljaško republiko, ter priznali monarhijo in edinstvo idržave. To, kar danes radičevci priznavajo, je v glavnem isto, za kar se borimo samostojni demokrati že od nekdaj. Čeprav danes naša Samostojna demokratska stranka ni več zastopana v vladi, vendar more beležiti eno: zmagovanje svoje ideje. Samostojna demokratska stranka bo tudi izven vlade ostala, kar je bila. Brez ozira na levo in desno bo šla svojo pot. Nanjo se bodo morali vedno in vedno zopet ozirati, ker je brez dvoma, da se bo število njenih pristašev še nadalje množilo od leta do leta, kakor se je množilo doslej. SDS ne izpreminin svojega programa in ne obrača plašča po vetru. ŠDS je edina stranka v državi, ki vztraja na svojem programu, kakor si ga je postavila: Edinstvo države in naroda; svoboda, bratstvo in enakost za vsa plemena in vse stanove. NI v naših vrstah nikake malodušnosti zaradi tega, ker smo danes v opoziciji. Sestanki naših somišljenikov po vsel državi kažejo, da so naše vrste neomajne. Nočemo tudi biti nikaka rezerva radikalov, ki se bodo najbrže še kesali zaradi svoje verolomnosti, dasi bi v interesu države rajši verjeli, da se je Radič V resnici poboljšal. Tudi je še vprašanje, kaj bodo rekli k tej izpreobrnltvi svojih voditeljev radičevski volilci, ki so pač šli v volitve s protijugosloven-skimi, protisrbskimi in republikanskimi gesli. iVerjetno je, da bo ta korak radičevskih voditeljev močno skrčil radičevske vrste. Isto se J)o zgodilo z našimi pucljevci. ki tavajo in skačejo brez programa iz stranke y stranko. Nedoslednost bo končno ubila naše klerikalce. .Samo s praznimi lepimi frazami se stran- ke ne morejo stalno hraniti. DrŽava se kon-solidira, ljudstvo pričenja trezno misliti in bo končno moralo soditi in obsoditi vse politične srečolovce in skakače. Ves ta razvoj bo potekel v pomnožitev naših vrst. Kar bo prišlo k nam, bo trezno in razsodno ter zato trajno. Nikdar se ne bomo vezali z razvratnimi strankami, temveč vedno le s takšnimi, ki priznavajo naš program vsaj v glavnih potezah. Organizacije naših somišljenikov, na delo. da bomo že ob oblastnih in pozneje ob skupščinskih volitvah pokazali našo neupogljivo in naraščajočo moč! Pucljevo politično kameleonstvo Kar je g. Pucelj pred tedni preklinjal, sedaj blagoslavlja Poslanec Pucelj je govoril pri razpravi o deklaraciji nove vlade v Narodni skupščini in se je izjavil za zaupnico radikalsko*radi* čevski vladi, ki ima nadaljevati dosedanjo politiko državnega in narodnega edinstva, proti kateri se je pred mesecem izrekla Puc* ljeva novoustanovljena Zveza slovenskega kmetskega ljudstva, ki zahteva za Slove* nijo zakonodajno samoupravo. Poslanec Pucelj je z ogorčenjem zavračal očitek ka* meleonstva, češ, da je njegovo postopanje popolnoma v soglasju s sklepom njegove stranke in da popolnoma odgovarja nje* nemu mišljenju in naziranju. S tem seveda Pucelj svojega kameleonstva ni opral, pač pa je le potrdil, da mu je politično kame* leonstvo prirojena in bolestna notranja po* treba. In četudi ima Pucelj pooblastilo od vodstva svoje stranke za to kameleonstvo, gotovo je, da ga nima od svojih volilcev, od katerih je dobil mandat na podlagi sta* rega programa SKS in ne na avtonomistič* nem programu svoje zveze, ki ga je z vsto* pom v vladno stranko istotako tudi že iz* dal. Gospod Pucelj, ki ves čas zasedanja do* sedanje Narodne skupščine še ni odprl ust, se je kot novi član Radičevega poslanskega kluba postavil na visoko stališče nekakš* nega razsodnika, ki ugotavlja, da je sedanji sporazum med radikali in radičevci edino pravi, za kar pa ni navedel nobenega do* kaza. Pravi je pač le za to, ker je Pucelj sedaj v Radičevem klubu in ga mora radi tega zagovarjati. Pucelj je govoril o skupi* nah, ki da skušajo živeti od licitiranja spo* razuma in ki zahtevajo vedno boljši spo* razum. Primerjal je Pribičeviča z dr. Ko* rošcem in dejal, da oba govorita, da sedanji sporazum ni pravi. Toda med stališčem Pribičeviča in dr. Korošca je tako velika razlika, ki je ne more opaziti zaradi ome« jenih sposobnosti edino le poslanec Pucelj. Dr. Korošcu sedanji sporazum ni všeč, ker je Radič zapustil svoj separatistični pro* gram, samostojni demokrati pa so vedno zastopali stališče, da za priznavanje mon* arhije, ustave državnega in narodnega edinstva ni treba nobenega sporazume* vanja ter da v tem pogledu ne obstoji no* beno hrvatsko vprašanje, ker Hrvati niso noben poseben izven države stoječ činitelj, s katerim bi se moral sklepati sporazum, ampak del našega jugoslovenskega naroda, za katerega ima veljati obstoječe državno* pravno stanje ravno tako, kakor za vsa* kega drugega. Sicer pa moramo ne glede na vse to vprašati, ali je mogoče zaupanje v ljudi, ki kakor poslanec Pucelj proglašajo kame* leonstvo za svoje pravo naziranje, ki me« njajo svoje strankarske programe kakor srajce? Gospod Pucelj je govoril o tem, da se že sedem let tratijo moči v boju za ustva* ritev državnega aparata, toda povedal ni, da so njegovi najnovejši prijatelji tisti, ki so vzrok, da so se vse te moči izrabljale v brezplodnem državnopravnem boju, da je ravno Radičeva stranka, katere član je sedaj, kriva tega boja, ki je oviral zdrav razvoj našega gospodarskega in socijalnega življenja. Značilno ^a Pucljevo kameleonstvo in njegovo politično moralo je tudi dejstvo, da je napadel Ljubo Davidoviča, ki mu je do pred kratkim izrekal zaupnice in ki ga je v opoziciji podpiral. Gospod Pucelj, ki je razbil SKS samo zato, da more kot član Radičevega kluba upati na drobtine z vladne mize, ki je kot tak zavrgel tudi pred kratkim postavljeno zahtevo svoje zveze po zakonodajni samo* upravi Slovenije, je skušal braniti kapitula* cijo Radičeve stranke in samega sebe s trditvijo, da Radičevo in njegovo kame* leonstvo ne more pomenjati kapitulacije, ker je povzročilo smrt Pribičevičeve družbe z 22 člani. Pribičevič ga je pravilno zavrnil, da bo Pucelj to družbo še občutil. Ali meni Pucelj, da bo morebiti z radičev* skimi drobtinami ubil SDS? Ali misli po* slanec Pucelj, da bo zato zmanjkalo samo* stojnih demokratov, ker je sam zlezel v Ra* dičevo torbo? «Jaz nisem zatajil nobene stvari v pro* gramu,» je trdil poslanec Pucelj, ki je izdal stari program SKS ter sprejel program slo* venskih republikancev, ki zahteva zakono* dajno avtonomijo, a istega čez par tednov zopet zatajil s svojim vstopom v Radičev klub, ki je pristal na državno in narodno edinstvo. Zapustil je tudi srbske zemljo* radnike in vstopil v Radičev klub, o čemer pravi, da je storil zato. da bi ustanovili skupno seljaško stranko. Ta duhovitost na< ravnost preseneča in se more roditi le v glavi g. Puclja. Ako hoče Radič ustanoviti skupno seljasko stranko, potem bi Pucelj tudi nadalje lahko ostal v zemljorad« niškem klubu, končno pa ustanovitev take stranke pač ne more biti odvisna od kame* leonskih izprememb g. Puclja in njegovega prestopa iz enega v drugi klub. Govor g. Puclja je razkril vso njegovo duševno revščino. Niti z eno besedo ni omenil programa svoje Zveze slov. kmet« skega ljudstva, čigar posamezne točke je objavil «Kmetski list» pred mesecem dni. Niti z eno besedo ni zahteval kmetsko«de« lavske vlade, ki jo je zahteval še pred me« cem dni. _ Pozabil je tudi na zahtevo po zakonodajni samoupravi Slovenije. Niti z besedico ni omenil gospodarskih in drugih potreb Slovenije in slovenskega kmeta. Pu« celj je branil samo «sporazum» med Srbi in Hrvati, pri katerem smo bili Slovenci popolnoma prezrti in od katerega misli do« biti gosp. Pucelj za petolizništvo nekoliko drobtin. Poslanec Pucelj ni našel niti be» sedice, da bi naglasil ob tej priliki potrebo enakopravnosti vseh državljanov, na pod« Iagi katere morajo veljati za vse enake pra« vice in dolžnosti, pa naj potem obstoja sporazum med Radičevo in radikalsko stranko ali ne. Gospod Pucelj brezpogojno izreka za« upnico novi vladi. O njem ne vemo niti tega, zakaj je vstopil v Radičev klub in kakšna zagotovila je dobil glede drobtin, ki jih pričakuje. Gospod Pucelj se je zavzes mal za vladno deklaracijo in je zato tudi glasoval za proračunske dvanajstine, proti katerim je pred par tedni še toliko rohnel v svojem listu. S tem obsoja pa tudi vse prejšnje obrekovanje proti politiki Narod? nega bloka in proti samostojnim demokra« tom, ki jim je v veliko veselje, da se posla« nec Pucelj bije po glavi z lastnim orožjem. Ali je taka kameleonska in brezpri« merno nedosledna politika g. Puclja ko« ristna za našega kmeta? Ali so to kakšna načela in kakšen program? Človeku, ki ima količkaj razsodnosti, se je moralo posvetiti v glavi, da Pucljeva družba ni stranka z načeli, nego le skupina ljudi, ki po kleri« kalnem vzgledu obrača plašč po vetru v špekulaciji za drobtinami, ki jih bo mogoče izbiia za svoje ožje pristaše in od katerih ne bo imel naš kmet ničesar. Politični pregled Narodna skupščina končuje svoje poslednje opravke, da se bo v soboto lahko podala na poletne počitnice. Poglavitno vprašanje, ki ga ima rešiti, so proračunske dvanajstine za bodoče štiri mesece. Že par dni so se v Narodni skupščini vrstili razni govorniki, ki so v imenu svojih strank obravnavali svoje stališče, obenem pa tudi podajali svoja mnenja glede sedanje vlade RR. Za nas je naj-merodajnejše, kako so se v Narodni skupščini izrazili govorniki strank, ki so zastopane na Slovenskem. V imenu Samostojne demokratske stranke je njen voditeli Svetozar Pribičevič v dolgem in sijajnem govoru očrtal vso neiskrenost, nejasnost in neozdravljivost seda- njega političnega položaja. Radikali so se navezali na radičevce, ki so znani politični prevaranti. Seveda, radikali se zanašajo, da bodo takoj zopet zase pridobili samostojne demokrate, ako se jim poizkus z radičevci ponesreči. Toda radikali se bodo vrezali. Svetozar Pribičevič je v Narodni skupščini odločno poudaril, da samostojni demokrati ne bodo nikdar več reševali verolomnih radikalov. Kakršno juho so si skuhali, takšno naj pojedo do kraja. Pribičevičeva čvrsta in možata izvajanja so napravila v vsej Narodni skupščini najgloblji vtis. V imenu klerikalne stranke se je zadnje dni v Narodni skupščini oglasilo več tigrov k besedi. Na njih se opaža, da govorijo samo zato, da se vobče še kaj sliši o njih, uvažuje jih pa itak nihče več. Zato je vseeno, kaj klerikalni poslanci govorijo, in ker se tega tudi sami zavedajo, gonijo veno-mer eno in isto pesem: da se klerikalna stranka ne bo odrekla avtonomiji. Dobro, naj jo pa ima, če jo bo kdo dal. Koliko je pa s tem pridigovanjem pomagano slovenskemu kmetu, je seveda drugo vprašanje. Pa če so že klerikalni poslanci popolnoma zavrženi, je treba o samostojnežu Ivanu Pucliu pribiti, da ima tudi on v Narodni skupščini zelo klavrno vlogo. Pucelj nI ne tič ne miš, ne kuhan ne pečen, samo opražen je od vseh plati. Zdaj je presedlal k radičevskim poslancem, ki se tudi Bogu smilijo in so Puclja kajpak radi sprejeli v svojo sredo, toda obenem pa še vedno hoče vzdrževati zveze s srbskimi zemljoradniki. Pucelj špekulira na kak stolček v vladi; mnogoteri pa menijo, da ravno on že sedi na dveh stolcih in da prav lahko zdrkne med oba. V ostalem pa je nam vseeno, kako se ravna gospod Pucelj. Dobrega še ni in ne bo nikoli nič storil za slovenskega kmeta, lesnika ne more roditi žlahtnega sadu! Pucelj in slovenski radičevci glasujejo zdaj za vse vladne kredite in za vse zakone v poslabšani izdaji. V sredo so bile dvanajstine v načelu sprejete s 159 proti 66 glasovi. Med prvimi so seveda všteti tudi glasovi navedenih poslancev, ki s tem prevzemajo glavno odgovornost za pretežke brige in dajatve slovenskega ljudstva. To soboto, smo dejali, se Narodna skupščina razide na poletne počitnice in se ponovno §ele 20. oktobra. Zato je te poslednje dni v Beogradu opažati veliko živahnost. Vlada je vedno bolj vznemirjena, ker se hrvatski seliaki v trumah odrekajo Radiču in njegovim poslancem ter se priključujejo Samostojni demokratski stranki. Na drugi strani pa se davidovičevci, muslimani in klerikalci žurijo, da bi zopet skrpucali svoj opozicijski blok ter za jesen stvorih" novo fronto proti vladi, osobito proti nezvestim radičevcem. Pa bogve kakšne Anton Stražar: L7UBEZEH m. Z znanci romarji je tudi Trdina Jaka šel na Brezje, v zahvalo za ljubo zdravje. Pri romarski cerkvi sta se sešla s Katrico. Tisto zimo, ko se je Jaka zdravil pri topli peči in ga je Bernard obiskal, se je Jaka na njegovo prigovarjanje zaobljubil, da o prvi priložnosti poroma peš na Brezje, k Mariji Pomagaj. Med takimi razgovori in obiski je minila zima, dasi je bila mrzla in dolga. Znova je prišla v deželo toliko zaželjena pomlad, ki so jo vsi komaj pričakovali. V pričetku majnjka, prvo nedeljo je bilo. Jaka je od celotedenskega lažjega dela počival za čebelnjakom. Toliko priljubljeno petje čebel ga je kmalu zazibalo v spanec... Sele lajanje domačega psa ga je zopet zbudilo. Po poti, ki drži mimo čebelnjaka, je počasi koračil Bernard, ki se je iz reberske cerkve vračal od krščanskega nauka. Bilo je okrog četrte ure popoldne. «No, dober dan, Jaka! Ali malo bučele paseš?» «Bog daj dober dan, Bernard! Jih slabo pasem, sem samo spal pri njih. Veste, nisem še prav trden, zato sem takoj zaspal, kajti ves teden smo dobro delali. Jaka povabi Bernarda, naj prisede k njemu, da se kaj pomenita. Seveda mu je Bernard z veseljem ustregel. Ker ni bilo skope in odurne Jakove žene doma — šla je malo povasovat k staršem — je Jaka odšel v hišo in prinesel Bernardu kruha, namazanega z medom. Solnce je bilo že čisto nizko za reberskim gričem, ko je odhajal Bernard. Domenila sta se tisto popoldne, da pojde tudi Jaka z drugimi vred na božjo pot na Brezje, in sicer peš tudi on, dasi je devet ur hoda. V soboto zvečer po tej nedelji je bilo. Točno ob deseti uri zvečer so se romarji zbrali v Jožetovi gostilni v Dolini. Bili so: Bernard kot voditelj, mladi Flajšman, godec Uriha, šaljivi Mejačev stric iz podgriške vasi, Trdinov Jaka in pa stari podgriški fant Mate-tov Tone. Ti šesteri romarji so imeli vsi dežnike; na njih navezane, cule z jedili, v rokah pa palice za odganjanje psov, kakor so rekli v šali Mejačev stric. Pri Jožetu so spili po-žirek žganja, nato pa so se odpravili na pot. Lepa mesečna pomladanska noč je bila, ko so koračili skozi Raholče po občinski poti dalje proti Rovam; v Radomljah pa so zavili proti mengiškemu trgu po prostrani gorenjski ravnini proti Komendi. Ker so bili vsi dobri pešci, jim je pot kar zginjala pod nogami. _Pa šaljivi Mejačev stric je družbici sproti kaj okroglega povedal. Ko so šli proti Bernikom, jim je pravil o Križ-manovem hlapcu, kako se je spovedoval. Ta hlapec je prišel k spovednici, pa ga je spovednik med drugim tudi vprašal, če je kdaj v postnih dneh meso jedel. Hlapec se popraska za ušesi in se domisli: «Hm, duhovni oče, jedel sem meso. pa še na sam kvaterni petek. To pa je bilo tako: Naša dekla, stara Micona, na eno oko slepa, nam kuha vedno zelo redek črni sok. Pa smo tisti petek zvečer znova jedli tako sok. Naš pastir, ki je vedno segal bolj v dno, da bi ujel kak štru-keljc, je pograbil enega težkega; jaz pa, ne bodi len, mu ga izpodmaknem z žlice in hajdi z njim v usta! Pa nisem vedel, kaj sem nesel v usta, kajti pri Križmanu nam svetijo vedno le z leščerbo. Vedel sem šele potem, ko mi je padel na mizo mišji rep — da sem požrl celo miš!...» Mejačev stric bi bil menda še dalje potegnil to zgodbo, pa ga prekine Bernard: «Ti veš, kaj te vprašam: Ali se boš kdaj spametoval ali ne?» «Veš, preljubi Bernard, mene je pameti samo enkrat srečala, pa v čisto ozkem grah« nu — a sem ji še srečno ušel.» Znova so se vsi smejali. «Čakajte, bom pa še jaz eno povedali« spregovori znova resni Bernard. Možak jd počasi in z vso resnostjo začel pripovedi vati: Blizu sedemdeset bo tega, kar so v mo* ravških hribih imeli mrliča, hišnega gospodarja, na mrtvaškem odru. Pa so prišli zvečer skupaj, kakor je na Kranjskem v navadi. ■ »DOMOVINA* zmešnjave še utegnejo priti do jeseni! Iz Karlovih vari prihajajo precej dvomljive vesti o zdravstvenem stanju ministrskega predsednika Pašiča. Od njegove osebnosti je v veliki meri odvisen ves današnji politični položaj. Mi gospodu Pašiču vsekakor želimo še mnoga leta, toda, ako ga zadene smrtna ne-izgoda, pride lahko do povsem novih pre-okretov. Edino samostojni demokrati ne morejo biti v ničemer prizadeti. Oni danes niso yezani na nobeno stran, oni lahko povsem svobodno in po svoji vesti izpolnjujejo zaupanje, ki so jim ga poverili .volilci. Poslanci SDS niso nikoli lagali narodu, nikoli niso obetali zlatih gradov v oblakih, marveč so vedno poudarjali le to, da se bodo dosledno in vztrajno borili za narodno in državno edinstvo ter za pravične ljudske zahteve in potrebe. To izvršujejo v polni meri, zato si vedno bolj pridobivajo 7?>ii"anje širokih ljudskih plasti. GORNJI LOGATEC. Naš sokolski dom bo v kratkem pod streho. Zidarska dela bodo v kratkem končana. Upati je, da bo tudi tesarski mojster dovršil ostrešje v pravem času, to je do Velikega Šmarna, ko bomo praznovali pokritje doma z veliko narodno veselico. Za slednjo so vse priprave že v teku. Srečolov je dovoljen. Dobitki se nabirajo. Zelezničarska godba iz Ljubljane je obljubila svoje sodelovanje. Pričakovati je torej, da bo naša prireditev dostojna važne obmejne občine. STARI TRG PRI LOŽU. V zadnjem času so gotovi gospodje okrog konsumnega društva v Starem trgu napadali v (Slovencu* in (Domoljubu* vrlega našega somišljenika g. Borivoja Sbila, trgovca v Pudobu. Kot povod jim je bilo to, da je omenjeni gospod na občnem zboru Gre-mija, trgovcev v Starem trgu stavil umestni predlog, naj se tudi konsumna društva obdavčijo, ako prodajajo nečlanom. Zaradi tega so vzdignili It. 31 ================================= toliko prahu, zmerjali naše napredne trgovce z oderuhi in sleparji, omenjenega gospoda pa povrhu še z Orjuncem in vse mogočim. Seveda jim prizadeti niso ostali dolžni ter so povedali odkrito svoje mišljenje v naših listih, da naj iščejo oderuhe in sleparje v svojih vrstah ne drugod, kjer jih ni. Saj so si gotovi ljudje, ki so bili zaposleni v konsumu, toliko pomogli, da imajo že lastne trgovine, medtem ko drugi solidni trgovci morajo gledati na vsako paro ter še komaj dihajo pri obstoječih razmerah. MORAVČE. Podružnica Jugoslovenske Matice v Moravčah bo priredila v nedeljo dne 2. avgusta ob treh popoldne na vrtu g. Orehka pri Kavki veliko vrtno veselico s srečolovom, ribolovom, amerikanskim zaporom itd. Vstopnina 3 Din, za otroke 1 Din. Čisti dobiček je namenjen neod-rešenim bratom in sestram. Sodelujeta morav-ška godba in tamburaški zbor. MOTNIK. (S pestjo v obraz* ima (Domiljub* št. 28 naslov članka teke vsebine, da res bije resnici v obraz. Svetujemo dopisniku, da se informira pri sodišču v Ljubljani, zakaj je bil odstavljen naš g. župan. Menda si klerikalci mislijo, da je njim v dosego svojih svetih ciljev res vse dovoljeno. Radovedni smo res, kdo je bolje plačan z ljudskim denarjem, sedanji vršilec dolžnosti župana g. Reberšek, kateremu je ta služba v veliko breme, ali pa odstavljeni župan, kateremu je bil to že stalni poklic, podan mu kot dediščina od nekronanega kralja trga Motnika. KRAŠNJA. 9. avgusta t. L imamo občinske volitve. Zupan g.Tončnik je bil odstavljen, ker je slabo vodil občinske račune. Da ni prišla zadeva pred sodišče, se ima zahvaliti samo revizorjevi dobroti, ker mu je en dan in eno noč dal časa, da je pripravil denar, okrog 10.000 K, ki je preostajal, a g.Tončnik pa je rekel pri občinski seji, da bo primanjkljaj. Krašnjani, prepričajte se pri občinskem gerentu, ki vsakemu volilcu rad pokaže Tončnikove grehe, ki so z rdečo tinto zaznamovani v denarnih knjigah. Sedaj pa se vsak vprašaj, ali je to prav, da se dela z občinskim denarjem tako? Ali je to krščansko? In to zagovarja katoliški duhovnik gospod Knol. On pravi, če bi se bil župan pregrešil = Stran 3 --- proti zakonom, bi bil kaznovan. Kaznovan ni bil zato, ker je imel en dan in eno noč časa, da je manjkajoči denar pripravil. — Kandidatne liste so že izročene glavarju in koga sta gg. Knol in Žohar zopet postavila za kandidata? Zopet g. Tončnika. Če že gg. Knola in Zoharja ni sram Tončnikovih županskih polomij, bi imelo biti sram vsakega volilca, in niti en volilec naj ne spusti kroglice v farovško skrinjico! Kdor bo volil klerikalne kandidate, ki so vsi od starega razpuščenega klerikalnega odbora, ta bo glasoval zato, da je prav, ker je Tončnik skoro oškodoval občino za 10.000 K. Knol si vse dovoli nad Krašnjani; za te volitve je pa še sebe postavil na kandidatno listo in on upa, da ga bodo tisti volili, ki jih je že neštetokrat nagnal z raznimi nečednimi priimki. Videli bomo 9. avgusta, koliko bo v Krašnji backov, ki bodo volili g. Knola, Anžiča, Tončnika in druge, med njimi tudi tri pilpogačice, ki so g. Knolu pod suknjo zlezle. Samo dve skrinjici bosta: prva je za tiste, ki vedno le kimajo g. Knolu, ki odobravajo Tončnikove županske polomije in ki poslušajo kra-šenjskega Radiča, kateremu pravijo tudi Žohar; v drugo skrinjico pa bodo volili značajni volilci, ki hočejo pri občinskih stvareh red, Iti imajo svoje prepričanje in svojo prosto voljo; in če bc v tej manj glasov kakor v prvi, si bodo krašenj-ski volilci in vsa občina zapisali sami sodbo. Še enkrat vabimo vse, ki še niso videli rdeče na belem Tončnikovih županskih sposobnosti, naj gredo pogledat h gerentu g. Pavlu Klopčiču, potem pa smo prepričani, da ne bodo vsi Krašnji v sramoto še enkrat volili gg. Tončnika in Knola. K r a š n j a n. BUČKA. V zadnji številki (Domovine* je nekdo priobčil absolutno netočnost o podpisanem šolskem upravitelju in obenem o gosp. župnem upravitelju. V dokaz temu podam na tem mestu nastopni resnični dogodek: Podpisani se je ustavil, prišedši s sprehoda, pred trgovino g. Fabjan-čiča na Bučki in se začel tamkaj mirno raz-govarjati z g. županom Kirarjem in g. Jakličem, ki sta oba posestnika in člana tukajšnjega kraj-nega šolskega sveta. Gosp. županu, ki ni baš posebno ,vnet za šolo, sem rekel po daljšem razgovoru, da edino šola nudi mladini potrebno iz- fantje in dekleta. En čas so prepevali običajne mrliške pesmi, nato se šalili in igrali vsakovrstne igre. Okrog polnočne ure so vsi odšli, razen štirih fantov kvartopircev. Ti posedejo okrog mize in začno premetavati »peklenske podobice». Tisti, ki je sedel pri oknu nasproti mrliču, opazi čez čas, da je mrtvi nalahko dvignil glavo. Groza obide fanta, pobere se izza mize z izgovorom, da gre vodo pit, pa ga je voda vzela... Ostali trije tovariši ga čakajo nekaj časa, nato pa sami nadaljujejo igro. A kmalu opazi tudi drugi fant, kako se je mrtvec na odru sklonil pokonci. Tudi ta jo pobere venkaj. Ostala sta še samo dva. A tudi tretjemu, ki se je znova presedel na prvi stol, se je kar nekaj čudnega dozdevalo; začel je prav pazno pogledovati k mrtvecu; ko je ugledal, da se je malo premaknil, se tudi on jadrno izgubi skozi vrata. Ravno se je tudi zadnji fant mislil pobrati iz hiše, kajti mrliški čuvaj je spal v kamri in tudi drugi domači so vsi spali. Zdaj je še on Opazil mrliča, kakor njegovi pobegli tovariši, a bilo je prepozno. Mrlič vstane in spregovori: «Le počakaj, sedaj bova pa midva skupaj igrala!...» Kar mrzel pot je oblil fanta; toda kot do-služen vojak je kmalu prišel k sebi, kajti 'dostikrat je že gledal smrti v oči. Kaj je tudi hotel, mislil si je: na svojo zadnjo uro si lahko še kaj dovolim... Mrtvi, ki je prisedel k živemu, ga poprosi, naj mu posodi vsaj eno «cvancgarco». Ali Iživi tovariš mu odgovori z vso odločnostjo, ga mu ne posodi nič. Mrtvi mu torej veli, naj gre z njim v klet, kjer ima y loncu zakopan denar. Ukaže mu zato že v veži, naj vzame s seboj lopato in rovnico. Pa fant ga zavrne: «Kar ti vzemi in odkoplji!...» Molče je vzel mrtvi orodje in odkopal v kleti lonec. Nato sta začela kvartati. Tekom pol ure je bil mrtvi že osušen. Znova poprosi fanta, naj mu kaj posodi. Pa fant je bil trdovraten. Ko mrtvi sprevidi, da nič ne opravi, gresta znova v klet. Tako sta začela igrati z drugim loncem denarja. Še preden je bila ura ena po polnoči, je mrtvi znova vse zaigral. Vstane tedaj izza mize in spregovori: «Tako, vidiš, prijatelj, dobro si se zadržal, tudi mene si rešil sedaj! Zapomni pa si dobro: pri mrličih ne igraj več za denar! Če bi bil ti mene vse ubogal in sam odkopaval moj skriti denar — ne bi bil sedaj že več med živimi! Pa še nekaj ti povem sedaj: Daj od tega mojega denarja za deset svetih maš za pokoj moje grešne duše in 100 beličev Grebenčevemu Matevžu; za te sem ga ogoljufal pri kvartanju... Drugo pa je tvoje, dovolj imaš!...» Mrtvi je nato legel nazaj na oder, fant igralec pa sam ni vedel, kdaj je odšel iz hiše; odnesel pa je s seboj kljub vsemu strahu oba lonca denarja. Šele ko se je zaril doma nad hlevom v seno in spravil lonce k sebi, ter ko se je oglasila prva jutranjica, ga je minil strah in je zadremal. Pozneje pa je še dostikrat rekel: «Ta večer, ko sem z. mrtvim igral, si bom pač dobro zapomnil!...» To Bernardovo pripovest so vsi sopotniki z zanimanjem poslušali, kar malo groza je bilo vse. Šele čez čas, ko se je začelo že malo svi-tati, ura je šla že na štiri v jutro, in ko so koračili proti Šenčurju, se opogumi godec Uriha ter spregovori: «E, kaj bi, jaz sem dobro vedel, da nam bo Bernard povedal kako mrliško storijo. Čakajte, vse mora priti na vrsto! Bom pa še jaz sedaj eno povedal, in sicer godčevsko ko koračimo že proti mestu Kranju.» Godec Uriha se odkašlja, nabaše v vivček tobaka, in ko je začel puhati iz njega goste dime, prične takole: «To veste, da sem se na Koroškem učil za mizarja. Bil sem pri hudem mojstru. Oh, vi ne veste, kolikokrat me je zlasal, osuval in obrcal, pa tudi jesti bi se bil domala odvadil pri njem. Vse pride in vse mine. Tudi tista huda leta egiptovskih nadlog so zame minila. Po-potoval sem potem še kot pomočnik nekaj časa po koroški deželi. Pri nekem mojstru sem bil še toliko časa. da sem se naučil malo harmoniko igrati. Prve denarje, ki sem jih potem skupaj spravil, sem dal za harmoniko. Veste, če sem bil lačen, sem kar zagodel, pa sem pozabil, da mi v želodcu kruh ... Tako kot pomočnik sem potoval že drugo leto po Koroškem. V Velikovcu se znajdem še z dvema Slovencema. Eden je bil Kranjec, doma nekje z Dolenjskega, drugi pa je bil Štajerc, ali kakor je sam rekel: iz totega celjskega pecirka .. Bili smo skupaj pravi ptički. V vročem poletju, ko se nam ni ljubilo delati v zatohlih delavnicah, smo kar pohajali okrog po deželi. Jaz sem igral na harmoniko, moja tovariša pa sta zraven pela, tako smo imeli skupaj cel koncert. Neki dan pridemo v lepo vas. Jaz ugledam pri prvi hiši bolj na samem na hišnem oknu skledo izbornih. ma-J obrazbo, kar rabi človek neobhodno v vsakdanjem življenju. Radi tega podpira država šolo in 90 v zadnjem času bile vse osnovne šole tudi podržavljene. Na te besede je g. župan nekako z ironičnim glasom odgovoril: «Kaj je meni izobrazba !> Ta nepričakovan odgovor od strani g. župana je podpisanega presenetil, zato je rekel naslednje: <Če pa vi kot župan v občini nočete biti izobraženi, Vam bodo pa rekli ljudje, da ste ctroteb, zlasti Vaši predpostavljeni bodo tega mnenja. G. župan je te besede obrnil po svoje in je užaljen izustil: «Tožit Vas pojdem, ker ste mi rekel, da sem jaz kot župan ,trotel'; žalili ste torej uradno osebob Na to je po kratkem oporekanju in ker je gosp. župan vedno le trdil, da mu je podpisani rekel omenjeno žaljivko, odgovoril županu: <Če pa že hočete biti ,tro-tel* sami, potem pa bodite ,trotel'!> Nato smo se razšli. O kakem tozadevnem sodnem postopanju pa ni bilo doslej ne duha ne sluha in tudi ne more biti, ker g. župan sploh ne more tožiti, kajti pri obravnavi bi propadel, saj mu podpisani ni rekel naravnost, da je g. župan «trotel», temveč je g. župan samega sebe imel za takega. Sebe naj toži g. župan, pa bo obsojen, ker je raz-žalil curadno osebo>. Podpisani te odgovornosti noče prevzeti nase! Toda, g. župan, treba se je požuriti, kajti rok šestih tednov za vložitev tožbe radi žaljenja časti in še celo napram «uradni osebi« mine kmalu! Nadalje omenja poročevalec v omenjenem dopisu v «Domovini», da sta se šolski in župni upravitelj pri cvičku pobratila. To je zopet laž, kar dokaže naslednje dejstvo: Šolski upravitelj in g. župnik že čez eno leto ne občujeta osebno ne v šoli ne izven šole, kar pričajo lahko očividci. Kar imata poročati drug drugemu v uradnih zadevah, to storita pismenim potom uradno. Niti pri lokalni učiteljski konferenci ni bil g. župnik nikdar navzoč. Torej ne more biti pri objavi omenjenega dopisa prizadet tudi g. župnik in se v tem oziru tudi njemu godi krivica. G. župnik ni bil niti navzoč pri omenjenem oporekanju med šolskim upraviteljem in g. županom. Takrat je bil g. župnik v Škoci-janu pri Mokronogu. Pisca omenjenega dopisa imenujem na tem mestu podlega obrekovalca. V primeru, da po ovinkih izsledim njegovo ime, mu povem to v obraz. — Josip Trobiš, šolski upravitelj. — (Pripomnja uredništva: Zaradi mistifikacije od strani osebe, ki nam je poslala omenjeni dopis, ne bomo odslej iz Bučke pri- slenih štrukljev, ki so se hladili. Kaj mi pride v glavo? Pograbim tiste štruklje in zdirjam z njimi za gosto grmovje, kakih pet streljajev od hiše, kjer sta lenarila moja tovariša. Dobro smo se založili s štruklji. Ko pa je bila skleda prazna, ukažem tovarišu Kranjcu, naj nese skledo nazaj in naj se lepo zahvali za dobre štruklje... Vi ne veste, kako se mi je smejal Štajerc, ko sem mu povedal, kaj sem napravil. Komaj sva pričakovala, kdaj se povrne ubogi Kranjec. Oh, ko bi ga vi videli, ubogega krojača, kakšen je prišel. Držal se je kakor kraški osliček, če ga s koprivami pod repom načo-haš. To je povedal: Ko je prinesel skledo nazaj, so vsi domači planili nadenj in ga dobro premikastili. Še Bog plačaj! ni utegnil reči, tako nanagloma so Korošci planili po njem... Da, to smo bili grešniki!...». Razumljivo, da se je romarjem zdela prav kratka pot od Šenčurja proti Kranju, ko so poslušali Urihovo pripovedovanje. Bili so že blizu Kranja, ko je po cerkvah začelo dan zvoniti. Naši romarji so po krščanski navadi skupno odmolili angelovo češčenje in se priporočili tudi Mariji za srečno nadaljnjo pot. Po romarskem običaju so se nato v Kranju ustavili za par ur, da se malo odpocijejo, da obiščejo cerkev in si ogledajo kranjsko mesto. Šele proti poldnevu, ko so se dobro okrepčali, so odšli dalje proti Brezjam. (Dalje prih.) občevali nobenega dopisa, ki ne bo overovljen od strani najbližje krajevne organizacije SDS. Mi smo se doslej zanašali na tamošnje dopisnike, a se, žal, več ne moremo. Opozarjamo torej dopisnike, da svoje dopise dado opremiti z žigom najbližnje krajevne organizacije SDS. Obenem s priobčitvijo današnjega dopisa popravljamo krivico, ki se je zgodila gg. šolskemu kakor župne-mu upravitelju.) ŽETALE. Naša krajevna organizacija je imela te dni sestanek. Zbralo se je precej vrlih mož, dasi bi jih bilo lahko še več. Za dobro stvar je pri nas še vedno premalo zanimanja. Le, če je treba jadikovati, tedaj pa jih je dosti, ki se spravljajo nad poslance in jih obdelujejo. A to se pa ne pomisli, da se je treba držati le naprednih, kajti klerikalni poslanci v Beogradu sedijo kakor prežarji na gostiji. Kaj bodo neki za pečjo dosegli, ko prežar nima besede. Če je od nas kaj v «Domovini», med našimi klerikalci vedno zavre, češ, to pa je zopet napisal «Gajski». Za enkrat dovolj! MARNO PRI DOLU. Preteklo nedeljo sta sklicala Rantan in znani Napret sestanek volilcev SLS pri Ocepku. Prišlo jih je kakih 14 in ti naj bi določili kandidate za občinske volitve. Seveda sta predlagala kar stari odbor in drugi so pokimali. Sestanka se je udeležil tudi dolski kaplan Jaka. Svetujemo mu, naj se v naše občinske zadeve prav nič ne vmešava, mi bomo lahko opravili brez njega. Zaveden občan. GRAČNICA PRI RIMSKIH TOPLICAH. Odkar smo delavci pristopili k SDS, ne da žilica miru tukajšnjemu preddelavcu Brinerju. Pričel je z neznosnim šikaniranjem in denunciranjem ter izjavlja, da bo storil vse, da bo vsak delavec, ki je član krajevne organizacije, odstopil. Nekateri pravijo, da je priljubljen od gospodov, ker zna dobro «nemškutariti>. Čudimo se, kako more vodstvo tovarne nastaviti za preddeiavca njega, ker je njegovo obnašanje daleč naokrog dobro znano. Upamo, da bo vodstvo tovarne kakor v drugih tudi v tem oziru napravilo red. LAŠKO. Slovenski vojaki, ki služijo v stari Srbiji, so poslali na naše okrožno tajništvo pismo z nastopno vsebino: Spominjamo se časov, ko smo bili doma med našimi svojci še kot nezavedni mladeniči. Vsi smo bili splašeni, ko smo bili potrjeni za vojake, zaradi nesramnih laži naših klerikalcev, ki so po shodih kričali proti vsem državotvornim strankam (posebno proti SDS), da so one krive, da morajo slovenski fantje služiti v Macedoniji, odkoder se po njih izjavah malokateri vrne. Ker kot mladeniči še nismo bili v svetu, smo verjeli njihovim izjavam in z bolestjo v srcu pričakovali dneva, ko je bilo treba odriniti v vojaško službo. In res, poslovili smo se iz Slovenije ter se nahajamo danes v Prizrenu. Ne smemo trditi, da bi se res cedila tukaj med in mleko, kakor so obetali naši klerikalci po naših shodih, če izposlujejo avtonomijo, trditi pa moremo danes, da smo prišli brezvestnim klerikalnim lažem na sled in da so ravno oni krivi našega položaja zaradi svoje bedaste politike. Prisrčne pozdrave vsem domačinom ter čita-teljem «Jutra» in «Domovine» pošiljajo: Franc Retelj, Krško na Dolenjskem; Josip Vodlan, Sv. Jeder t pri Laškem; Štefan Bastič, Sv. Štefan pri Dolu; Alojz Kajtna, Dol pri Hrastniku; Franc Centrih, Sv. Jurij ob južni železnici; Franc Knez, Laško; Franc Pavlič, Hrastnik; Ivan Ivekovič, Brežice; Alojz Soje, Kostanjevica; Alojz Brišnik, Prevalje; Ivan Čop, Prevalje. SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Splošna mobilizacija armade naših klerikalnih atekov slabo napreduje. Zaman kličejo pod orožje vse svoje aktivno moštvo in še celo črnovojnike na vojno proti SDS. Njihova vojska je v neredu. Manjka jim topot, a zlasti dobrih oficirjev, kajti vrhovni poveljnik te vojske, Jože, njegov pobočnik Rual ter g. župnik ne opravijo ničesar in se vedno bolj širi upor med .vojsčaki. Splošna ofenziva SLS dne 23. avgusta pa bo sigurno žela popoln poraz vseh ostankov nekdaj tako močne njihove armade v naši občini. Sv. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Bivši župan je v popolnem obupu. Ves razburjen je, ker se ne zmeni ljudstvo več zanj. Vsi njegovi načrti se ponesrečijo. Zadnji čas je celo izjavil, da bo za* pustil SLS, ker uvideva, da ta stranka v naši občini doigrava. Govori, da bo stopil v socialistično stranko poleg znanega Matijca. GORTINA PRI MUTI. Zadnji čas se je E naši stranki priglasilo obilo novih članov. Mnogi želijo kmalu videti in slišati poslanca dr. Pivka. Če bo tako šlo lepo dalje, bo v našem taboru vse razen nekaterih klerikalnih in nemčurskih hujskačev, katerih pa itak ne potrebujemo in vobče dvomimo, ali se bodo kdaj spametovali.; Zal, imamo pa še župana, ki je pol klerikalec, pol radičevec, prvi odbornik pa je nemškutarski magnat. Ta mož je posestnik zlatega zaslužnega križca, katerega mu je podelil pokojni avstrijski cesar menda zato, ker je v svoji občini spravljal na fronto vse zavedne Slovence. In če je kateri izmed teh prišel na dopust, se je omenje* ni magnat vedno izrazil: cFerdamter tajfel, der ist šon vider cuhausb Ženske se ga pa iz vojnih časov tudi dobro spominjajo, ker jim je odjedal podporo. In ta možak je še danes za prvega občinskega odbornika, četudi ne zna ali vsaj noče znati slovensko čitati. In če mu kdo prinese kaj slovensko napisanega, pravi ošabno, da ne zna «vindiš». To je strašno žalostno, da se kdo še drzne «vindiš» zmerjati Slovence in slovenstvo. S tem gospodom se bo treba resneje pomeniti. Zaenkrat naj zadostuje to, pa prihodnjič več. — Opazovalec. I GOSPODARSTVO Kmetijski pouk SLAMA, STELJA IN GNOJ NAMESTO -* SENA. Letošnje leto nam je prav okrutno pokazalo, kako nevarno je pri nas odlašati s' košnjo. Ves čas glavne košnje smo imeli slabo vreme. Mnogo škode bi se bilo dalo preprečiti, ako bi se košnje takoj zgodaj po-prijeli in ako bi se bili z njo požurili. Veliko najboljšega sena se je izpridilo. Namesto zdrave in lepo dišeče krme smo spravljali slamnato in steljnato, izprano seno, ki je bilo že napol nagnito in plesnivo, tako da ga veliko ne bo za drugo rabo kakor za nastilj. Za živino tako seno ni zdravo! Koliko dragocene krme je šlo na ta način v zgubo! Veliko truda, veliko stroškov, nazadnje pa tako inalovreden pridelek! Naše podnebje ni zanesljivo. Skoraj nikdar se ne pripeti, da bi imeli cel teden lepo soln-čno vreme. Zadovoljni moramo biti, če sta dva ali trije dnevi zaporedoma lepi. Zato pa ni s košnjo odlašati. Kakor hitro je trava dosti zrela za košnjo — pa ne zrela za seme—, pa je treba z njo pričeti. Ta čas pa pride, ko se pokaže pri večini trav prvo latje in prvo klasje. Ni čakati, da bi se razcvela in začela trositi svoj cvetlični prah, preden se začne «prašiti», je čas za košnjo. V tej dobi dobimo najbolj tečno seno, kar je seveda za uspešno rejo tudi predvsem potrebno in važno. Vsako nadaljnje odlašanje je v tem oziru kvarno. Ogromna letošnja škoda pri senu se bo čutila najbolj po zimi,, ko bo manjkalo živini dobrega sena in se bo to poznalo na vsem, kar nimamo in dobivamo od živine, na mleku, na prirastku in razvoju. Letošnja košnja nas bo bridko učila, da je veliko bolje tvegati zgodnjo košnjo kakor pa čakati z njo in odlašati. , - Vsi, ki so pozno kosili, bodo imeli letos tudi slabo otavo, kar je naravna posledica" zapoznelega dela. Obžalovati je seveda tudi vse tiste gospodarje, ki imajo še prvo košnjo zunaj. Tam bo še manj otave. Seno samo bo pa ne le slamnato ali steljnato, ampak tudi nakaženo vsled svoje ostarelosti. Otave pa sploh ne bo ali pa tako malo, da jo bo bolj kazalo popasti kakor pa kositi. Neugodne posledice zapoznele košnje so tedaj zelo velike In dalekosežne. Naj bi nas letošnje slabe izkušnje pripravile do tega, da bi se tudi pri nas poprijeli zgodnje košnje in da bi s košnjo sploh bolj pohiteli. Kdor je letos zgodaj ko-' sil, je dobro opravi! in lahko se ponaša s prav lepim senom. Pa tudi otava mu ne bo manjkala. Vsi drugi pa, ki so odlašali, so letos težko prizadeti, z njimi vred pa tudi naša živinoreja. OBIRANJE ŽITNEGA KLASJA. Se največ zmisla za dobro seme razodevajo naši kmetovalci pri turščici. Pri spravljanju turščice obirajo za seme tisto klasje, ki je najbolj razvito. Pa to jim še ni zadosti. Iz tako obranega semenskega klasja jemljejo le tisto zrnje za seme, ki leži sredi klasja, ki je najbolj razvito in najbolj dozorelo. Ako bi mi le polovico te pozornosti hoteli obrniti tudi na druge naše kmetijske rastline, zlasti tudi na naše žitne rastline, pa bi lahko dosegli veliko lepše uspehe. Nič ne pomaga! Rastline prenašajo svoje lastnosti na svoje potomce in po tej poti se dajo požlahtniti vse naše domače rastline, če jih dosledno odbiramo v semenske svrhe. Imel sem strica, ki je že pred 50 leti odbiral najlepše seme na ta način, da je že zunaj na njivi odbiral najbolj razvite turščične rastline. Ako bi se po teh načelih ravnali tudi pri drugih rast-' linah, bi danes marsikaj zgledalo drugače. Ce smo pri turščici lahko skrbni, zakaj ne bi pri žitu odbirali klasja in rabili za seme le tisto zrnje, ki nam zraste na najbolj razvitem klasju? Saj par let, da se to seme razmnoži in kolikor mogoče zenači v svoji rodovitosti in drugih lastnostih! Ta pot je najbolj zanesljiva, da pridemo tudi pri nas do boljših uspehov. Saj delajo po drugih naprednih krajih ravno tako. Ko nam leži žito v kozolcu, je lepa prilika, da odberemo nekaj najlepšega klasja in ga porabimo za seme. Iz takega klasja dobljeno seme je še sortirati in na posebnem prostoru zasejati. Z doslednim odbiranjem in sortiranjem semena pridemo tudi pri nas do požlahtnjenega pridelka. Vsa ta pot je slična kakor pri živinoreji, kjer jemljejo za pleme le zarod najboljših krav in plemen j a-kov. Do sedaj ne poznamo tega odbiranja pri žitu — kar storimo dobrega pri žitu, je edinole čiščenje od plevela, vejanje ali pa sortiranje zrnja. Pa tudi to delo je še bolj redko po naših kmetih. Po drugih deželah, kjer se ponašajo danes z bogatejšimi pridelki, odbirajo žitne rastline tudi že na njivi zunaj, in sicer ob žetvi. Tako daleč gre skrb za zboljšanje žitnega pridelka. Napravimo tudi pri nas korak naprej! Saj naprednejši gospodarji naj skušajo svoje pridelke na ta način dvigniti in jih potem prodajati za seme. Po dobrem semenu, ki ga bomo doma vzgojili, bo vsak rad vprašal in ga tudi dražje plačal. vrstne, 6 do 7 Din, drugovrstne 4'50 do 5 Din, tretjevrstne 3 do 4 Din, teleta 8 do 10 Din, svinje, mesne, 12 do 13 Din, debele 15 do 16 Din. Konji so bili po 2000 do 7000 Din za komad po kakovosti. KRMA. Cene na zadnjem zagrebškem sejmu: seno, prvovrstno, 65 do 80 Din, drugovrstno 55 do 70 Din, detelja 100 do 120 Din, slama 40 do 80 Din za 100 kg. Kratke vesti = Vrednost našega denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo 29. julija v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 779 50 do 789 50 Din, 100 italijanskih lir za 201*72 do 20312 Din, 1 dolar za 55 68 do 56 28 Din, 100 češkoslovaških kron za .165 do 167 Din, 100 švicarskih frankov za 1082-50 do 1090-50 Din. Vrednost dinarja je zadnje dni zopet poskočila. = Obrtna razstava v Ljutomeru. Priprave za to razstavo, ki se bo vršila od 9. do 16. avgusta, so v polnem teku. Prijavilo se je toliko obrtnikov, do bodo vsi prostori meščanske šole zasedeni. Polovična vožnja je zasigurana. Dne 15. in 16. avgusta je tudi 501etnica Kola jahača i vozača z dirko. Na večer 16. avgusta vozi poseben vlak do Pragerskega. Kdor si hoče ogledati Ljutomer in njegove slavne gorice, ki ima sedaj ugodne železniške zveze na vse strani, posetiti obrtno razstavo in s tem podpreti obrtništvo, kdor hoče končno prisostvovati tudi znanim konjskim dirkam, naj ne zamudi te ugodne prilike. Tedenski tržni pregled ŽITO. V zadnjem času se je v Vojvodini prodajala pšenica za poznejše dobave po 280 do 300 Din, ječmen, pivovarski, po 240 do 250 Din, navadni ječmen po 180 do 185 Din, turščica po 185 do 195 Din, moka po 560 do 570 Din za sto kilogramov. ŽIVINA. Na zadnjem zagrebškem sejmu so cene oslabele fn so se prodajali za kilogram žive teže: voli, prvovrstni, 8 do 11 Din, drugovrstni 1 do 8 Din, tretje,vrstni 6 do 7 Din, krave, prvo- -J- Kaj je s Pucljevo zakonodajno samoupravo? Pucelj je pred 14 dnevi v «Kmetskem listu» zahteval, da mora dobiti Slovenija zakonodajno samoupravo, to se pravi, tako avtonomijo, kakor jo zahtevajo tudi klerikalci. Sedaj pa, ko je Pucelj vstopil v Radičevo ptranko, ki se je na ljubo radikalom odpovedala vsem svojim separatističnim, federalističnim in avtonomističnim zahtevam ter je priznala vidovdansko ustavo, kakršna je, pa cKmetski list» sumljivo molči in nič več ne piše o zakonodajni samoupravi. Skuša sicer ribariti V kalnem in govori, da si želimo imeti tako državo, da bi bili zadovoljni Srbi, Hrvati in Slovenci, vsak na svojem, a ne pove, kako se naj to zadovoljstvo izvede in zakaj bi na primer Slovenec ne mogel biti zadovoljen tudi na Hrvatskem in v Srbiji, ako bi imel tam kaj svojega. Pucelj naj odkrito pove, kaj je prav za prav, da ga bodo lahko volilci pravilno ocenili. Naj pove, ali je avtonomist, federalist ali pa centralist. Ali je še za zakonodajno samoupravo Slovenije ali ne in ali misli morebiti to zakonodajno samoupravo izvojevati z Radičevo pomočjo v sedanji vladi? Na dan z besedo, da bodo tudi njegovi volilci na jasnem o njegovih načelih. Drugi so si namreč že! -f- Klerikalci priznavajo pogin svoje stranke. «Domoljub» piše pod naslovom «Avtonomija ali pogina, da za klerikalno stranko ni drugega izhoda kakor izvojevati avtonomijo ali pa poginiti. Ker pa klerikalna stranka v Narodni skupščini nič ne šteje in ker je kot edina avtonomistična stranka popolnoma osamljena, jo čaka torej samo pogin. Kaj drugega tudi ni bilo pričakovati! Z avtonomijo ni nič in ne bo nič, z uspehi za naše kmetsko ljudstvo na gospodarskem in socijalnem polje pa je še manj! Taka stranka, ki je šest let varala naše ljudstvo, mora poginiti. Mi smo to že davno povedali in če bi nam klerikalci verjeli, bi se jim gotovo prej omehčali možgani, ko so lezli z glavo skozi zid. Še Pucelj se je začel sramovati svoje avtonomije, s katero je pričel po klerikalnem vzgledu slepiti naše ljudstvo, pa vendar ni tako učen kakor kali Ze-bot ali pa Brodar, ki tudi .včasih v Beogradu s frakom orjeta slovensko kmetsko politiko. Zato bo pa Pucelj lahko pobiral pod Radičevo mizo drobtine za svoje klobase v «KmeK < listu>, klerikalci pa bodo samo lahko požirali svoje neslane sline. -j- Vprašanje «Kmetskemu listu». Kdaj bodo začeli graditi Pucljevo kočevsko železnico 1 iii.O * Tatvine. V postni urad pri Sv. Miklavžu pri Ormožu se je splazil te dni neznan uzmovič in ukradel poštni pečat, več pisemskih znamk in pa v predalu se nahajajočo štampiljko gostilni-čarske zadruge v Ormožu. V isti noči je v Kaj-žarju in Vuzetincih raznim posestnikom zmanjkalo okrog 25 kokoši. Zasledovanje tatov je ostalo brezuspešno. * Po 15 letih odkrit zločin. V vasi Borčec pri Stenjevcu je bil leta 1910. umorjen neki Stjepan Šimunjak. Celih 15 let zločincu niso mogli priti na sled. V vasi so se sicer razširjale vsemogoče govorice, ki pa jih seveda ni bilo mogoče kontrolirati. Šele pred nekaj dnevi je zvedel Šimunjakov oče nekaj določnejšega. Obrnil se je takoj na orožnike, ki so v spremstvu vaškega starešine in občinskega tajnika zaslišali razne priče in osebe, ki so osumljene umora. Preiskava je imela popoln uspeh in so brata Mijo in Juro Birač ter neki Petar Kuharic priznali, da so oni umorili Šimunjaka. IZ POPOTNIKOVE TORBE DOBRA LETINA, GOSPODARSKE TEŽAVE IN NAŠA DVA POSLANCA. Ormož, sredi julija. V našem okraju imamo letos izredno dobro letino. Lepo je pogledati naša polja in vinograde, kako letos vse krasno uspeva. Kamor sega pogled, povsod vse v najlepši rasti in zo-ritvi Ako ie v zadnjem trenutku ne pride zlo, česar nas Bog obvaruj, bomo imeli izredno letino. Zadnji teden smo imeli sicer dvakrat hudo nevihto. Na več krajih je udarila strela in upelila par hiš in gospodarskih poslopij v okraju do temelja. Pretila je nevarnost, da nam toča uniči vse, toda hvala Bogu je vse minilo brez večje škode. Seno smo letos pospravili lahko; nekaj ga je sicer manj kot lansko leto, toda je mnogo boljše od lanskega. Tudi žetev ječmena, rži in pšenice je večinoma pri kraju. V. vsem okraju so na delu razne mlatilnice. Žetev je izvrstna. Ječmen in rž, zlasti pa pšenica, so letos izredno lepi in čisti, kar v naših krajih že dolgo ne pomnimo. Tur-ščica in krompir obetata najlepše. Po današnjem stanju vinogradov lahko upamo na dobro ter-gatev; vinogradi v okraju so zaradi pogostega škropljenja in žveljanja dobro ohranjeni, sedaj pa je nevarnost oidija in peronospore itak že minila. Tudi sadja bo dosti. Samo kmetovalci kljub temu nimajo dobrega položaja. Upravičeno se pritožujejo nad nizkimi cenami živine in poljskih pridelkov, katerim cene stalno padajo, medtem ko gospodarskim potrebščinam, ki jih mora kmet kupiti, cene ne popuščajo v enakem razmerju. V okraju imamo dva poslanca; klerikalnega Draška in radičevskega Draša. Klerikalnega Draška sicer nihče več ne vpošteva; on je v talonu kakor vsa njegova stranka. V dolgih letih svojega poslančevanja nima drugega uspeha kakor da je požuril dovoljenje za srečolov gasilnega društva v Obrežu, ki bi pa itak prišlo brez njegovega posredovanja. Doma si sicer upa nahruliti kakega zaslužnega učitelja, v Beogradu pa še ni odprl ust razen enkrat, ko je bil v parlamentu velik prepih. Takrat se je ojunačil, odprl usta in prozboril: . Večje nade kakor v njega, polagamo v Radi-čevega poslanca Draša Kelemino. On sedaj skupno z drobtinarjem Pucljem vedri in oblači v Sloveniji Prepričani smo, da bo sedaj, ko je na vladi, skusil doseči vsaj nekaj drobtin za naš okraj; na pr. regulacijo Drave, ki dela največ škode ravno v njegovi občini, dalje ugodno trgovinsko pogodbo z Avstrijo, da bomo lahko neomejeno izvažali naše vino, podporo snujočim se električnim zadrugam, zboljšanje cen živini in poljskim pridelkom, zgraditev prepotrebnih cest v okraju in še marsikaj. Vremena Prlekom bodo se zjasnila: Pucelj in Draš Kelemina sta na vladi, Jaka Znidarič pa snuje veliko zadrugo. Zlati časi pridejo. SOKOLSKA PRIREDITEV V TRBOVLJAH. Naši požrtvovalni sokolski igralci so res pridno na delu. V nedeljo so po komaj enotedenskem odmoru zopet priredili (zaključno igro v sezoni) izvrstno uspelo Petrovičevo dramo