» evoluiti'' In finii i m?*M so"' Dragi sodrugi! 'Sfltid^va n'<-~i "in''/u''■jtiiidia Laqlclariat znamenito obletnifJi. »tnico ruske rr vol nx i je, noi e ga. ........ju nndnvini rlovejprf&\ Ih'ski proleldriai y s tem, fin je 'xcójri Trrroluctjo ha' .nàèin. \ Icakor ' ' teoriji začrtal Karl Marx, uzpal viotforni piami*. Mi razsvetljuje tntinf.^r katerih 'mora ie Idrati statiMBTotétariat, Ruska revolucija je tisti 7toz^kt jr prièrl rezati v iivo!. gnjilo. I,u-■Métàtiàn.0 - dnij&o. -Prole tar-priMtì Mriiajo iato 2, zaupanjerh -nà*itiisiyj, if Wétko sMtovné ■' proiettar ske., i'/voViicije ir 'ria vrkornb. ■poveljstvo revbluci'on^rmh i.moiit, -ria Tretjo 'intpnacionulo. étto j> iseàrrtì november re Uhi dah prolejaiig-ta. Na ta.dan razmejuje dela'vslvb-' o ivo jem položaju in prjsposabljfi na svoje hoje.v'ioDtde'in izkujnjc ruska-revolucij Za slovanski proìélariat Julijske Brus {čije pa je dhn sedmoga novembra, tem večjega pomena, ker gbhaja ludi oble ini v , preporoda svojega bojnega gladila «I?c(a.j. jedrnega novembra lanskega leta jQ tfje^n/ zopet vstalo iz rpoičarija, ' v? kctfe-iffiM ga je prisilila reakcija- fašistov in Zli dopisov kOt'ere'je prr'Pocialistiina un ,vt sociaiisiiitiit "in aTToija nečo ispasti 1 za rukom akta, nemoćan kao i svaki dru — u (rečem izdanju. Ali do ko- IZHAJA VSAK ČETRTEK V ITALIJI: Naročnina znašaj .V INOZEMSTVU: Celoletno naprej plačano . . L 1040 Celoletno'.n^pi*f j4ačarjo . L 18 20 poluletno „ . . ..„ 5-20 poluletno : . '. . $10 čet.tletno . . .... 260 • četrtletno . „ ... 460 Posamezni izvod- 20 cent., zastareli Izvodi po 40 cent. .UrednišfvoJn iiprav-nlštvoj Trst, via Maiolica 10-12.: Telefon 1142. Oglasi: ",Za vsak-lrfim viso-* fine ene kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi l/L, INirfnice, zahvale; poslanice, vabila 80 cent., trgpvakt in obrtniški oglasi 60 cent — flača Se '-----1 Trst, 26. oktobra - Akcija, ki se začne s prihodnjim mesecom novembrom na nobudo upravništva in uredništva „Dela", ma naman zagotovit" obstanek in prospeh edinega jufoslovan^ , . __i. ii - -t ^a<3tn'ns: močmi) ^ naisani! LrrtSa S r ~e3a sodelovala med prSrskL! organizacij ami m listom ter oz.vijen.em m uporabo vseh spečih sil pyoletaraata. Vsaka organizacija, vsak njen član, vsak de.avec m kmet mora čStiti vez, ki ga veže z njegovim gias.lom. Vsak naj stori svojo dolžnost do tega glasila. njihova -moć 'Sjalo poljulja, kad pijanka titfče da im izmakne, oni počnu sa s\o-koncentracijama.i špedicijama, pokažu'da su moćni, zavira i: raspust parlamenta, novi izberi. pohod na! Rim, eia, éia^- alala! Svi parlamentarci se upla-e za svoje mandate, jer ocl skvàdri ne bi smeli.ni da izadju na izborne skupstine, i'odmali se klanjaju pred fašistima. Nude im ministarske stolice. Fašisti se po--«nepomirljivi», ne primaju mimike stolice (jer ne znaju sta da čine _ znaju da bi odmah pali), «uvidja-jotrebu da se izbori odgode, ali — 'PVjf.-i.-' sve ostaje po starom, za-ir^dob. 3v tcror osiguraI1. ij riza čgka na prpletariat, Kri-Voizvodnje i glad (a tri je klica sva-parlamentarnoj krizi u dobu opada-njà) lie možte da se reSi u kapitalističkom poretku. A on se ne može odstraniti, do}t se ne uništi fašizam, i njega će uni-ititi samo poletcrske crvene skvadre. Danas ili sutra, hoće — neće hoče! AZ-BUSl. Svatko na. svetu hoće da ima pravo, pa tako i proletaria*. A ko hoće da ima pesme pevali u «našem» jeziku. I oni i-maju pravo. Mi smo im mnogo opasniji od ostalih, jer smo im najbliži, pa oni • baš na našim ledjima žive; a mi se držimo nase (sirotinjske) narodne pesme: «Svaki svoga ubite suba.šu» ... i svršen posao. — Svud se vidi da je odista «Poturica gori od Turčina», pa i majčini socialistici narodnjaci (raznobojni fašisti) neće da zakasne sa svojim dokazima. «Bože mili, «uda velikoga, — kud se djede car-Nemanje blago!» . . . kud se djede «narodnjačka» — hrabrost.'! Ti bezobraznici, razbojnici i pljačkah, ti proleterski odrpanci da nam zapoveda-ju u našim tvornicama, oni — gadov --da nam kose i račune kontroliraju! Nikada! . . . «sve za obraz i krst časni!» . u pepeo ih treba zatrti . . . njih. te boljševičke nitkove. Haj, na noge ko je ju-nak( ko je gazda!)! Hurrraaa! . . Da živi svetla i plemenita omladina! Živio fašizam, spasitelj! Stani malo, od Doboja Mujo, — i mi konja za trku imamo! ... U rukama proleterskog Vuka svaka puška — smrt fašizmu nosi . . . Dve godine junak navaljuje, krvava mu pena na ustima, sve na koplje de;icu nabada, nad fenama krovove podžiže, — sve uzalud, žalosna mu majka. Proleterski gorostas se budi, pu- ,m policije. Varala si* je združena, reakciju-.-■misleč, da bo vtih.r4l glas zavednega delavstva, da se bo to deluvstvo pohlevno Ut, dalo uiodi, da se bo pustilo-bičati. _ Ne! Celokupni komunistični proletarial je napel vse svoje sile,'doprinesel, je občutne materialne, žrtve za. preporod svojih bojrtfl&filasil, «Lavoratorap in «Dela». ' e dinega rCpvevibra, ravno ob obletnici ruske revolucije bo leto dni, odkar ozna-njuje *D$lo»'vnovič in neustrašeno,- >b strani drugih bratskih glasil, revolucijo dclavsketja razreda, oznnnjuje požar, ki bo danainjo dru$&o očistil vsega gnjile-ga iti očistil ozračje,, da bodo proletarci lùhko'svobodncje dihali. 1 »Delo»Je torej tisto, ki. kaže teptanemu proletariatu Julijske Benečije pot k revoluciji, k osvobojenju. te tisto- ki nfame**. jvijk*?*^ osvetlil, ie vse pridobitve. f™ Va govori ;__• ^ .rrcii JltllJSliC Beile- čijc Una snem. in nedvoumnem jeziku, kako mora . v svojih vsakdanjih bojih, go- ' spodarskih in političnih, jemati vzglede iz velikega preokreta, ki so ga izvršili ruski revolucionarji. Ako se. niso dogodki od enega leta sem tako zasukali, da bi bilo mogoče dela v- j stvu priti do tistega, po čemur stremi, do j KS toa i dokaza to svojeišku grabi. Fašku dovikuje: «Ne budi mi ■ ■■ ■ * »ml,f, nn \-r*vnhll!» «pràvo». v'Videli smo već nekoliko puta kakvi su : <&kAzi kojima radna ^feotinja dokazuje demokra '-IpjOravo, kao i svi dfugi. To su ti so- kukavici 'lidàrnast (sloga) svih patnika, čvrsta i i ljaju. Dc buhe po kožuhu!» Al' zakuka ojadjena majka, socialno-iemokratska ba.ka: «Kuku meni, sinjoj; ici», sinci mi se bombam' pozdrav-Deco moja, žalosna vam majka, o-svetlost ; stavte se tog krvoprolića, — zemlja ćc koči. Valja zamesiti. iiQvn; .tm'1.. se izglodate osovine opet» p^dma : i. srajci, demokrati, desni i -le'^popo-. i, socialisti — svi traže «j-t^ku'if,\ladù, ktja i-bavi avtoriteta državi. MMjùUnt* svaka -Iranka or^anizuje svoje i-ružane skvn-Fašisti se osećaju ;.ogodj jniii-a i — ^jSrešno — misle da jaka vlada ima da jujtle uperena .prptiv, nj i:;. ' Zato sit i Rimaju, da izgledaju silni i prete pohodom na 15im I sad se-sve stranko sr-e '^išlo u pete! — '-.lažu a tom da l:i-'-va-»lb"-povesti fttšMt'e na v,u'li., hi baš ri i ''mógli da budu željena jaka ruka. za kolabo-treba da ikupi Oko sebe sve srednje elemente u oružana desnica, proteterska Una nje) d bezobzirna klasna borba. --1 vas proklinjati crna. .dokazi što sami treba da pribavi- Ražali se srce u aižidaje! ' ' - • • ' --v: i zbilja. Ministarska kriza. Sva vi ivrBfc k Ai FT l F' 'Pni mogli da »udu »eljenp. ja LLA\ L/m^n»"-'1^- pakle, vode s'e opet pregovori % iber'bodi zìi slovenski tn \.acjju (Jiolitti, stari liberalac, žriat Julijske BeneMie. if/f.-^j^trti 't»ko' sebe sve srednje el< Ali mnoge nam pružaju i sami na,t neprijatelji. .'Velimo uveki da su svi takozvani «pravi i plemeniti marxisti» (gospocki socia- mir listi u rukavicama) naši neprijatelji, sluge buržoazije, i — jO.il gore — izdajice proletaria ta. to jest —• i sami su pravi ugnjetači. - Poturica gori od Turi-ina» — naši narod u ono vreme kad su samo Turci (dabogme, bogati i silni) imali prava da pljačkaju. I dobro ga reče. Danas, lcad ,veru 1Ullr> "" .......... makar nam i najlepšo | rica gori ocl Turčina ionici sa fašistima, pa cventualpo 4 ospo- da se slažu sa pacifistima (social-kolabo-racionistima), treba da se uglavi klasni samo da ostane sve po starom. Sve novine pak o namiguju kako bi dobro bilo (za buržoaziju) da se primi socialistič-ki predlog: "nova vlada, jaka ruka, bratski zagrljaj socialista i fašista (na ma-snima ministarskim stolicama), a pesak u oči radnoj siroiinji. Ipak socialisti najbolje znaju kako se (Ali je kasno, proletaria! nas buržoazija ispija bez obzira nai štiti buržoazija! (Ali je Kasno p.o.eu«». , i jezik, «naša narodna» gospoda ; se budi i nece y-e da spava , ve H to islo, jer ne damo da nam krv Zar treba boljeg dokaza da je «Potu- . ■ ____„o-r^,-; nrl Tnrcina'.i) sisaj u znoj n •i kateri so Turki vstrajali kakor zvesti, najzvestejši prijatelji Rusije. mm. zvezam in vodstvu Ljudskega odra odnosno npravništou in uredništvu «Dela». Tak odbor naj se u-stanovi. tucli lam, kjer nc obstoja nobena od gori omenjenih organi- jevii/ glasilu. Naj bo vsak sodrug na svojem mesta. Naj stori vsak prole tam: svojo dol-.nos'! UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO «D E L A». V Italiji se gode reči, ki so vredne. Ja se o njih poroča. Demokratične stranke so se ustrašile fašistov*k»ga gitanja. Ki so ga od vsega začetka «lirektno ali indirektno podpirale in bi sedaj rade zvabile fašiste v tople in nerevolucionarne j kar je. še demokratičnih strnj, prav prid- ministrske naslonjače. Fašisti so ;•. dr»:jr« no pripravljajo. Na vseh teb' shodih me-strani sprevideli, da je revolucijo, bodisi žikajo demokratični govorniki fašistom tudi nazadnjaško, stokrat la/.jo napove-; in jih vabijo seboj. Ob enem jja izvemo iz mile iz svoje lenobe in so pričele prirejati shode na katerih se razpravlja tudi o fašizmu. Reklo bi se, da se bližamo novim volitvam, na katere se gospodje liberalci, radikal ci, narodni socialci in sko diktaturo. V enem in drugem slučaju se bo skušalo prisilit i proletaria! naj bi on s svojim, delom pokril sedanji in bodoči orja '.i državni finančni deficit. Delavec naj bi se zadovolji! še z mani-imi placami in z 9 do 10 urnim delavnikom. In to radi tega, da bi smele države trositi denar za kanone in bojne ladje, da bi lahko podpirale industrijo in sploh, da bi smele nemoteno trositi denar v da fa,-"-isti žare i pale, .policija če aretirati ubijene radnike, i — sve zato šio je vlada slaba, a treba nam jedna jaka. Ta da se obrazuje i novo ministarstvo, sa Criolittiem ili bez njega, sa fašistima ili i je z njih, na stvari se ni:ta ne bi promenilo. Policija je fašistička. Pa bio ministar unutrašnjih dela fašista ili socialista; besposlica i glad će se -iriti, pa makar se fačisti po))eli na vrh nosa don Sturcovog da odande i samog boTa dohvate svojim batinama. Parlamenat i njegove krize niti će rešili ekonomsku krizu, koja le-'i izvan parlamenta, niti mogu I da suzbiju fašizam, ni klasnu borbu u-op'-te. U koliko se tiče fašizma, parlamenat, 1 V/- (parašlčani razvidno, da gredo tam razmera vedno na bolje. Sovjeti so postali nepremagljivi. Bolj-.tviki si pridobivajo sjmpatije vedno bolj širokih plasti" prebivalstva. Zadnji uspehi ruske diplomacije, so vplivali tako ma no na vse ruske stranke, da so priznali celo boljš'eviški na.sprot.nikj, da ne bi mogla nobena druga stranka bolie vladati od bolj-evikov. Na znotraj še je torej Rusija utrdila; na zunaj pa postaja bolj in bolj ugledna in silna. Kako , I _ \ ju Aj/lvlir vr.lnn nOV«. Turške zmage pvoti Gj-kom; /rancisk'j stali-l e nasprotno angleški protiturški politiki in še marsikaj drugega je vplivalo tako mo no in angleške politic ar je, da, je bil Lloyd George prisiljen odpoved^ se ministrstvu. Smatra se namreč, da je on kriv vseli angleških porazov. Očita se mu ; celo, da je njegova politika bila Anglijo tako škodljiva, da je spravila v nevarnost obstoj države. Na njegovo mesto bo prišel Bonar Lav.-, koji je prijatelj dati kakor jo izvršiti. Spoznali sj, da hi bila njihova revolucija korak v t, r o m so celo slutili, da ' i t:ili v takem slučaju popolnoma natopeni od desne ili cd leve Odstranili so torej od r-ebe z,i zmiraj id-; jo svoje t. j. fašist.)-ske revoluciji' in s', se pričeli pripra\ljati zj. sodelovanje na vladi z drugimi meščanskimi demokralič-nimi strankami. I'ašisi..v-ki in demokratični voditelji so morali, seveda, pripravili na vse to tudi svoje člane in svoje volilce. Zlasti so čutili to polVebo faši-stovski voditelji. Oni so hoteii svoj čas nr. Za proletariat j" \ a/ vseeno, ali gredo fašisti na vlado ali pa napravijo svojo revolucijo. Proletariat ima nalogo, da opa-j m , ., .-.,, - i zuje kaj se okolu njega godi in da se pri- demoki aticnih govoranc za resni-en polo- pravlja. Med fašisti in demokratičnimi zaj Italije. In ta položaj je tak, da ni ni -, strankami pride gotovo do različnejše in najne-polrebnejiše namene, ga samo pomaže, kao i svaka druga bur- žeaska institucija. A taj isti parlamenat samo sprečava re «nje prave krize i produbljuje je. Opstojanje parlamenta samo odvra-ća zbunjene mase od pravog re-še-■nja krize, a fašiste se njime služe da osi- čudnega ako vabi buržoazija že vsakega j do f,kllpnc vJadc. Delavstvo bo izboriš kužka na vlado nadejajoč se, da se ji 1 posrečilo spraviti se iz gospodarske zagate, v kojo je zašla. Bivša ministrska predsednika Nil li in C.iolitti sta na'shòdih. ki sta jih priredila vsak v svojer4 volilnem okraju, povc- no v imenu domovine, v imenu naroda in enakih idealov, s katerimi je buržoazija vajena zakrjv'atl svoje umazane privai ne in razredne interese. l avšisi.ovske revolucije ne bomo imeli. Pač bomo imeli volitve pod fašislovskin dala, da, pojde lilija v prepad ako ko sla I terorjem. Tako jo rešil 'fašizem vprašanje naprej po sedanji pot.. Letošnji državni svojega obstanka. Postal je in bo deficit bo znašal nad 0 milijardov lir Italijanska vabita pada; za en dolar rojega obstanka, l'ostai je m ho ostal •| privatna organizacija kapitalistov za boj ... „ . J2j proti delavstvu, treba celih ZJ lir in za eno šterlingo kar zameriti naprednejšim eie- \ 100 lir in vM To pomeni, da prcdo'rira -mentom v meščanskih vrstah, so prisili ! Italija manj nego upùrabi. Ona liridela |m?rje na svoj program (ki obstoji v tem, da^a | , -et dni v teci ml-.' Za druga dva ' 1 'na]° Sr"a Za 1 sptoh nirpajo) republikansko idejo " /pVìi'o l'ùti prulelkt v inozeR t,rn «-govorili in piSfeli še-o drugih m ehT^t1 , ^ kil ''"T-'T',. 1 bile tuje spódobni družbi demokratičnih laipovati in vsled tega tudi no strank. Sedaj je pa bilo treba v»e take dajati, ker ne bodo v stanu na-i o. nepotrebne reči bacniti od sebe in je bilo | da hi kupili -, inozemstvi za p.roizvodi.jo treba pokazati, da so tudi oni v vseh ozi-1 potrebne sirovine. Italija ,e potrošila. Ic- v Švici, -j- Švica ima _aiit-kih ;delavcev in uez dela. švicar- rih enaki drugim. Zato so priredili fašisti i tabore na katere so prišli črnosrajč-niki iz vse Italije. Prvi tak tabor je bil \ Vidmu, drugi v Cremoni, tretji v Milanu in četrti v Napoli. Na vseh štirih taborili je govoril poglavar fašistov Benito Mus-1 solini in je sklušal s svojimi fovori približiti se demokratičnim strankam. Odtrgal je od svojega programa (ki obstoji v tem. da ga ni) republikansko misel, pohvalil je monarhijo in vihtel vedno bolj skrivši in počasneje zastavico revolucije. V Napoli je na taboru 24. t. m. pa kar odkrito povedal, da so se fašisti popolnoma odrekli namenu, da bi si s silo osvojili državo in da so pripravljeni na sodelovanje z drugimi strankami. Stvar pa ni tako lahka kakor bi si jo človek mislil na prvi pogled. Demokratične stranke so na tako sodelovanje pripravljene vendar pa nočejo dati fašistom v ministrstvu več prostorov- kot jim gre po številu njih poslancev. Fašisti odgovarjajo, da je njihova sila v državi večja nego je v parlamentu, da parlament ne predstavlja več volje naroda in da se jih mora upoštevati ne po številu poslancev marveč po moči, ki jo imajó v narod'r. Fašisti so kratkomalo zahtevali ali 3 ministrov ali pa nove volitve, ki bodo dokazale moč posameznih strank. Kakor se vidi, imajo fašisti, čeravno so se milostno odrekli svoji revoluciji, še vedno dober apetit. 5 ministrov in sicer najvažnejše hočejo imeti. Demokratične stranke so se tudi zdra- tos za državo, dežele in zf- občine nad milijard. Poleg tega imamo še Ili milijard dolga in 17 milijard papirnatega krožečega denarja. Kakor Italija se nahajajo v slabem položaju seveda tudi druge države in sicer one, ki so zmagale enako onim, ki so bile premagane. Troši se preveč .denarja za vojaštvo in za orožje, ki se ga.vedno ve3 producira, kakor da pride nad nas v kratkem nova vojna. Zaradi vsega tega, sta dejala Nitti in Giolitti, se moramo združiti vsi in vsi delati v bratskeri objemu za prospeh domovine. Nitti je seveda ponovil svojo staro pespm, da je treba manj rabiti in več pridelati, da mora država., znižati svoje irctšike, da se mora dati kapitalu popolno' svobodo in da né bo mogeče ohraniti delavcem sedanji 8-urni delavnik. Na sve zadnje sta se oba bivša in morda 'celo bodoča ministra ponudila fašistom prav taw kakor sta se ponujala pred dvemi leti socia Izdelujejo v veliki mete .\i, katerih revni ljudje c ne morejo- -kujiovati. Drugi jk brezposelnosti je Nemčija, ki je prepovedala uvoz švicarskega blaga guraju svoju pljačku. Jer, zbilja, ni jedan pametan io vek ne može vi,-e da sumnja u to da fašisti ne misle nikad da upravljaju državom. Oni ho;:e da vladaju, zakonito ili nezakonito da vladaju, .ali ni pošto da upravljaju, to jest. da rešavaju krizu, 'la oni za to nemaju nikakvog programa, pa onda ni namere, a nemaju ini sposobnosti za. to — šlo već i sami pokazuju i uvid jaju. Hoće da vladaju, da pljačkaju, pa. i vladaju. Drugi nek se bri-.nu za organizaciju proizvodnje, drugi nek se znoje oko državne administracije. .elavstvu, nek se guš-e drugi u deficitu i kako gccl hoće. Fašistima ie pni mogu činitj sto'im io4' da vladaju mul svifntt: služi samo za rezervnu i\, vrlo dobro znaju da svi ti l'alci i kako se svo no zovu u parlamenat "kaoHtrko zlatu,. .cK, neki čudotvorni lonac u koru se za svaku bolest iz ničega skuha lek. I kad ini so politični, se je /boljšal tudi gospodarski j politike trde pesti proti Nemriji položaj. Letošnja žietev je izpadla izredno ' dobro. Nove industrije se odpirajo, trgo-vina si je tudi odprla nekaj dobrih vrat. Danes posluje-že tudi sibirska železnica po kateri se Ja'hko pride iz Moskve direktno v; Vladivostok. Malomeščanska vlada v Vladivòstoku je kapitulirala pred silo rdečih delavskih čet, ki so takoj proglasile sovjetsko republiko. Sovjeti bodo takoj popravili bro-dovje mirnega oceana, ki mora postati sposobno za boj proti zunanjim in notranjim sovražnikom. Ker se bliža peta obletnica ruske revoluciji?. se priliakuje, da bo sovjetska via-da amnistirala mnogo političnih kaznjencev. V Moskvi so pa vr .o£ priprave za i V. kongres Komunistično, intcmaoionaic, katerega se bodo udeležili, delègaije iz vseh krajev sveta. Proletariat ne sme pozabili, da tvori begata in močna Rusiju. največjo obrambo prolctarskega gibanja. V Parizu se ,ic vršil v pretočenem tednu redni eb'ni zbor francoske komunistične stranko. Delegat K. S. Italije s. pistom. Razmere, v katerih se nahaja italijanski in ves evropski .kapitalizem, so nam znane prav dobro. Iz splošne gospodarske kapitalistične krjze se mora poroditi gospodarsk'a^'križa tudi v posameznih kapitalističnih drŽavah. Gospodje bi.sedaj radi, da bi jim pomagal iz te krize proletariat. Fašisti bodo šli kapitalizmu, od kojega so • plačani, seveda na roko. To bodo storili bodisi, da gredo na vlado sodelovati z drugimi demokratičnimi stran kami, bodisi, da proklamirajo (kar je po našem mnenju izključeno) svojo fašistov- . 'M- -..»i» 36 Zena vdova s sinom ecKncem nasproti vojni pošasti: Ne bpš Snela Nobene kapitalistične vojne več! •V ' 4 o-a ! IÌU;cocc:marro je sicer utegnil govorili na gresil a. ga je k^>a tem francoska \ramotercVu"<-hi' odvela na mejo ■ ' 'Mrtolu 'joSaii ,ls,a v rC(1," •Trt'V •.- I......V- -ustopal Manuelski, . .Komisar, ki je podal poročilo o io. a ju na Ruskem in povabil frane, -om. stranko, nr' d le naloži kakor druge Kom. stranko-^železno disciplino. Na kongresu so zmagali levičarji in je kongres sklenil izključitev desničarjev Ver-fonila, Francois, Marije Mayouox in druge. V novo vodstvo so bili izvoljeni slodc-•ia Avstrija pogrer.a vedno bolj" v bedo, iz katere ni veS nobeiic-v moči. Na Kitajskem so se vršile v pretečenih dneh manifestacije v korist Rusiji. V Pekingu se je vršil shod, ki se ga je udeležilo nad 50.000 oseb. Po shodu se jo vrši! obhod po mestu. Demonstrantje so nosili tablice z napisi, da mora voditi Kitajska samostojno politiko in, da mora skleniti zvezo z Rusijo. V nekem pogovoru z zunanjimi časnikarji je rekel revoluciona-rec Suniatsen, da je popolnoma ponesrečila japonska politika, ki je hotela vzdržati živo reakcionarno agitacijo na Kitajskem. Avstrija ima milijon milijonov kron. Seveda papirnatih. In vedno več se dela takega denarja. Koliko stane ena avstrijska krona je razvidno n. pr. iz poštnih pristojbin za poštni promet v Jugoslavijo: za pismo je treba plačati 300 kron. za dopisnico pa 180 avstrijskih kron. Za poštne pošiljke do 5 kg se plača 2400 kron in odpravnine še posebej 2000 kron. Orjaška pekarnica. — V Lizaboni (Portugalsko) zidajo pekarnico, v kateri se bo lahko speklo dnevno 300.000 kg kruha in 16.000 peciva. Tu se bo videlo vse mnogobrojne uspehe moderne tehnike, ker vse bo vršil stroj: mesenje, prenašanje v peč za pečenje in hlajenje kruha. VSEM ZAUPNIKOM! Oni zaupniki, '"to sms svojčas izročili nabiral- ________jk- e za tajni sklad «Dela», v iste vrnejo ter naj istočasno tbrani znesek. "I."'*? •.v -I— L O L Na (K p@litie^@my potolaju v Sloveniji) Od spomladi mi sili v: roko pero, da bi povedal delavstvu v Sloveniji, da so ga spravili ljudje kakor: Klemenlčič, g telati o vič, dr. Lemež in Fabjančič (moj bog!) na blodna pota. Politični kozli, ki jih te švigešvage v delavskih vrstah streljajo, izzivajo že dolgo resno kritiko, r odnosno svarilo proletarcem Slovenije in ako ni-. sem storil tega preje, je tega krivo samo dejstvo, da so stvari v danih razmerah • tako delikatne, da človek ne vè, kje in kako bi se jih dotaknil in kako bi jih povedal, da bi jih razumela prav delavska "Sesa Slovenije. Vsa težkoča moje kritike tiči v tem, da ne morem s tistimi argumenti na dan, ki bi takoj razsvetlili napačno pot po kateri hodi proletariat Slovenije po krivdi svojih nespcs&bnib " zaupnikov. * ? Toda izdajstvo, ki ga pripravljajo 7^6-raj citirani konfuzionarji ali JsLosto osebnih motivov, ali pa iz prost^aOdio-tizma, nad proletariatom Slovenije' za^jJi-žajoče.se ljubljanske in dr. ojjjlfesk^.-volitve, je treba končno vendar-lfe czi^aiiiti, kakor zasluži. Ti strahopetriiipoliftjcastri hočejo uvleiči razredno zav^lit> proleta-riat za ceno svojih mandatov' v volilno akcijo, ki ne pomeni za proletària:-SI.j\e-nije nis manj kakor podrepovanj'e disi-dentfiim klerikalcem in razlijčinim bote 'gsffsklm fconsumarjem ter bolnišikSri blaga j ničarjem. Kakor stoje stvari hočejo v volilni blok z dr. Gosarjevo klerikalni) frakcijo, s socialističnimi disidenti (K-jc-murjem, Golouhom, Kopačem et consor-tes) ter z nebodij ih treba «ekstremnimi» avtonomisti Prepeluhovega kalibra. . " Da bi Išlo tu samo za Lovra Klemenči-ča, dr. Lemeža, Štefanoviča in Fabjanči-f!a, bi nam bilo lahko prav vseeno kam ti omahljivci silijo in kje žele òéetav-r-.;i. Kdor je videl dr. Lemeža na vukovai-skem kongresu in njegovo Canosso po kongresu, kdor je videl Štefanoviičia kot obmejnega komisarja, vojnega atašeja na Dunaju in čital njegovo atošejsko brošuro in kdor pozna Vladimira Fabjančiča tako dobro kakor jaz, ta se more čudom č diti, da niso ti možje že zdavnaj tam, kjer vsi tisti špisarsk' bratci, ki so neseni in pečeni iz istega lesta. Toda tu gre za zdravo delavsko gibanje proleta-riata Slovenije, ki ga vsa brezprimena reakcija novopečene jugoslovanske b'V-žoazije ni mogla streti. Ne moremo torej dopustiti, da ga zamajejo in deviirajo ljudje, ki stoje na čelu temu gibanju tamo zato, ker ni mogoče izvesti v Sloveniji javne in odkrite kritike in pokazati pro^etariatu v pravi luči zablode, v katere ga vleče ta četvorica z vso svojo Spi-sarsko naturo. Zatorej proletarci Sloveniji, pozor! Kedaj in pod kakimi pogoji lahke sodeluje revolucionarni proletariat tudi z drugimi, reformističiiimi in konfes-ibnal-nimi delavskimi strankami? Dva Slučaja nam dovoljujeta take korale. 1. Kadar ima preitridrgrivna. (k$pitali-v stična) oblast v izključno delav§£e' ro£e'.* Po nalogu III. intern§,cionaite. so \br" ~ pr. nemški komunisti pripravljeni ^ rati nemške večinske '^pcialis^-v^t ., demanna) in centrumaše-ter itPfc 'Hfm _ _ * .a___x-:-i i—. ' -—' >■» t -ìr— CpV. "-'-L v V d'- T,' -V. ^V^^VDVP1^'., 'io- vzJ-^t ' vse druge kapitalističnih stranke od vlade. 2. Kadar gre za neposredno obrambo feonkiretnih delavskih pravic (osem urnega delavnika, ohranitev mezd itd.), oziroma it se .edaf, kri- , ali ,P-bnosti '.^z skfh vq-l liahko 3v, da i.Si da Uì>rf- •mi- za neposredne žlivljenske zahteve (zvišanje mezd, skrajšanje delovnega časa, boj proti fašistom itd.). V tem slučaju zahtevamo enotno fronto proletaria ta. Občinske volitve pa s'odia nas neznatnega pomena sploh. One- so za nas skoro brez pomena tud j ..tedaj, ako je pričakovati, da bo .imelo 'delavstvo v občinski u-pravi večimj.'.Mi verno, da nam take večine danes prav nič ne pomagajo, ker ako nas ne more vlada sama s kako priTt vezo' lagnati iz m&gistratov, pa pošlje na nas svoje plačane tolovaje/V Italiji kakor v Jugoslaviji imamo za to do danés dovolj vzgledov in bilo bi torej smešno, da bi se udajali še,kakim social-demokratičnim sampojevaram v tem pogledu. A ' ; P.azredno zavedni, pri ježu j e občinskih volitev'/wam dar boce: " ali šteti svoje gl;y preizkušati svoje bojne« sijpf orožijfei). Vezati pa se pri o litvah z malomešlč'ani zato, ài pošlje V občinske svetg',par sod; se tariy. skrivaj o za hrbti Jjuržoa se jim nudi priliko, da, s&!lepajg jateljjafcva, ali da se; kòt" kompri pri bSfŽoaziji zopet rehaliiiitij-odpustljiva napaka proletari^ nji politični boji so nas^i... da bi ponovo delali'take gré-^t" Tako mislijo tudi vsi tisti resni ^ slovanski iftjdrugi, k'i vodijo, \ puščajo razmere, politiko aeg9f proletariata v Jugos] mi potrebno, .da to So po; ker %m poučen, da se zgó 'četvorica, sklicujejo na neko avtoriteto. To ycliccvanje 'je falsifikat. Opozicija, ki se uveljavlja proti temu političnemu šarlatanstvu v delavskih vrstah Slovenije, je torej na pravi poti. Pro-letariat Slovenije ji lahko mirno zajmiti. Njena deviza je prava: ali*-gre razredno zavedno delavstvo v Sloveniji samostojno v občinsko volilno borbo, ali pa se volitev popolnoma vždržlali! Za nas niso biir-žoazni Gosarji, rifa 1 om ešl 5g,n ski Golouhi, Prepeluhi in podobni kalini manj reakcionarni od Javčiirja, Hribarja, Trillerjev in drugih "kanonikov. 'Svojo.jjravo barvo pa so pokazali dr. Lemež in njegovi «komisarji» še s svojo avtonomistično organizativno taktiko. To so stare Lemeževe bolezni. Na teh boleznih je bil enkrat fe umrl, to je bilo na vuko-varskem kongresu. Takrat mu je stal zvesto na strani Golouh, ki je pozneje v svoji lastni stranki mirno poginil vse svoje separatistične načrte. Mi^a bom imel šle priliko govoriti o teh stvÈu'eh. Za sedaj pa: Proletarci Slovenije, clol s 'te blodne poti! ! f - ■ Ing. DRAGOTIN GUSTINClC. i so bili podrti razredni sindikati in munistična stranka, delavski razred bil politično in gospodarsko razoro in brez moči. f..- «»;. Posledice so se' prebolestno občutij-Realne mezde so se znižale za več,-60%, pravica organizacij, da se potil njih Zaposli delavce, je bila odpri ljena, dejansko odpravljen je bil tudi f šemurni delavnik. Zavladala je naj|č nejša reakcija, delavske organizacije bil? razpuElčene, pravica združevanja shodov, svoboda tiska in gibanja vse-J^ r.ič ne obstoji za delavski razred. V t i'V. Četrtek, SJ6. oktobra VMJ. polju -ti t.fvi situaciji je vsak razredni boj proletari-Iti težaven in proletariat mora brez V4.?; jega odpora prenašati vse udarce in ■ ,VJ > ■ ' ilikor .ji. Zdi se naglasim, navedena pade od strani kapitala. Toda kapitalu niti to ne zadostuje, ar|r pak haše še bolj priviti vijak eksploa cije, potem ko je že skoraj zadavil delajT ski razred. Pred nekaj dnevi so imèli ^ dustrijci velik shpd, na katerem ào Rili začeti jjuj proti vsem obrambeni korakom,,ki so zapopadeni za proletari v zakonih o zašl^ti in zavarovanju dei cev," posebno pròti ostankom osjsmurneg dela. Z eno besedo, napovedana. je c strani delodajalcev nova vojna proleU ria,iif.i^ojna; v kateri bi zma^a industri eev'^rgla delavski razred v suženj ss in ga pripeljala na rob prepada in de; neracije. Proti podjetniškemu nd jVh^if..me strokovne organizacije, ra: -'àd^-cblasti, raztrgane in pri ^ ■ srbile d^^ij sposobne bran k»i- nolui.l] ZSkon o d . liji mogla obraniti le skd - tedanje ' socialdemokrati«-, in Sindikatov, tako se, mora tud lelno z borbo na gospodarskem braniti tega napada. * Toda ne samo kapitalistični razred, ampak tudi državna oblast vodi ofteézivo proti proletariatu na gospodarsktoi £in političnem polju. Na gospodarskem poljijh z velikanskimi in vedno večjimi indirek; nimi davki, ki padajo i^i ramena deiai> nih množic, na politiyn^m pdlju 'pà,vz ;Wà no hujšo reakcijo. Ne le da 'taži.z-^senA sredstvi nasilja definitivno razbiti.-asirski razredni intere^ ampak se^pwpj'avb' lja, da z- novimi z àfoni onempgoičj^ bejevno delavsko razredno gibanj^| Ijepfsnem položaju Koreje, nato pa preide na poročili o položaju korejskih kmetov in delavcev. 4 Položaj j kore jskih, kmetov. 83% vsega' prebivalstva tvori podeželsko ljudstvo. ^ Koreji je okroglo 4 milijone moških in "I in pol mil. ženskih, ki sc pečajo izključni j s poljedelstvom in štiri petine izmed tel: so takozvani mali kmctje-najernniki. Tise nahajajo v suženjstvu vladajočega razreda, v rokah .katerega se nahaja večina vse zemlje. Položaj delovnih mas Koro» je, ki so stoletja ob'iutile pritisk vladajo •6|h razredov, -jo sedaj težji kot kdaj prijf ;||.ponci kolonizirajo deželo s svojiiri kmeti, ki so povrhu navdahnjeni z najr hujšim šovinizmom in domačini ne mora-f .jo vzdržati konkurence z njimi. Sam')'")»-sebi umevno, slepari japonska vlada in.ii; s zemstvo, s tem da pravi, da dela to v ±vrf-rljo^izpopolnitve poljedel ir nekoliko stvar J^iS'ist svojih priseljencev, kakor n. pii "uporabo nekaterih novih poljedelskih MrJ j e v, sistem gnoji Ive, posebno jm kaftajjg 's ka jinah JugoslàvijÌx/HvCviijieija, da jedro «komunističnega gibanja» v Jugoslaviji M . še dotaknjeno po Sličnih demorulizu-jictlL vplivih:— Ured. ••'•V je i. ' Dve leti tlačenja in preganjanja je rodilo v jugoslovanskih komunistih močno voljo do bOrbe'in neugasno željo po razmahu svojih sil. Iz tesnega delokroga na strokovnem polju in iz ozraBja brezplodnih skrivnih diskusij hočejo stopiti oni na piano, na polje politične borbe z ustanovitvijo nove proletarske razredne stranke, ki bi dobila od oblasti dovoljenje za svoj obstoj in delovanje. Torej le-, galne stranke po vzoru Delavske stranke Amerike. Kakor pa ima ta svoje specialne naloge, jih bo morala imeti tudi nova jugoslovanska proletarska stranka, ako nere da bi njen obstoj več škodil kakor koristil. Podajemo tu po «Beogradskem Dnevniku» — sedaj «Radniifki dnev.» — članek, ki označa vso težnjo in hrepenjenje jugoslovanskega proletariata po javnem političnem delovanju, po akciji širokih mas. Članek je zanimiv tudi radi tega, ker je v. njem orisan položaj, v katerega jo spravilo nevešče meščanstvo celokupni delavski razred. «Beogradski Dnevnik1» i- list je v rokah komunistov — p išlo pod gornjim naslovom sledečle: «Ze stara resnica je, stara kot organizirano delavsko gibanje, da delavski razred ne more uspešno voditi svojega boja proti kapitalizmu za zboljšanje svojih življenjskih pogojev in za svoje osvobo-izpod kapitalističnega jarma jamo spadarskem polju potom stroh.(Vne temveč da mora ta svoj boj Koireia s kal ofgan ustvaril a" •Bolj kol^fc'Saj/jZa^tSv'a ora .žaj od delavskega, razrsSa4, d novo- stranko, ."organih tarsko obrambo. in povédla poti ki' vasi v ,nep, kapitalist/ sni reaki tek» nove dobe Nrr^JČŽL ' .gibanja v Jugoslaviji in t "hodu iz te grozne .situacije, brezdušna in. divja Ofenziva razna nacionalna.^udruženja.: (Glej sj daj!)' Sploani polq^àjp. d^žteli imrpc.1 narnp razpoiož^fraipifts, stft- uštSar'f godnà -tla'jBa razvoj ^*omu}iis.éénéga" " 'lji>ko^Lujaj! Oljski ei§i ;tii' . Koreji iti,*|ci so žirf,: listam črpali ije. Post; i strank ., sedaj p« I;y«ÉH wse Tftvcrfjaijipnarno gibanje v Tvorej£ i^j^aziičnejše 'skupine in struje ji^prizriiav^o ^ravipo," da je aktivna za-5*opnica. interi^ov-'ko-rej&kega.ljudstva. Vpliv pi^vizončne(vlade, (ki SKfe sedež '«s ttfa' lir ki je Amena dan in sta- '"vf^angbaju)', ki š^ rikf^jttìjaz'na, pf(a%.---------- liišfe vseh, lucri p(r3g.dnejših meščanskih elementov 'dezlelfci133 i^premin j a v smeri aktivnega l/oja za^iacfonalno osvobojeni e. NaJp^vòtnejSa fin paj važnejša naloga Kom. s^r. Koreje je, d£Č organizira.tjielov-ne mnoSce Koreje k skupnemu boju prp-.ti imperializmu in izkoriščanju. V vpra-šianju boja "proti japonskemu imperializmu stremi Kom. Koreje za zedinje-celotnega r^piucioSàrnega gibanja 3. Aktivno "m|p>ira sklicanje nacia-:/o religiòebih ske intelekte •nparaa sta'%rfl in trpljenju - 1■-•'■ " -- '•teii. jVj'r-^ JE' ts Zave- ijedelstva v.Ivqreji. S-a ari izboljšali, a' le n«f no 10—11 ur.. Delovna mez.đa stoji misi? 50 JÉiti da 1 yena dnevno, ^ako'r tudi v -'drt|p&.,deželah daljnega vzhoda, se gle-''"ti pri nas s prezirom na delavca. imere delovnega ljudstva so skraj-ftežke, brezposelnost je zelo velika, kar izrabljajo kapitalisti y svrho stalnega nižanja mezd in produkcijska sredstva se mahaj a jo v rokah japonskih kapitalistov ki na vse načine izkoriščajo s pomočjo svojih oblaatev korejsko ljudstvo, kar ima-Seveda za posledico, da je tole smrten sovražnik japonskega ljudstva. Ko-rtìjsko delavstvo ni še napravilo, potrebne lole, da bi znalo ceniti moč organiziranega boja proti tlačiteljem in p mesecih ali celo po enem letu, in ljudstvo mora že povrhu plačati ogromne davke, da dobi pravico do pridelovanja monopolnih produktov. Često se tudi zgodi, da morajo Korejci zastonj opravljati pri- 1 .yoditi na politiftiem polju potom svoje . politične stranke. Buržoazija svojih napadov na delavski razred in svojo eksploatacijo nad njim ne izvaja samo potom direktnega odvzemanja čezvrednosti v delavnici v procesu proizvajanja blaga, temveč tudi s celo vrsto drugih načinov potom svojega državnega aparata, ki ga vzdržujejo politične stranke, pri vprašanju davkov, pri vprašanju vojske in drugače izvaja najtrše izkoriščanje proletarsMh množic. , Proletariat so mora proti tem napadom na svoj obstoj braniti na političL nem polju, izobraževali množice, ustvariti centrum, ki bo z naj/Mršo propagando usposablja množice za boj, pritegoval mase, ki imajo enak interes s proletariatom, ki pa se „nahajajo izven delokroga sindikalnih organizacij, jih prosvečal, u-trjeval in jih uvajal v velike borbe za osvoboditev proletariata. To potrebo je proletariat vedno razumeval in razuma še danes in ražfc, tega ie bilo ustanavljanj«,. proletarskih .stranici stoje na sta-lišljti nepòrmirljivega rafrednega boja. -■ Danes je bolj kot sicer kdaj velika-po», treba proletariata po politični stranki. Jugoslovanski proletariat tgpi najtežje udarce pod kapitalistično ftenzivo na vseh poljih: tako na gospodarskem kakor na političinem. š^ Kakor hitro se je pojavila potreba vlaganja kapitala v industrijo, se je" jugo- slovanslct'^iž'oazija, ki je čutila' da j-tež-'pa-^-ribližno 280.000. Poleg teh ima-gospodarska^lfazvitg. in premalo močnja se I naravn,dc]sk^ in ribiške delavce. Ta- liti O (IU111UV, ' ■ UR UHI ' litične oblasti ziorty èib^-nje polil, vredne posle japonskim uradnikom ped j reda po meščanstvu, ki se je posluževa- grožnjo raznih zapornih in denarnih ka zni. Najemnik je dan na milost in nemilost svojemu gospodarju že po starih tradicijah in japonski kapitalisti to še izrabljajo v svrho večjega izmozgavanja in izkoriščanja. A kljub vsemu temu biio korejsko ljudstvo toliko zavedno, da se je organiziralo v svoji Konsumni zvezi kmetov-najemnikov, ki pa je bila seveda od vlade prepovedana, a kljub temu ni ustavila svojega delovanja. Korejski kmetje in delavci delajo v potu svojega obraza in žrtvujejo svoje-življenje, da zadovoljujejo nenasitnost: japonskih kapitalistov. Zgodovinski boj •korejskega ljudstva se z vsakim dnem bolj priostruje in se izpreminia iz-^a^. cionalriega razrednega boja bolj in hglj v vsesplošen razredni boj proti imperiai lističnemu tlačeri-jn, kar priča o razredni zavednosti delovnih mas Koreje. Položaj delavskega razreda. Delavske mase Koreje lahko delimo v štiri glavne skupine: transportne delavce, kmetske i rezultat je bil sicer 7.G00 kore j cev po/itih delavce, rudokopne delavce in tvorniške delavce. Celotno število vsega delavstva vrgla z vso silo n^.to, da s pomočile de w'Sanijgj in dedova-<*eca T " Pod naj ostrejšimi udarci belega itvo eno devetino celokun-K<--3.rJcar dokazuje, da je' agrarna dežela. Delov-' PODLISTEK „DELA" IVAN CANKAR: • . Iz predmestja Anka se je rodila v tistem predmestju, ki je odeto v dim velikih fabrik in v prah neškropljenih ulic in kjer je trpljenje, uboštvo in greh. Njen oče je bil pozlatar. Pred nekaterimi leti je imel še dela, ali polagoma je šlo navzdol. Domislil se je prepozno, da7bi stopil v veliko delavnico, ki je požirala manjše kakor reka studence. Bo-lehen je bil, sestradan in zlovoljefl in tako se je nekolS obesil. Ostala je žena sama s četverimi otroci; Anka je bila najstarejša, bilo ji je štirinajst let in ravnokar je bila opravila šolo. Živeli so v beraštvu mirni in tiho, ker jim je bilo beraštvo v krvi. Niso se prepirali ne z Bogom in ne z ljudmi. Anka je bila slaboten in bolehav otrok, kakor jih je po teh krajih vse polno. Zde: lo bi se, da ji je komaj deset let: Vsa majhna in drobna; bluzica ni bila vzdignila na prsih še niti za, dih, lica so bila ozka, bela. oči so gledale čisto otroško, neumno in radovedno. Pol je bila skrbeča, izkušena mati, a pol dveletno .^ledete s čudnimi željami. Delaila je od juiVija da do noči neprestano, oskrbovala yu stvari letnega brata in svoji mlajši foski i poli|i;4' spravljala je in kuhala. Mati jidjen tač' ■' iklli ■ iaj ter se vrač^JiL služavat; odhajala je zi la poznò .'ria večer. Sfidar se je vrnila mati, vzbjuflilo v?"'re^rit- Anki dveletno dete.1 Sedla; je trudna ,'ìh "izmučiena in najrajša bi se zjokala, kakor otrok časifi hipoma na glas zajoka; ne,ve zakaj. Nekoč se je mati domislila, da bi dala -S-hko česa učit; mlajišia sestra je imela ž'e dvanajst let in bi lahko oskrbovala domača bila je celo iriopn£jša od An- Tako jè prišla Anka k gospej Rieglovi, da bi se učila kako se šivajo kravate. Gospa Rieglova je bila velika in debela ženska, lici sta ji viseli navzdol, imela je dvoje težkih podbradkov; očesa sta bila majhna in s,vefla, štvigala sfa neprestano, ter se' 'svetlikala iz. obraza, kakor dvoje živih, majhnih živalic. Anka se je zelo bala gospe in sMonila se je ter se sklju-čila kadar je čutila, da sta se živalci ozrli nanjo. * • Šivalo je Sé troje deklet;, yse tri so bile slabotne, suhe in brez krvi; niše jim po-' znalo1 č'e jim je po petnùj'è'f ari po trideset let; obrazi so bili'pač''zelo starikaVL, ali oči so gledale otroško in telesa so bila nerazvita. ; ' 1 . Od začetka , je bilo Auki težko; roke so ji bile okórne, bodel:ala je, «kot' da bi si zobe trebila». Ali privadila se je in šivan-ka je ubadala sama in natanko'":'; Umet-vi bila velika. "Vsaka delavka je ide-giti posebni- del kravate,; najst-erej-Ša »nlm/rpspcj.že tri leta inni v^sja sestavljajo. Segélè sp" L"T"3ga delavca traja navad- ■Sedaj pa jenj listne ■ roke; tej p.eti dosj: ■fìevolucio , Ì,) Šplošn i?4stftla novembra 1918, j e •■razjedena po fiftj&i&'àlL- .85.000 članov. nji pri-^oimSki^no organizacij.^, .iki so se 'ùstànòvìi^K^ìndustrijskih cefltrih in ki jih je Federacija sama ustanovila. Nadalje spadajp k; nji-' mnoga delavska društva ktilijev," transportnih, žeiezničarskih in rudokopnih.delavcev. Federacija je že organizirala ifx vodila àtiri velike stavke v industrijskih' centrih z zahtevami po zviianju mezd, znižanju delovnega urnika in enakopravnosti ž japonskimi delavci. NajbliSiij 'ft'jen cilj j<£-ustanovitev obratnih svetov. Poleg tega se je organizacija \;edno udeleževala boja za nacionalno osvoboditev. Boriti se mora z, mtie-gimi in. Vedno večjimi težkoi'iami od- stavni japonskih oblasti, a kljub temu bolj-in bolj razširja idejo proletarske revolucije med delavci. Na kongresu: 6 zastopni- kay. ...... '2.) Centralni s'ah k(re>-kih *et za zo-petno. vzpostavitev Koreje. Ta organizacija je nastala z letom 1920. s ciljem oba-rpjenja in šola.nja korejskih čet. Obstoji večinoma iz veteranpv, ki se žie nad 10 let berijo za svobodo Koreje z. orožjem v-roki. Nahaja se v južni Mandžuriji in sestoji večinoma iz- emigriranih kmetov in delavcev. Šteje. 30.000 Članov, -vžjfcevši oddelke v Koreji sami. Aktivno se. udeležuje meščanske vojne in" se nahaja na korejski- meji. V Koreji ian^'ima, skupine po 50—100 mož. V svojih vi'sfah'*i«p^. mnogo uglednih komunistov., P&'JkgBjSflgfli?^ delegata. *v'" ' "" * • ".) " Federacija" Korejs7<:, tUj^' je vplivna organizacija revólS~,marne mladine v Koreji. Nastala je aprila 1920; ima ... ,-, se jo posrečilo raz- j13 glavnih oddelkov (razdeljenih po pro-oreamzacijam zbrati pod j vincah) in 210 malih centrov; šteje 57 ti-ad 250.000 članov v 450 1 soč članov. Nastala je po združitvi vseh mladinskih organizacij Koreje. Glavni njen cilj je duševni razvoj mladine, veljava evropske znanpsti in tehniki; idejno stremi po nacionalnem osvobojenju. Fcderacija ima zveze z delavsko mladino v tovarnah iti delavnicah. Je ena naju-plivnejnh organizacij v naeionalnjm osvobodilnem boju Koreje sploh. Izdaja časnike in revije;.in ima mnogo lastnih šol. Na kongresu:-. 2 delegata. 4.) Bojna organizacija mladine si stavlja nalogo, da oboroži 'ete za osvobodilno vojno. Nastala je oktobra 1919 v Mandžuriji,-ima v Koreji 7 glavnih oddelkov s pribl. 20.000 člani. Nastala je potom združitve 150 organizacij. Aktivno sé udeležuje vojc-ì'kih in revolucionarnih akcij ki so naperjene proti japonskemu imperializmu. Največ članov je emigriranih kmetov, ki so se ustaljli v južni Mandžuriji, drugi so intelektualci in kmetje, živeči v pravi Koreji. Je ena najizkušenej-ših in najaktivnejših organizacij v boju neodvisnost Koreje. Od drugih mladinskih organizacij se razlikuje v svoji neposredni udeležbi na revolucionarnem boju. Na-.fvOrigresu: 2 delegata. 5.) Mlada stranka nove .Koreje je nastala novembra 1918 v Š'anghaju, ima oddelek v ""Združenih državaja. 'Obsega večinoma le voditelje osvobodilnega boja intelektuaiče, članov ima 126. Ima] namen spravljati v sklad delovanje'različnih revolucionarnih organizacij. Mnogi člani so bili poprej v provizorični vladi, so pa izstopili iz nje in se postavili na revolucionarno stali-Sče. Prcpagira vet inoma o- •'>ho jen j e Koreje v'inozemstvu, ima. - mu povedali da"imajo vse vrste orožja in celo konjenici, ne da bi zato imeli potrebne orožlne liste. Rekel je samo, da država ne rabi njihovega oborožlenega nastopa, ker se čuti sama dovolj močno, da se ubrani-proti vsem sovražtniktom. Nato so fašisti ■ odšli, vseeno izvršili mobilizacijo in odposlali svoje čete neznano kam, kakor smo brali v meščanskem '.časopisju. Motil jih ni nihče. Morda bomo te dni brali junaških činih teh hrabrih domovino m Kapiuil, sevea» ne ampak na zagrebških ulicah. Ce ìou , imeli jugofašisti tiste uspehe na polju požiganja, morije in tatvine kot njihovi italijanski bratci, bo pokazala priliodnjost. Sedanjost pa že jasno kaže, da tudi v Jugoslaviji kot v Italiji za fašiste ne veljajo državne postave kot za navadne podanike. , Produkcija premoga. V pretečenem letu je producirala Ju-góslavija 2,948.903 vagonov premoga in sider: V- Sloveniji 1,272.970 vagonov (leta 1920 1,193.874, 1. 1919 1,155.689 in 1. 1913 2,344.826), v Bosni in Hercegovini 915,331 (1. 1920 826.664, 1. 1919 662.671 in 1. 1913 805.575), v Srbiji 401.472 (1. 1920 341.949, 1. 1919 111.264 in 1. 1913 257.872) in v Hrvatski in Slavoniji 359.130 (1. 1920 387.390, I. 1920 256.900 in 1. 1913 199.584) vagonov. Pradukcija narašča in presega razven v Sloveniji že povsod predvojno produkcij p. Rezultati letošnje žetve. Po podatkih komisij, ki jih je poljedelsko ministrstvo poslalo po državi v svrho čim točnejše ugotovitve uspehov letošnje žetve, je izdalo poljedelsko ministrstvo sledečo cenitev žetve: pšenica 118.000 vagonov, ječmen 26.014, oves 31.394, rž II.278 in koruze 247.763 vagonov: V teh številkah podatki pasivnih pokrajin niso zapopadeni. Potreba v celi državi znaša: pšenice 103.894 vagonov, ječmena 17.455, ovsa 23.985, rži 2418, koruze 181.137 vagonov. Preostanek letošnje žetve za izvoz bi torej znašal: pšenice 14.323 vagonov, ječmena 8559, ovsa 7609, rži 8869 in koreze 66.626 vagonov. K temu pride še preostanek lanske žetve, in sicer najmanj 12.800 vagonov pšenice ter 38.185 Vagonov koruze. Država bo imela torej vsaj 150.000 vagonov žitaric za izvoz. Statistični urad v Zagrebu je izdelal prve podatke o uspehih letošnje žetve v Hrvatski in Slavoniji. Po teh podatkih se je prtdelalo leta 1922 (v oklepajih primera'.^, povprečnim pridelkom 1906 do 1^ 'YagsnoY; žttpauija lMo^kr-bavskii 1465 (2144). modruško-reška 011 (1319),-za-BroJAU" no«?; M.R05), V^dinska., '1612 (1041), biel<3SELO, W.avt r.-'ia--zactragST 4778 (5945). 0 -, Marin&č, sremska filósa nuiwsunamc 41.711 (51 870) yo?om 'nCjod M3l ™Z sa okoli 20 od' nu '?,>>,,„ Denarni za^Mg?" Wq Pred vojno je imela Slovenija 3 banke, danes jih ima 9. Pri tem pa niso všteJ-te razne podružnice tujih bank, ki jih je vse polno. Slovenija ima dalje 15 mestnih hranilnic, 77 posojilnic, 334 rajfan-zenskih blagajn in približno 50 podružnic raznih tujih bank. 7 največjih bank Slovenije ima po vsej državi podružnico, v vsem okoli 40. Delniški kapital- 7 velebank je znašal koncem 1. 1922 *269, 'rezervni fondi pa 122.25 milijonov kron. Hranilne vloge so znašale 3885.5 milijonov kron. Čisti dobiček bank j§ znašal nad 50 milijonov kron in so so izplačevale delničarjem 10-odstotne dividende. — Slovenske velebanke so udeležene pri 73 industrijskih in trgovskih podjetjih. Podlaga za širikopotezno bankokratijo je torej storjena. b'"so se vzdigalé"~enakofnerno. Tako zjut-,-tfaj od sedmih, zvečer do sedmjh; tako žnesec iii-' leto in življenje. • - - Anka jé dobila prvo soboto dve kroni. vTiŠSala jih je v potni pesti in s-pce^ji jé poskakovalo. DV£ kroni, — in. Ugledala je ob cesti vs&jpolno prodajalnic, vlfeklo jo je na desno, tla levo. Hipoma se je'bil4 odprlo ob .cesti veliko'število slaVičajfiic, in za visokimi okni so dišale rumeno pečene torte. Odprlo se je ob cesti velili') število prodajalnic, ki so visele zunaj pisane bluze, čipkaste srajce. Da, odprle so se celo zlatarnice in bleskale so ji veselo v lica zlate zapestnice, braite; in biserni uhani so bili tam. Odkod toliko prodajalnic? Anka jih prej nikoli ni bila opazila. Prišla je domov, kroni v potni pesti; mati je kroni vzela in še tisti večer jih ni bilo več. Anki se je storilo hudo in oči so jo zaskelele; obraz pa, ki je bil prej že rdeč in vesel, je hipoma spet upal. V spanju je jokala tisto noč; mučile so jó grđe sanje. Prodajalnice so spet izginile; Anka jih ni videla več. Samo še razriti predmestni tlak je bil tam,:'sive dolgočasne hiše so bile tam, in visoka nova poslopja, odurna, podobna pobeljenim ječam; vse kakor je bilo prej. v*-j Ali v Anki se je bilo nekaj zgenilo, 'prq- po Japoncih, 40.000 ranjenih in 48.000 žtenih v ječo, a na drugi strani jorobu- tov zavednosti in revolucionare, sekunde nosti korejskega ljudstva. k;£en vzemala spočetka ičisto^^g^ ke, a se izpraminjxL«^ 0oo ]i odprt razredni boj. Na;'u,-,: ria vfaefa, TlJO'.OM) « "" ,'efoz.K{-ou^ Vzbudilo se je hfgpenjènje ''f njip vedi po čem, po nečem svetlem; solnčhem po rumeno pečenih tortah, jrisànih' bluzah in zlatih, zapestnic, da zlaiitì zapeèt-nicah ž veselò cingi j a jočimi nŽv^ski." Kmalu nato, čez mesec dni, je zamenila Anka svojo tovarišico in je noàla blago v mestf».. V roki veliko -đkatljo, prevezano z jermenom, je hodila dan,za dnem po neŠkončno dolgih ulicah iz-predmestja v mesto, kjer.so se ceste širile in kjer so bile lepe hi^e in kjer je bila prodajalnicà ob prodajalnici, druga lepša od druge. Ob polu- desetih je Anka odhajala ter se vračala opoldne. Samo ob sobotah je hodila gospa sama po denar. Zgodilo pa se je nekoč, da je poslala gospa Anko v soboto po denar; naročala ji je skrbno, da naj pazi na denar, da naj ne izgubi denarja, da naj "natanko prešite je denar . . . da, denar. Anki je šumelo po uštesih: denar . . . denar . . . denar. Denar ... to so rumeno pečene torte. pisane bluze, zlate zapestnice, da zlate zapestnice z veseloi cingijajačimi na-veski. Ali je vedela Anka ,odkod ta megla? Megla se ji je blesbgtala pred očmi, ^re-petalo je nekaj vsenaokoli, Veselo in svetlo, tako da ji je poskakovalo srce. * No Anka ni vedela, odkod ta megla in zakaj da ji tako poskakuje srce . . . Kako so se smejali izza megle, veselo cingljajoči dramilo. Kakor da bi bila mlada ticfternavesiu prvikrat zafrfolftia s perotmi, paglcdal&i i.Prodajalnice so se smejale ob cesti, le-..- okrog sebe, -^plaàno i» neodločno,' tei.m d,prodajalnice, vse nabasane s čudovi- I jez'krvi in brez gla«!u itiifiò afe napravljala,, da vzleti iz gnezda. 'prébd rečmi. In tudi ljudje 50 se muzali I ' ■■lèy^y^t. -, • • JHfaÀia 'adal'j'evanje prihóònjiC.) E Razlika in kontrast med bogastvom in uboštvom, med razkošnostjo in pomanjkanjem, med bleskom in bedo stopi tem bolj živo v zavest, zlasti revnih, čim bolj oni nehujejo biti osebno odvisni od «bogatih» in radi tega njih varovanci; čim več oni užiivajo osebno svobodo in pravno enakost, ako ne dejansko, pa vendar po imenu in na taki podlagi sklepajo pogodbene odndšlaje. In to je v splošinem posledica novejlših mestnih živi jonskih pego j e v. (Dr. Fbrd. Tumies: Razvoj socialnega vprašanja.) Ko čitam prvikrat dobro knjigo, zdi se mi, kakor da sem dobil prekrasnega prijatelja, ko jo čitam vnovič, izgleda da se " 1 n s starim prijateljem. Goldsmith. I t> Antika /je ^notCfibxifl- JMS- ^iìUìf kritizirati in nič delati ni potrebno. '41a cesti prijažl : »Ajpka gre po denar. . . Alenar . . . den>r . ì%.» In solnce je sijalo, ker je bila sobota hi ker je šla Anka po denar. - i T V .predel inem prostoru, v katerem'ni bilo" drugesa pohištva nego dolga rdeča klop ob steni, je čakalo že mnogo žensk tra : izplačevanje; delavke, slabo oblečeijjj in suhotne, kakor Anka, in odjemalke same, dostojno opravljene in zlovoljne, ker jé bilo okno še zmirom zaprto. Za ste-, klenin\.,predelom so stale, ob dolgi mizi 'ženske, ki so prireza vale blago, manipulanti. so prihajali in odhajali. Prišel je blagajničar, debel in velik človek z drob-niihi, mežikujočimi o'čmi in dobrodušnim obrazom ter je odprl okence. Izplačeval je polagoma, premišljeno; s slovesno kretnjo in trdo, kot da bi pribijal krono na krono je štel denar na knjižico ter porinil potem knjižico po deščici; delavka je vzela denar ter stopila v kot, ker je preštevaj» denar še enkrat. «Z$ gospo Tiieglovo», je zni^petala Anka; — gHo se ji je bilo stisnilo. Biagajfear je pogledal v svojo veliko1 knjigo in potem v knjižico. «Šest in osemdeset, kron . -. . celo premo ženje!» Namuzal so je ter nameiiknil Anki. Anka jo vzela denar; krona ji je padla na tla, toda Anka "ni slišala in je stopila k durim. «Ti, dekle neumno!» je zaklicala debela ženska. «Ali ne .vidiš, da ti je bila krona padla? . . . Jezus, kako drži denar, saj bo Sc des.etak izgubila!» «In preštela tudi ni,» je opomnila druga ženska. «Jaz bi ne pošiljala takih c-trok po denar.» • Anka je pobrala krono in, je začela pre števati. «šest in osemdeset kron . . . šesf, «1 osemdeset kron . . . šest in o^cr »deset kron . . .» Kje so bile njene misi;! Frfotale so kakor metulji, kakor metulji op liane, pijani, od solnčnega veselja prijetno utrujeni. Spravila je cenar in knjižni-o v slkatljo. Kako je to ropotalo po stopnicah! Krone so cvenketale jasno, tenka, goldinarji bolj resno in debelo, in Anki se je zdelo, da brundajo celo papirnati Jesetaki s slovesnim basom. — Ko je stopila na cesto, se je odprlo pred njenimi očmi življenje in veselje. Vse je bilo lepo naokoli in vse se je smejala Solnce je sijalo na cesto in Anka se je ozrla na nebo, ki je lilo svetlobo dol in so je zasmejala od radosti: prvikrat je bila ugledala solnce. Najprej je šla Anka v slaščičarnico, sedla je na žametni stol pred mramorna-to »mizico in belo oblečena postrežnica ji je prinesla na svetlem krožniku rumeno pečene torte. Anka je zagriznila: kako se je to sladko razlivalo po ustih, (topilo se mehko1 na jeziku . . . Jedla je, dokler se ni naveličala, a z očmi bi jedla še zmirom, lizala z jezikom po lepi rumeni skorji. Zunaj pred oknom so hodili gosposko oblečeni ljudje; dame v dolgih, šumečih toaletah, z velikokrajnimi, čudovito okrašenimi klobuki, čipkaste solnlčnike v rokah. na ušesih biserne uhane . . in soln- Pv pad-. uu^Uri., ivV Čitatelji se gotovo Se spominjajo na po-* trgano suknjo. Ko'-je odprl »»''srajco ^fc rctčilo v predzadnji številki, v katerem smo poročali, da je bil ravnatelj «Lavoratore» s. Eiidio Gennari obsojen na 15 mesecev zapora v procesu, ki se je vršil pred tržaškim sodiščem na podlagi obtožbe gen. Castagnole radi žaljenja fasti s strani lista «Lavoratore». MeSčansko sodišče je kaznovalo ravnatelja lista, ki se je upal nastopiti proti vojašikiemu po^ veljniku, z občutno zaporno in denarno kaznijo. Obtožb proti «Lavoratori!», in nje govemu ravnatelju pa'ni bilo še kohec..ln še hujša kazen je čakala s. Gennaj-fja: Hlapci meščanstva dajo' mnògo na's^jo fast in kaznujeja vsakega, ki d'vbmi o njih «poštenosti». • Prošli petek bi se morala vršiti pred ■ tukajšnjim kazenskim sodiščem obravnava radi žaljenia časti na obtožbo, ki so jo dvignili «Cavalieri della, morte» («Vi tezi smrti»)' iz Benetk proti ravnatelju «Lavoratora» s. Gennariju. Obravnava pa je bila predložena na neodločev- f/ raznih ràzlogov in proti volji zf »kov tožiteljev. Tožitelji so pozvalil^ 'Sele zaznal, da je raiijteiv^ffapotil pćJ-'tne .pristojbine, ki so sedaj takoj v^lnišnico, ijdPjtfb je^ slažbVj.&Tf ZA.TUZEMSTVO: — Pisma zdravnik nafefc-.dva «jentimetrà dolgo no, napravljeno zčbi&Vlom. Ranje/iSe j-e bil takoj prene&n//v.,.operacijsko"^'AoliO^ kjer so mu zdravnik' ispravili .trebušno operacijo, trajajočo eoo uro.'Zdravniki so konstatirali, da je -rana povzročena po zabodenju, najbrža: t bodalom, ^ da so prizadeta tudi jetra. Stanje je bilo ozna-'ććžo ižot resno, toda ne -nevarno, ker je ranjenec s. Gennari kVepke narave. Organizacija rateatala Gennarija napravljen iar tako v nagli jez i s strani, f&šistov, ^'"«oti. 6?apad so fašisti dobro premislili--' Vž&jpiij imeli določien način kra) ji. čas napa'*-'' Dan prej videlo S 'ružbi ci""' policijskih agentov, kaf ir jp po v' «varnostna služba» prr-tiskar' '»nogo neprilik1 s pošto radi neu feš^varija predpisov za točno frankira-ftje>poètiìih poćiljatev opozarjamo na v veljavi: in zalepke: 4*Baki& 16 -(in ne J20) gr. ali ulomek. 4Q ceht;; navadne dopisnice 125 cent.; dopis-niSè*s slikcr z ne več kot 5 običajnimi be-sedanji 15 cent* dopisnice*s sliko s sa' rriim datumom in podpisom cent ZA'INOZEMSTVO (r^en-cMnJih drža-^): — Pisma in zafepke: zaprtih1 2Gfgr. 80 cent.; za vsakih nadaljnih 20 gr.* 40 cerit.; navadne dopisnice 50 ^ent.; dopis* niče s sliko s samim podpisom 15 cent. Za Avstryó, Ogrsko, Čehostovijtfko yir\ --------------- -i m» .,. , .{ ; ., ' ' Rumunijo veljajo posebne določbe:, Pi- Kakor si misli, da u bil napad na « Slna h, zalepkeza vsakih,'20 cent.;: zu^r za.vsak ih nadaljnih 20-g5\ JO :čent.; navadne dopisnice 40 ceij^j. dopisnice s sliko s samim podpisom lJFćent. " "\Ž3tno-bl'zojavna uprava razglaša, da •ane (s sliko) ki niso voratore», kjer sf ravnavo tudi veliko število svojih Fóva riSev-faSistov. * ' - V Po končanem sodnijstkem postopanju se je podal s. Gennari sam domov. Prišed ši na Trg degli Studi (pri cerkvi Sv. Antona starega) je opazil, dà mu'sledi gru-ča fašistov. No da bi se preveč vznetnir-Č& jai je s. Gennari nadaljeval svojo pot. Kt> '. -pa je prišel ravno pred papirnico Stoke* & in Debarba v ulici Cavana ga je obkolila dvajsetorica fašistov in ga začela pretepati s palicami in pestmi. Stisnjen od vseh strani in brez kake možnosti za obrambo, ker neoborožen, se je s. Gennari branil kakor se je mogel. Naenkrat začuti bolečino v spodnjem delu telesa. Ta krat so fašisti že izginili kakor kafra. Nekateri so se poskrili v bližnjih hišah, drugi so zbežali. v Par minut zatem je opozorila neka ose. ba karabinjerskega maršala Bonata. ki se je takrat nahajal v bližnji restavraciji, da je bil prof. Gennari «zaboden od fašistov». Ta oseba je morala biti dobro informirana o celem dogodku, ker je vedela, da je s. Gennari zaboden, šle prej, ne go je oir sam čutil kako rano» Maršal Bbnato je tekel s dvema kara-binjerjema na lice mesta, kjer je našel našega sodruga v^papirnici Stokel. Tu je 1 bil žft-tudi vit. Falcone s komisariata v ul. SaVfttšk katerega je pozval sem neki agent v-Sivilu, ki je prisostvoval dogodku, ni pa smfctral za potrebno, da bi se ume-še val. v... Ker se je -s. Qgntì&ri čutil vedno slabič, je prosil, da ^e ga spremlja domov. Doma je s. Gennari zapazil, da in;a raz- ^«ùQaidi^sr. ÌGionstrCta- . « popralfevajl-'' Službuj oče agcjitl' drobnòstgi o vsaki ^sebi^ki je prišla ii tiskarne 'in 'šla .vvtìt^artìà^Ti individuai! ■-*^~lS^nego'f»àisti. ki so Si svojo.'"irt,ev zneje np za-kako.; Var- zveza če vid niso'bili ni: h o tei i že7 pri s. GennaJija, grešili l^Tu ■nost nudjjo nSsi tiskarni iri^jašemu-osol}-ju tjsti {fclieij#ki uslužbenci civilni genije i|rk.r. stražiiiki, ki s^n jih. olt,lr ~J" postavile pred našo tiskèrjjpSj^flftàe : tijo. Ti policijski uslužfoeža:'«-'nailft orodje za fašiste. Vsakemu mora pasti v oči tudi sklad nost vseh okolščin časa napada in po napadu. Ne glede na to, da so kr. stražniki, ki so stali na straži";mirno gledali kako so bili fašisti s palicami po s. Gennariju, zanimivo je dejstvo, da pridejo policijski višji komisarji in drugi funkcionarji-na kraj, kjer se„j^vrSil napad, šele potem, ko je vse pri tóon(*u. Jasno je, tudi kot bel dan, da so fašisti nameravali spraviti s. Gennarija, kar z lepa na drugi svet in zbežali so šole takrat,.-ko so si bili gotovi uspeha. Pripisovati je le slučaju, da ni bila rana težja in da ni imela za posledico smrti . Stanje s. Geimarija Stanje s. Genharija se boljša vedno bolj. Naš sodrug je že prestal najslabš'e in jo upatj, da kmalu okreva. jS vseh. krajev, od vseli'proletarskih organizacij prihajajo na s. Gennarija izrazi solidarnosti in voščila za-skorajšnje okre vanje. Tem izrazom pridružujemo tudi mi svojega v imenu vsega jugoslovanskega komunističnega prolerariata. L vej v nevarnosti ''SItfveuska klerikalna in edinj-aška „gospoda se 'med isabn prepira. Tudi pri ita lijiiriškm nedeiavsRffi strariKah je šla sloga rakom žvižgat. Čudno. Ni šte dolgo kar smo ičitali v slovenskih kakor v italijan skih demokratičnih listih, da je narod nad vse. Volitve, državnozborske in občinske, so menda bile. če se ne motimo, velik strah pred bujnim proletarskim gibanjem. Narod je bil v nevarnosti in poleg njega tudi nekateri poslanski sedeži. Zato je bilo treba obvarovati narod. Banketi, šampanjec, objemi, poljubi in solze Prišle so volitve, zmagali so gospodje klerikalci, edin jaši, nacional ci in drugi v bratskem objemu in narod je bil . . . rašišri.-Zakaj ni mogoče rešiti vsake stvari na tako lep način in s tako malimi sredstvi kakor naroda? Sedaj-^ii volitev in je reakcija potlačila nekdanje bujno proletarsko gibanje. Čisto naravno torej, da ni narod več v nobeni nevarnosti. Če pa narod ni v nevarnosti si lahko privcvl.ijo njegovi branitelji pretep med seboj. V Riinu se prepirajo radi novega ministrstva in se prerekajo ali je bilo prav ali ne da so pustili fašizmu, da je tako zrast.el. Sloven-siki klerikalci in edinjaši se pa prepirajo ker ne vedo čigava je «Gorvka Stravia». Le naj se gospoda med sabo prepira. Prav lepo ju to od nje Naj se zabavlja, dokler ne bo spet narod v nevarnosti. Ker to bo kmalu. In tedaj bomo imeli zopet pojedine, šampanjec, objeme, poljube in solze in vse to zaradi globoke ljubezni do naroda, do onega dobrega naroda, ki verjame v komedije in ki se pusti izkoriščati. Gospodje ljubijo svoj narod skoro ravno tako in iz enakih razloijgv, kakor kmet svojo domačo živino, če .Se pa živina spunta je pa ubijejo, češ da ni za nobeno rabo. NAROČNIKI! Dolžnost naročnikov, ki jim je potekla naročnina je, da n '"' đona poravnajo zaostalo nj^. ^ no, sicer jim list ustavimo. Sestanek delovnih zadrug Benecij io. i*m! s£je vršil v Benetkah sesta-nek Zastopnikov vseh večjih delovnih (produkcijskih) zadrug Julijske Benečije. Namen sestanka je bil pretresovati moi;h nost sporazuma med vsemi zadrugami brez pc-.itičnega naziranja, v svrho pobijanja brezposelnosti in da se vzajemno nastopi proti kampaniji, ki jo vodijo proti zadružništvu privatni podjetniki in katero podpirajo tudi oblasti. Sprejeta je bila tozadevna resolucija posi. Giaco-mettija. Resolucija konstatira predvsem dejstvo da se je umetno gospodarstvo neposrpdne vojne dobe, v katerem so obnovitvena dela v porušenih krajih nudila veliko posla- stavbinskim delavcem, moralo umak-nuti pred navadnim primitivnim gospodarstvom, v katerem životarjenje celokupne obrti in poljedelstva^.tudi z ozirem na gostost prebivalstva, ustvarja velile® brezposelnost. Tako brezposelnost so v predvojnih časih olajšala javna dela, ki ni§o bila izvršena samo v razne dobrodelne namene ampak zahtevana po potrebi obrambe in regulacije gostega omrežja rek, potokov in kanalov, kakor tudi po nujnih prometnih potrebah. To potrebe so po vojnih posledicah še poojstrene. Država pa zmanjšuje z vsakim dnem bolj fonde za javna dela, naslanjajoč se na nespametno in negospodarsko stališče štednje. Uprava vodnih sil v tej pokrajini, ki je poklicana v življenje zato, da se ozira na domače potrebe, pa ima vezane roke po centralni birokraciji "in po pomanjkanju denarnih sredstev. Sestanek je sklenil, da se ustanovi stalni odbor za obrambo zadružništva, pri katerem bodo-imele zastopstva vse zadruge brez političnega naziranja. Ta odbor naj doseižle povišanje fondov pri u-pravi vodnih sil in pri. julijski in trident-ski prefekturi v -svrho izvršenja javnih del, ki so potrebna v^teh pokrajinah Značilen je sklep^sestanka, da se pro-i I e finamč'ne ukrepe, .ki naj otop<>. ' '*;inam delntó^v nrjwi'-" -v .-J v.Jiii.i /.cidrU^Trui. i t? tudi v — inozemstvu. te MA, SPOROČILA IN DRUGE m. "VE, KI SE TIČEJO DEŽELNE KOMUNISTIČNE ZVEZE NAJ SE NASLOVIJO NA: UREDNIŠTVO «IL LAVO-RATOREVTRST, VIA MAIOLICA 10-12. POZIVAMO VSE KOMUNISTIČNE SEKCIJE, DA NAM POŠLJEJO NEMUDOMA' SVOJE TOČNE NASLOVE, NA KATERE ŽELIJO IMETI DOPISE-.0^ DEŽELNE ZVEZE. V Tr": TAJNIŠTVA 1 Božleglav, Lokev Štefan Skok, Čepovan [•Nabral na blokih Anton Freš'ak, Vojščica i Isti za koledaiflke J N. N. 1 Prej Skupaj L. izkazanih » 32.50 19.199.65 Vsega skupaj L. 19.232.15 - *-Za rusko dee© ' Nabrano v Idriji in sicer so darovali: rudarji v Josefi j t. 231.70;- v spodnji v Jami, gorenja jama L. 162,05; t "fealnica L. 124.60; stavbeni ott-Jeleki L. 74:75; zbirai/rtca " L. 17:30; SQjirpèi'iKS; spodnje Idrije I-. 60.—; tfslužbosici. gospodarske (jirganizacije^ L. 40,—; skupno L. 873.40 f/Potom abdruga Ljudmila Ka-g''<»;..•. /ina, Sv. Martin na Krasu, se je nabralo: , V:- , Vrh Sv. Mihaeffi!*»*»ttortaki, A. Cotič, i. Cernič, F.' Cerjiič,," F. Grilj,wj;- Dev«t;ik in Antou G- *«C po L. 5; P. Datale, ^ J. Goti* po L*' L Cotič, I. Cotič, "F. j. Grili, Franc Devetait, Ei£, P. Cernič, I.'Grilj,'Stefani tir* A. Devetak, J. Dev.etak, ftbb^ "evetak; TC. 'Devetali, K. Cernič, Visintin, R. Pecorari in R. rane po L. 2; J. Devetak, J. otič; A. Visintin, F., Cernič, L. uriSi, J. Devetak1, At, Cotič, d. ' Jevetak po L. i; J skupno^,» 8S Gradišče: L. di M<^tagnacco ' i.. CaJr'covich L. 5; skupno Naferežina Nabrežina, ki je pred vojno slovela radi svoje velike kamnarske industrije, je danes skorodane mrtva Nekdanja kamniška obrt je uničena in s tém v zvezi je uničeno po ogromnem številu tudi domače prebivalstvo. Pred vojno je bilo .go-nabrežinskih kamnolomih zaposlenih čež dvatiso.č domačih in okoliških delavcev, danes j3i dela približno dvesto. Ni Čuda, da vlada tudi pri nas po večini pomanjkanje. Delavstvo je pričakovalo od nove trž'aške ceste, Vki bode tekla ob obrežju morja, dela in zaslužka, ali tudi to upanje je uničeno. Tuji podjetniki imajo povečini svoje delavce. Ti delavci so tako rekoč siljeni, hraniti se in &tati' v ne- Solkan Tukaj je pričel urad za brezposelne poslovati 25 .aprila t. 1. Tekom 6 mesecev se e javilo 24 brezposelnih: ma5!kih 11 do-naičinov, 7 tujcev; ženskih 5 domačih, sna tujka (iz Firenze). Po poklicu so bili irezposelni moški: mizarji 6, kovači 3. lidarji 2, težaki 7; brezposelne ženske so kiile vse teižakinje. Delo so dobili: kovači vsi v Solkanu, [mizarji 5 v Solkanu, eden v Gorici, zidarji v Gorici. Od težakov delajo trije, Idrugi dobivajo brezposelno podporo, teenske štiri delajo, (ive dfcbivata brezposelno podporo. Podpora se izplačuje vsak teden nadzorstvo^, župana, ali njegovega snažnih barakah, in so tako tudi izrazni taestnika. na milost svdffih gospodarjev. Ker pa j . . . " ; _ vlada tudi priznaš velika brezposelnost, | TfkOVO pri Gorici iskori5|č!ajo podjetniki ubogo delavstvo J sredstev poslužujejo tormt rin sultanisko. Slabe olače. ostudne/____^.. . _____s___ w na-. pya»i po suženjsvko. Slabe plače, ostudne ; i, ti ca y r;w.li. na r-fl-Z-valinah nekdaj srečne Nabrežiine. Po vrhu tega vlada v Nabreiini večja draginja nego v -vsakem drugem kraju.", Iskoriščevalci nisò velč, zadovoljni s poštenim zaslužkom, marveš prodajajo nekatera potrebna živila po nesramno visokih cenah. Zelnato glavo, ki jo kupijo nabrezinski trgovci od goričanov za 60 cent., jo prodajajo občinstvu po L. 1.60 kilogram. Sadje in drugo sočivje, se prodaja v Nabrežini bolj drago nega v Trstu. Ravno tako prodajajo mesarji kg" mesa 2—3 L bolj drago kot na primer v oko lici. Sploh se odira revno ljudstvo kar na debelo. Vino italijanskega izvora iz ma gacinov— enake kvalitete—seje točilo v nekaterih gostilnah po pet lir v drugih zopet po štiri lire. Gospodje niso bili zadovoljni z eno liro čistega dobička pri litru, treba zaslužiti dve liri pri slabem litru vina. Rdeča slana voda, ki se imenuje pokalica, stane v gostilnah po tri lire liter. Ravno tako iskori-lJajo občinstvo ribiči, ki prodajajo ribe; zahtevajo na kg dve do tri lire več kot v Trstu. Seve za navadne ribe. Boljše ribe nosijo v Trst. So preveč delikatne za Nabrežince — prav res! Pred časom so imeli posamezni srečo, da so jedli tona, vdobili so ga pri nekem debelem ribiču na trgu kilogram L. 18 za celih šest lir dražje nego v Trstu. Tako je izročeno revno ljudstvo na milost in nemilost raznim špekulantom, domačim židom, ki bogatijo na stroške revnega prebivalstva. Zahtevamo od občinskega zastopa, da:\napravi konec tem lle-znosnim razmeram. Da nemudoma ukrene, in da energično zahteva od trgovcev, da razobesijo cenite raznim živilom, ter da kaznuje navijalce cen. Občinski zastop je postavljen tudi zato, da brani svoje ob-ičinarje, proti takim oderuhom, ki kimajo swa za revne sloje prebivalstva. Opazovalec. za pomanjkljivost or-iziirjenoét'časopisja in v delavskem boju na oglej malo v ogledalu. * t. : id'j „ .—j. i. .1 ce je sijalo in vse je bilo gosposko in vc seio. Anka se je napravila na cesto. Hodila je vse križem; nekoliko lena je bila, sladko utrujena; — to je bilo zaradi torte. Stopila je v zlatarnico, da bi si kupila libane, prave zlate uhahe ... in zlato zapestnico ... in zlato brošo. Tam je stal prodajalec, starikav, čemeren človek s k; zjo brado in srepimi očmi; Anka si ga skoro ni upala praš&ti. «Kaj bi rada gospodična?» jo je prašal s sladkim glasom. — Anka se je spomnila na bele pene, ki so bile v torti in ki so se vlekle kakor testo — ter ji pogledal naravnost v oči. «Zlato brošo», je odgovorila Anka. Prodajalec se je nasmehnil ter je položil prednjo col predal broš. Anka je izbirala in vse so ji bile pogodi. «Koliko pa stane ta zlata bro-ša?» Dva pozlačena golobčka sta stala na drug drugemu. «Štiri krone.» je odgovoril prodajalec in se je spet nesmehnil pod :črnimi brki. Anka je plačala štiri krone, ali.'zapestnico in uhanov ni kupila, kler je,'bil prodajalec tako čemeren. Namenila se je, da kupi pozneje, za Binkošti . . . da, za Binkoiti zapestnico in uhane in šo. druge reči. Brošo pa je spravila v šlkatljo. Prodajalec je stopil na prag in je gledal za njo. Stopala je hitro, z drobnimi pozlačeni vejici ter sta se priklanjala! j««^-■P« 9r«m, 1 J r !%. J • da je bila med njimi in da.jir-je vozila —iv»------------^'i koraki, skoro se je neia ako opotekala, s u hotna Anka, sir ašno oblečena na glavi smešen, staromoden kloSulc® obledelim in razcefranim trakom. * ■ ■ Ob oglu so stale debele ženske s cvetlicami; Anki so zadišale Smarnice težko in prijetno in kupila je velik šopek. Prvikrat ie imela šimarnice v roki in njih krepki vonj jo je skoro upijanil; zibalo s.e je pi'ed. njo, vse naokoli se je' potapljalo v lepo, mila. svetlobo. Hiše so gledale prijazno in prazniško in obrazi vsgji ljudi, ki so prihajali*mimo? "so bili prijazni in blagi. i Stopila je v omnibus, da bi se vozila po tem jasnem božjem svetu. Voz je drdraì nerodno po cesti, stresal se je in zibal. Mimo so '§vigale kočije, po tlaku se je vila neprestano dolga vrsta ljudi, in ko je« dospel omnibus na široko cesto, so zvonili mimo velik* rdeči tramvajski vozovi. To sc bili čisto 'heznani kraji; ljudje, ki so hodili tod in se vozili n v kdiijah in ti'UinTfšjskih vozovih, so^i^i ^vsp ■-d^ugač-r^v-^ladko in lahko je-.bi™"-1^' "-*'----- ^narodnjaki v boj i proti komuniznmTftl ' vsem delavskim uit.iiiovam, naj sledi iz naslednjih vrst. Pred kratkim se. Je vršila v Solkanu ireditev L. o., na katero je bila povab-'jena potom plakatov tudi naša podružnica. Plakati so bili odposlani od Solkanske podruž. L. o. po vernem katoliškem možu, značajnen n narodnemu bo-legarju J. P. On pa kot globoke veren kristjan» ki dobro pozna Kristuso- e nauke, je bil tudi tako uljuđen in prijazen, da je sprejel od tamošnje podružnice L. o. izročene rriu plakate, katere pa ni izročil, kamor bi bil moral. S tem je sicer oropal zabave-žteljno trnovsko mladino potrebnega duševnega razvedrila. Toda če je mislil, da je s tem ubil naše proletarsko gibanje, se je jako motil. Zapomni naj si d,.!.m ta poštenjakovič in vsi njemu enaki sovražniki delavstva, da se naše gibanje ne da ustaviti niti dosti ovirati, ker je nastalo iz žive potrebe kot posledica "indajočil. razmer. Vii vstajemo in vas je strah! Pride čas, ko ne bomo več potrebovali mešetarjev za produkte najiih vok in takrat odpremo vrata na strežaj in vr.' uno gnoj na cesto. Ajdovščina Kar se godi v tej preljubi Ajdovščini in v tukajšnji predilnici je žie preveč'. Oni delavci, ki so.zopet sprejeti na delo v predilnici so zelo ponosni nato in niti ne pogledajo na nas, ki nismo še tako srečni, da bi postali izdajalci delavskih inttsy-šov. Kaj še! Neka delavka se je izrazila, da bi morala predilnica-pometati na cesto še vse one delavce, ki stanujejo v predilnici, ker da ona hoče imeti mir in ne mara imeti nič skupnega s takimi nič-vredneži, kakor so brezposelni delavci. Sploh je taka gospoda v Ajdovščini zelo objestna in se obnaša proti delavstvu, kakor proti nepotrebni živini. , , Sturski mojster jemlje n- ^ ,Be one delavce, ki mu pa> |i "ina, četudi so za delo \ veliko izuperrih delavcev /,. da je dobra kapljica, kaj U; vc?te Človek si je že zdavnaj prizadeval izslediti naravne zakone, po katerih se u-rejuje vreme. Nastala je veda.^remeno-slovje ali meteorologija, ki tóm daje precej zanesljivo podlago t?a napovedovanje vremena. Ampak1 izkušnje te vede so dostopne le ve Očakom; laik si jih težko pridobi, osobito še zategadelj, Iter mu manjka za opazovanje potrebnih priprav in podatkov, še težje pa je vremensko napoved poklicanih strokovnjakov hitro raziširiti med one sloje, ki se naj ž njo okoristijo, to je predvsem med kmetsko ljudstvo. Ker je kmetovalčevo delo zelo odvisno od vj-em^na, zato bi bilo največje važnosti,, če iji zvedel kmetovalec pravočasno kakšnO^ijfreme bo vsaj v prihodnjih 24 (Jo 48 urah. Meteorologiičhe opa-zpvalnicfej'^am gicer lahko povedo, kak-šrio..vreiy^T'smemo pričakovati, toda te o-pazovalniee se nahajajo le v velikih me-sfih iriVVači kot 48 ur naprej tudi meteo-postaja'- ne more napovedati emena. £ bilo gotovo najbolje, čte bi si vsaj ndkolijko naobraieni go-dobil toliko znanja, da bi znal *' xkšbo vreme se sme pričako- j-^jia.àesljivejsi pripomoček za to je omeivali barometer. Mi "Vemo, da je nizk^Jjj^račnem pritisku rad dež ali vtfter, pri "Jfeokem pa lepo vreme. Tudi smer vetraooplota, in zračna vlaga igrajo pri ten\ijFptiko ulogo. Praktičen in precej zanesljiv instrumenti za opazovanje vremena za laika je polimeter, ki da v zvezi z barometrom precej zanesljive po-clatkJe za vremensko napoved. Preprosto ljudstvo, ki nima na razpolago drugega kot bistro oko in zdravo pomet, si t>a,,pomaga z opazovanjem narave, kjer najde marsikaj, kar mu daje podlago za napoved vremena. Najbolj zanesljivo je, da opazuemo in si zapisujemo po več let vsakdanje vreme in da vidimo, kako.' vreme je nastalo naslednjega dne. S precejšnjo gotovostjo lahko trdimo, da enaki vremenski predpogoji, dajejo enake vremenske posledice. Na primer: če je po tridnevnem jmžinem ali zapadnem vetru nastalo enkrat deževje, bo tudi prihodnjič po takem vetru najbrž prišlo deževje. To izkustvo je dalo bavarskemu žup nikU' Matiji Smukerju povod, da je sestavil p'oseben vremenski koledar, ki je z razrtféfoma veliko gotovostjo (do 80 odstotkov) napovedoval vreme, torej z večjo gotovostjo in poprej, kakor se ga jo moglo napovedovati na podlagi znanstvenih opazovanj in raziskovanj. V naravi vlada pači nekaj vztrajnosti. In dasi pravimo, vreme je nestalno, je vendar mnogokrat bolj vztrajno kot člo-.vek, ki ga zasmehuje. Povsod v naravi ivlada red, zato vlada gotovo tudi v vremenskih pojavih. Najbolj vplivajo' na vreme astronomičhi zakoni in pojavi, kakor privlačljivost nebeskih teles, na pri-v mer solnca, meseca itd., ki urejujejo',tudi plino in oseko (naraščanje in padanje fuorjn), rotacija zemlje in ž! njo v zvezi centrifugalna (osrednja,) sila, solnčne pe^e, soln'čtni in lunin mrk itd. Ako sodeluje več takih zakonov in pojavov' ob istem času, je njih učinek zelo močan; nastanejo silne nevihte, orkani, polirsi i. i. a; ZraJčni pritisk, veter, zračna vlaga in razne druge izpremembe v ozračju vplivajo tudi na človeka, živalstvo in rastlinstvo tako da nam daje tudi njih opazovanje podlago za napoved vremena Zanimivo je vedeti kako vpliva na vreme mesec ali luna. Kakor vpliva mesec na morje in povzroča plimo in oseko, tako vpliva gotovo tudi na ozračje in s tem na vreme. Marsikateri izmed nas dobro ve, da se o mlaju rado vreme izpremeni in da se v tem člasu nastalo vreme nekako utrdi. 2e stari Rimljani so imeli pregovor: «Prima et secunda dies nihil, tertia ali-quid, quarta et quinque qualis, tota lunati otali», to je: Prvi in drugi dan (po mlaju) ne pomeni nič, tretji le malo, kakšno bo ičtetrti in peti dan, tako bo vreme ves mesec (do mlaja) ostalo. Pisec tega članka opazuje vreme žle mnogo let in pritrditi mora, da je ta pregovor zanesljiv. Navadno se četrti in peti dan po mlaju vreme ustanovi in. obdrži ta svoj značaj ves mesec. Znano je, da je neki francoski polli med bitko pri Austerlitzu izgubil svojo zastavo. Pripovedujejo nadalje, da je Napoleon zaradi tega ozmerjal zbrani polk z grozečimi besedami; dejal je celo, da, ma ne da nove zastave toliko časa, 'okler ne popravi v prihodnji bitki svo-sramote, nakar so vojaki osramočeni "m' votrtosti jolfali' in so se baje v :jč èfròjiù»-' "s takim prezirali, da jim je Napoleon podaril .ostavo. Prvo o izgubljeni zastavi je resnično: kar pa nadalje s tem v zvezi pripovedujejo, je v političnem kaJcor tudi v vojaškem oziru neresnično. Napoleon, na konju in obdan od svojih maršalov, je vprašal — in to je resnično — polk z grozečim glasom: «Kje imate svojo zastavo?» Nato globok molk. «Vprašam vas», je nadaljeval Napoleon, «kje ste zapravili svojo zastavo?» Zopet mučen odmor. — Nato stopi —* tu šele pričenja prava resnica — star gardist, ki je bil znan kot najhrabrejši v polku in zavpije v splošnem presenečenju Napoleonu: « Poišči si jo!» — Bona-parte osupnjen za trenutek kakor še nikoli ne v svojem življenju, se kmalu zave, obrne se k pobočniku in mu naroči » tihim glasom, naj odstrani vojaka. ■Vsakdo je vedel, da pomeni to smrtio obsodbo. Mi ravno to je vzbudilo v drugem, še čisto mladem gardistu novo misel, kakr-Sna se pri vsakem, ki. to bere, lahko raz-vije.r In v tistem vzvišenem stanju, pri katerem črtimo: Zdaj ali pa nikoli! — in v silni^pzi, v neki vrsti svetovnozgo-dovinskega Občutka te scene, je zavpil Napoleonu: «Morilec, sam si poišči zastavo!» Cesar je začudeno pogledal. — «Kaj naj pa meni to?» je govoril z razburjenim, glasom in je vodil svojega konja počasi nazaj od vrst, kakor da bi se bal atentata na svojo osebo, mladega gardista pri tem vedno ostro opazujoč. In predno je mogel kaj skleniti in u-kaz(iti, je kričalo sto in sto gardistov (medtem, ko so puSke metali pred njegove noge): «Resnico govori!» «Poišči si svojo platno!» — in eden celo: «Tu imaš drugo -cunjo!» ter mu je zagnal iz svojega telečnjaka koš/ček strganega platna. — Nastal je vrišč in taka zmešnjava, da. si Bonaparte ni znal drugače pomagati., kakor s tem, da je s svojim štabom brez glasu odjezdil, da se posvetuje, kaj bi bilo v tem slučaju napraviti. Izprevideli so, da je najpametnejše pustiti, da se stvar sama od sebe pomiri, posamezne vojake tega polka naj se pošlje v domovino, da ne pridejo v dotiko z drugimi, sicer pa da je najboljše molčati ter pozneje sklepati o tem--— Kako da je prišlo tako razpoloženje v polle in kaj je dalo povod temu razkrajanju tako stroge vojaške discipline, o tem izrekamo lahko samo mnenja. Brez dvoma je Napoleon stvar preiskal, toda rezultati te preiskave nam niso znani. Samo majhen, toda vsekakor zelo važen košček preiskave mi je prišel do u-šcs. In ta je: V bobnu nekega bobnarja, ki je bil nečak učenjaka Diderota, so naš'li baje listič, na katerem je bilo zapisano (v verzih): , «Vi, žrtve vojaških naborov! Vi, žrtve vojaške dolžnosti! Zapomnite si in se ravnajte po tem: Če vlada pravičnost in mordla, tedaj je' vsakemu svobodno biti viučenik svojih idealov — toda nobeden /tc sme biti prisiljen postati mučenik ide* sator drugih;- zakaj to je umor, umor in ; ■ . , - . , enkrat umor!» LYNKEUS. Vsem razprodajalcem „Dela" V svriho natanSneiše Mm,troie prosimo razpradaiake, da se natančna rav-naj'oi po sledečih pravilih: 1) V prtvu polovici vsakega meseca ria. j nam. paš [jejo znesek za izvode, prodane v proSlem mesecu; 2) istočasno na) nam vrnejo poslani listek (račun), na katerem smo mi zabeležili število poslanih izvodov; na i-stem listku naj zabeležijo števila prodanih iz.vwlov in temu adffoi^arjaJočo svoto, računajoč po 20 cent. vsaki izvod. Nato naj odbijejo 20% pnpusta, ki gre njim v prid, to je 4 cent. pri vsakem iztisa in na$ zabeležilo spodaj čiste svote, ki nam jih vpošljei'o: 3) nepmdane izv\ode nam morajo na vsak način vrniti in sicer prosto poštnine. Izvode, katere ne dobimo nazaj, fi h bomo smatrali kot razprodane in tirjali tozadevni znesek. Ako hočejo razprodajalci obdržati neprodane izvode kot stari papir, Jim računamo take stare izvode po 2 cent. — Pri porazdelitvi računa naj prište-je.jio k čistemu znesku razprodanih izvodom še znesek za pridržane iztise. Pripominjamo pa, da nam morah v takem slučaju poslati prosto poštnine odreske glav lista. Na vsak način moramo imeti v rokah dokazilo, da niso bili dotični izvodi razprodani, to je: cele liste ali pa glave istih. UPRAVNIŠTVO. Vsak čitatelj delavskega glasila, pro-povsdujočega razredni boj, je član na-štavilr.e vojske razredaozavedsiife. prole-tarcev, ki s vsakim dnem zadajajo večje uda :-;o sistemu suženjstva lao ' line. Sodrugi! Pridobivajte «D čitateljev, novih naročnikov! in zassbae ; ! a.; novi£ po tej neizmerho dolgi, lepi cesti. Takrat prikazalo njenim očem nekaj čudovitega: omnibus je postal irj tam je b^. drevje, resnično, zeleno, košato drevje,' nič* podobno tistim, oprašenim in bolnim( kostanjem; ti so dremali po mestnih parkih. Hipoma se je mesto nehalo, ceste so se izlitó v prelepe aleje lu prikazale so so majhne ljubeznive lozice. Anka je izstopila ter pohitela v park Hodila je hitro, zmirom dalje; zmirom '-«,!. j tiho jo bilo, zomdlkh mestni šum je umiral v daljavi in žb je pihala mehka, Madna sapa, že je 'šiepetaio naokoli xer -se Sfirèsalo; ..aéleno listje Se je pogovarjalo, •/ažfbalo ise je časih, kadar je žafrfota! droben pisan tič, vzdignil se tef odfrf i-tal. s '■ «To je gozd!» si je mislila Anka in v prsih se ji .je nekaj širilo, širilo, d-a bi vzkliknila nà-glas. Solnce je stalo vtéòko in so je skoro žie nagibalo; svetloba je fila skozi listje na belo, s peskom posuto pot, ki je bila vsa preprežlena s sencami,, kakor S čudijimi preprogami in čipkami, — Kmalu se jo pot dvigala ter se ožila; drevje se je zgrinjalo zmirom nižje in znii-Xflm bližje. Ankii ki jo bila navajena na mestni šum, se je zdelo tiho kakor v cerkvi. Od srečte, od blagodilseičega zraka, ki je bil v parku in od dolge poti je bila Anka utrujena Tam daleč, za drevjem, se je svetila bela hiša in Anka se je napotila tja. Pred hišo so bile klopi in mize, par ljudi je sedelo tam v senci in natakar je prišel ravnokar iz hiše, v roki dvoje čaš penastega piva. Tudi Anka je sedla za fcftizo, k'er je bila žJejna in trudna in natakar ji je prinesel piva. Prašal jo je, če bi kaj jedla in Anka se je spomnila, da je lačna. Tako si je naročila tudi sira in kruha. Ko je popila Anka pivo, so se ji omeg-liJe oči in svet naokoli je zastrl srebrikast blesikast pajčolan; kamor se je -ozrla, povsod se je svetilo kakor iz daljave, izza meglenih gora. Prijetno ji je JbilcJ; ieno H.ViUU.T^ZBKI Jelo ji je bilo omahnilo in niti z roko ni penila, ali ustnice iso se smehljale kakor pči so bile široko »odprte, vlažne in inir- $e. - -,- «Zdaj bi morala km;i|i domov.» si je mišma, toda genila se ni.^Storò se je vi-tìelo," kako se je Solnce,pomikalo navzdol, 4 če,so gledale oči natanko, 'so videle, ako je pojemalo in hitelo z veliko brzi-iiti mimo hiše, ob strehi navzdol, zad za listjem od veje do veje ter se že skoro fpiralo na nizki holm tam v daljavi. » Natakar je priSel in Anka je odprla ŽRatljo. Samo še desetaki so bili v kr>ji-Sjlci in Anka je dala natakarju enega. Vrtil ga je v roki ter gledal Anki nezaup-no v obraz in na obleko. ; »Kaj nimate drobnega denarja?» jo je prašal. I «Ne, nimam!» je odgovorila Anka ter se ozrla začudena nanj. Vrnil se je z desetakom v hišto in Anka Si je mislila: «Če pride pač nazaj ali če ibi pobegne z njim?» Prikazal se je spet na pragu in z njim prišel debeli krčmar. Krčmar se je ozrl Anko, skomizgijil je z rameni, nato je iktjmizgnil tudi natakar ter se napotil k jyjìkì, a v roki so mu cvenketale srebrne jìrone. Odštel je denar na mizo in Anka je 'spravila krone v škatljo ter se napravila na pot. Oba, natakar in «krčmar, sta tlala in gledala za njo, dokler, ni izginila Vi parku.. ' 6 i a ga rir-žfiva ni na. koii način ne prestavlja silu, koja je društvu nametnuta izvana. Isto tako nije država «izražaj moralne ideje» ili »ogledalo i delo razuma», kako to tvrdi Hegel. Država je proizvod društva na stanovitom stupnju njegovog raz voja. Ona svojim nastojanjem dokazuje, da se je ovc^drustvo zaplelo u nespojive suprotnosti sa samim sobom, podelilo se u nepomirljiva klasna protuslovlja, iz kojih ne niože da se oslobodi. A da ove suprotnosti klasa sa suprotnim ekonomskim interesima ne bi progutale jedna drugu u njihovoj neplodnoj borbi, potrebna je bila sila, koji izgleda da stoji nad društvom; sila, >koja bi ublaživala sukob i dnž'ala ga u granicama «reda». I" ova sila, koja je ponikla iz drućtva, ali se uzdigla nad njega i sve više od njega otudjivala, prestavlja državu. — Fried rich Engels. * Vlada nećfe i ne može učiniti baš pišta za ratarske- radnike i maloposeclrilke, či£a su imanja i kuče hipotekirane i opte rètene razninV-zajrpovima. Vlada ne zastupa interese o^ih korisnih-društvenih elemenata. Naprotiv — ovi su. elementi uvek "koristili i sad koriste vladi. izdržavaju vladu ne samo svojim radom, nego isto tako i svojim glasovima. Ratar »ki radnici — oni, koji imaju nelšto imetka, kao što i oni, koji ništa nemaju. ^ mogu očiekivati ništa dobroga o'1 rtifen'e ' drž'ave, koja je država nika svih dlaka, časni'1 Šnih slojeva. Samo, (ili kako se znanstvi" diktatura prolet il kadra da pomogne svim siromaišlnim slojevima i da ih oslobodi tereta kapitala i lihve. Država je proizvod i izražlaj nepomirljivih klasnih suprotnosti. Kako, gde i do kojeg stupnja se driiava može proširiti, ovisi o tom, kako, gde i do kojeg stupnja su se klasne suprotnosti mogle objektivno izmiriti. I obratno: postojanje države dokazuje, da su klasne suprotnosti nepomirljive. — N. Lenin. Savremeni najamni rob je slobodan samo u jednom: da bira svog gospodara. To je najveći stupanj slobode, do kojeg se može popeti radnik u današnje vreme. Medjutim, on nije uvek ni toliko slobodan, da bi mogao birati svog gospodara. jI« Dve skrajnosti sačinjavaju najznačajnije obilježje u društvu: bogastvo i beda. stvom raspolaže tek mali broj pojedinaca. Žrtve bede broje na milijone u svako] zemlji. Ovo pustolovlje izmedju bogastva i bede, izmedju većine i manjine, izmedju radnika i parazita jeste glavno vrelo skoro svake socialne nesreće. Kakav je logični zaključak iz ovoga? — Da treba uništiti bogastvo i bedu i uvesti društvenu jednakost, koja bi se temeljila na vrlo jednostavnom i dubokom načelu: od svakoga prema, njegovim silama i sposobnostima, svakome — prema njegovim potrebama. A to je načelo znanstvenog komunizma, v.. I »niki sa kapitalističkim pogledom jvesni' izdajica samoga sebe, svo-svoje klase. — Dan Griffiths, TV Delavska šola z?: Bili i Pilil piiÈj 111 odredjtsjg éjiiiovu Mecloglju Kao.žlo znamo, sredstva za ' proizvodnju — iliti stupanj razvitka tehnike'>-odrecljuju ekonomsku strukturu društva; a ekonomska struktura .odredjuje. soeiat-no-političikm Prema tome, od razvijenosti tehnike, od savršenstva sredstava '.a proizvodnju zavisi iz kakvih grupa i klasa je sastavljeno društvo i kakav položaj u njemu zauzima svaka od tih grupa. Sad ćemo pofcuwati da pokažemo-ka-:, ko psihologija i ideologija /Uasa javiše od njihovog položaja u drušilu. (Psihologija je način mišljenja, način Kojim po-» smatramo i prosudjujemo svet, a ideologia je skup najJiih žielja i težnja, koje proizlaze iz psihologije, ili — ravnaju so prema njoj, onako po narodnu, mogli oi sve to — psihologiju i ideologiju -^ zajedno da nazovemo «dušom».') «Kad već govorimo o tom, odmalj.treba da spomenemo kako se psihologija i idologija pojedinih klasa i sKupina ne slažM uvefc sa interesima istih, iako. Jpot-p.uno zavise od njihovog položaja efcor-romskog i političkog: 'Položaj nekih škii? pina je bai' takav da one nipošto ne mogu biti načisto: šta je u njihovom intff-rtsu, a Sta opet nije. Otuda je psihologija, pa dabogme i ideologija, tih skupina najčešće bas u opreci sa njihovim vlašt'i-—fić- interesima, kao i sa, napretke^», <én-večanstva UOlVšte." Da nam tn IiiiiCa 5tn no nizak stupanj, a neki — okretniji prelaze u zemljoposednike «industrialee», to jest modernim Jtehnilkim sredstvima industrializiraj u poljoprivredu ; no mf-cen^o da "govorimo o naj izraziti jim feudalcima, o oaim zaostalim a jo3 ijvek hm'cnim_ feudalcima. Još u dob'jSlna šili detfàfy,,. Stalnije tako davno, feudalci su' bili tfejnioćnija kffcjji. — ekonomski, pa i polifički. -U;gospodarstvu jè šve •služilo nj.imà^kao -i u di-žš^L sva muka i trud -i)é';-e ' ž a njili^v^^ÉR i sva,' zvanja behu u njihovim rukama Nije ni čudo što se fcn* kl a s aÉ£|ja ti" a I a nekom odabranom, plemenitom brstom, tako"da im se već pripisàvàìa -plava krv -4-' a ne crvena kao u'csto.lih smrtnih grešnika. Zar ista, to je 'bila najobrazovanija, zapravo jedina obrazómna klanii, pošto je u svojim rukama držala .sva zv.an-ja».. (tfčastiv u državnoj upravi, u , Vojsci i t. di) za koja bese nužna kakva t%kva obrazova- nost, sva sredstva ?a obrazovanje i slor Lodno ^rpme (pa otud i potrebu) za bavljenje utoetno'-v'i i r>:iu!crtmT»i.-\ko pogledu ino uK '.«storiji! na u Ica i unfèl^osti feudalnog Mba, videćemo da je"većina učenjaka i umetnika toga-doba poreklom'iz mo aitò se dodvorio hékóm imitéfiiki-i ~ dakle opet samo da zadovolji onoga- — i tako "bio pomagan. Ali, Cim bi-ga ùàu- ka dpvela dotle da'se-, postavi protiv'-mir^ . , », - ... , . % ■ ■ ■■•■• jjgfj^ì^ar/acijavay^onos — njihofa loza (roi , 1 EZ O ti« i višeg ranga za familjju, najvećipo- i bi bil padel, dokler drugega dne niso •.{)os im beše plemićka loza i stvar 'hu kultove porodičnog stabla, a se osećaJi kao u raju — gledanje na . bese im romantičko (sanjarsko) i viteški Ta prevlast feudalaca je trajala y viftia i takova ideologija im se u krti uVfe/ila. Zato je retko koji medju njifia mógao da se prilagodi novim prilika, a kad je r»ekonomska i politička pro\Fllst pre&Ia u ruke kapitalističke klase. Milli irzin |n kapitalizam se razvijao silnom brzin,-i ubrzo 'je sasvim obladao na ekonoTv skom polju. Da' ;sp kapitalizam razvfa nužna je «jednakost» u društvu, to jpt Ma. Be-švako može zanimatti «čim mu j e Ko-'lja» '(ti koliko ima sredstava), trebala^.' sloboda trgovine i t. d., jednom re'ìjti ; trebao' je liberalni (slobodnjački) sistéi I zato je nilada buržoazija morala da vrsi" reVoK";ij'i, da osvoji političku ,-.vj i da'tako otvori put rfcjvitku kapital ma, .(K'a.o, šfo sad proletai'iat mora rev lvicijòm dà osvoji političku* Vlast i da;~ vorf pùt razvitku komunizma.) ~~ * bogme da je to sve i^lo.^a-iištrb njihovom ìZaàtarelom ii gijom^feé 'znaju đ^'V,' olčfcepm \r nov prilikama, f.e im se tlo gubi pod nogaf Otuda su' oni skroz konzervativni, i uzt ■sentimentalni x iòni» je?jedina utehi 3 -' cčanstva uopšte." Da nam to bu&e što jasnije, počećemo razmatranje pojedinih skupina u društvu ne po redu (od prole Cariata do kapitalističke klase, ili obratno), već baši sa jednom takom skupinom; pečećemo sa jednom skupinom kojoj baš ekonomsko-politički položaj ne dozvoljava da bude naij.isto sa vlastitim interesima i zato joj je psihologija i* ideologija u opreci sa vlastitim interesima i napretkom čovečanstva. Ta skupina je klasa sitnih i srednjih seljaka. ^Pogledajmo te patnike što se muč'e na «svom». Sva duša t a k-og jednog seljaka je na onoj grudici zemlje, koja mu — po milosti božjoj i «gosposkoj» — jo? nije prodana na bubanj. On se muči kao skot, i opet jedva da mu šta ostane --sve mu odnesu «gospoda», trgovci, kapitalisti; a kad ga zadesi grad, suša, ili druga neka nesreća, onda ga svojom «pomoću», to jest zajmom ti isti kapitalist i toliko zaduže — da im posle robuje dok traje. Dabogme da taj seljak mora da mrzi ( gospodu», da mrzi sve što ;;e kapitalističko i što mu ne da da odahnè. Ne treba ni da spominjemo kako moderna tehnika upropaSćuje tóg seljaka: krupni posed, sa svojom jeftinom hra-nčm proizvedenom velikim mašinama na proštojsperta malog i srednjeg seljaka. \ pošto sve te novotarije donosi baš kapitalistička klasa, i one Su smrtonosne ;.'! rjega, taj seljak mora da mrzi kapital, i «gospodu», i da se opire svakoj novotariji. (Čak i u našoj mladoj demokratsko-advekatskoj suparnici moižtete naći medju dopisim'a sa sela i ovakih stvari . '"„«'.' naša gospoda su se uvek rdjavo držala prema nama seljacima . . . i t. d. A, kako stari f-ratarskCprijatelj, tako i mlada demokratkinja, složno- udaraj u ' J^gt^rjH;-će da pridobiju seljaka. To nam odlično svadoči da jev«eljak -kw-seraativan, to jest drži . kao pijan plota. Jer buržoaziji nije stalo ni do starine, ni do novotarije, već do toga da sačuva selja-ka u svojim kandžama, i ona mu uvod: sve nove i nòve načine guljenja, a pri-povoda mu o starini — jer ga poznaje.) Dakle kao iskorišteni, seljak mrzi kapital (krupni). Ali, pošto je danas kapital nosilac «novotarija», seljak pada u pro tivrečje odbijajući sve Sto je novo, jer se time baš vezuje za svoj stari položaj, za peložaj u -kome grca pod igrom krupnog kapitala. I zato podupire kapitalizam, koji u-isti mah mrzi. S druge strane taj seljaki je i «posed-r.'ik», on ima komadić zemlje koji naziva svojim i na kom ima. prava ... da se n.uči za drugog. Videli smo da je kon-scrvativan. Ali sad. kad tome «posedrii-ku» prosloviš o koi iunizaciji, on postaje "\ir-viftivna. f^ a od . svib. ša sa ostalima, § judima «i. , Feudalac j"e sklapao prijateljstvo ,t( sa feudale^«, tak^f i rodbinske veze, i zabavljao se samo u društvu feudalca. Otuda se i razume psihologija feudalca, kojiASu uvažavali samo «plemeniti rod», a prezirali Sve što - je-«nižeg rpda»., Ideo-ogijajjjm se sastojala u téjmi da. se to 1 stanjè^èjuva, jer im -je. taltffiiobro bilo, ciljevi najviši bili su im u stTcanjU/ «čgš-____i ^slabio). Oni postaju konsej >d t danàs sii konšeH'atl1-vokratif oni';'(feÌMalci) ^.c^onarni, 'jer ,bl' htoli.:-,"slanja u nazad. Takofi s i se .pojavljuje na površini-fe] om „.aunisti.'ki pokret, .jer u režimi privatne svojine >^r' mogu životinjsk da preživaju i da trunu -u sanjarijama staroj slavi'i plemenitom rodu, a Ja niunistič-ko druištvo će ih ^lpregmrtfi koristan, rad 1 lišiti prava da se iismrd< „(Nastaviće se.) ìli ssiil-i Sicer so hvalabogu minili časi, ko je nasproti nezakonski deci bilo dovoljeno vsako sramotenje in ko so-morali v- jav-, nih gostilnah sedeti le.pri mizi, kamor ni nikdar sédel'«pošteil» človek, ampak samo konjederec, rabelj ali -drug pripadnik «nej^štenih» obrti. Pa še vedno prevladuje naziranje, da pomeni nezakonsko rojstvo madež za dete, ki naj bi vse svoje življenje dò pozne starosti trpelo na tem madežu in bilo** nekako družabno manjvredno bitje druge ali. .'tretje Vrste. Srednjeveški moralični predsodki in moralična manjvrednost tiste dobe še vedno ni povsem odpravljena in izkoreninjena. Tako so na primer v nemški vasi Gebvveiler v Alzaciji še leta 1905., torej v sedanji dobi, zvečer, redno pogasili vso ulično razsvetljavo za-' celo uro, v znak žalosti, ker se je to leto narodilo v občini tisto uro než^konsko dete! V mnogih mestih Nemčij^ zavodi za zaščito dece do prevrata niso bili pristopni nezakonski deci! In-do leta 1854. je veljal "v kneževini Reuss zakon, dà se mp- i"'.vedeli, da meteorit leži zarit v zemljo, kakih 20 milj odtod. Za 20 milj se je torej varal ekspert radi _ padca meteorita, čeprav je bil «skoraj gotov», da je meteorit padel tik zunaj trga na polje. Varanje na ta način je vsekakor povzročeno od perspektivam odbijanja žai--kov letečega meteoritir ih je ' nekaj podobnega pojavu, ki mu pravijo, da soln-ce k sebi vleče. V takem slučaju meteorit vsekakor lei i proč v poševni smeri od opazovalca in v velikem boku naredi pot na zemljo. Tek meteorita se sicer zdi vertikalen od neba doli. Vsega tega padanja pa ne more zasledovati oko s pr.%, vim uspehom,.£e pa radi bliska in čednega pojava niti ni opaziti, kam bi bil meteorit priletel.^ « i' '"i'. Dr. Merril razpravlja o pripovedkah glede kiufioiTui. ki': so ga videli prebivalcr padati na tla in ga pobirati, ko je bilo še vi'oče. Mikavne pripovedke so nastale iz tega. kar i^se znači, kako .bnjna je bila domišljija ljudstva, ki &e ni znalo tolmačiti*, tega naravnega pojava. (Pb Scrvissu.) ÀàtÉÈàik Proletarska umetnosP:^p FR. SKODNIK^^,feši Vsem^smsio.v^ kvišku ljudstvo, zri v f g )'i podstrešij irt£ podzetiicljsktfi rvAokopov in nevQtnih ktimn., rdzprostrìie roke in zamahnite v delavnico bodočnosti'. obotavljajte se ri v trornkah nezdravih kjer dušljiitfrTlin vam pljuča žge; vi .vsijz. <&tk(irn in livaren žgočih, vi. ki .ropot strojev pretresa vam tebi, ' . * ' srce. ; , Yttani ti! ktriet na politi Japonska rclilamk^- japonska rekla- J vmešati v spor in se žaga ma nikdar ne' -SÉyfe'Za- ainori-'^o/^a- šimpanza. kar pa r:i; kor je razvidno % oglasa . neke tajske ' knjigarne, ki. na *lefe ;tiaEin prjpohj&i sebe in svoje knjig^:-T; Cene so jiizke ko srečke v loferiji; knjige'go. elegantne .ko mlade pevke; 3. .vtisi j^tiks ' ' : àia U ' papir ajcdenJvo gonova .. _____• ' ■ •■.', _____.:«...»...-. .. i.!. iako? kri-koža; 5. 7.. vzorci 'Se^^odKjpa^.lkor z blagom na ladiji, kadgnvH|^-eifikaiižkonk-»u-enck; T. obilica, čtankovnfafcfeTigjj- kaki knjižnici; 8. naše pošiljke so.'^a^e s -tako* nežno-, sejo in ljii^eznijo, ^ikor pošiljke, ki jih pošilja nevera. ž^fcJreif 9. nudimo tolike-ugodnosti, da jih-'oftilsfca govorica sploh ne more izre'i. Jaj^kaki' trgove! naclkri-tlujejp naše moderiM^pesnike kar se tiče pesniških 'obl^v ..^f " ; ( Šisrpanza v frakih kut častna gosta. V Sfr Ijouìsu sta bila na nekem ban-kètn Zeologične družbe tudi dva šimpanza (opici). BÌinket je: bil na prostem. Lepo jè bila pregvnjena velika miza v podobi podkve, .kakor' pač zahteva etiketa in običaj za bankete visokih družb.' sedanju k n?izi sta se pojavila dva i'panza v L-^ljh srajcah'in'črnih fra-' ;Vsa je šj' \redu in opici sta se ob-■^.kot^na fia škrica. K» pa se je čilo in so' ali,«rnetno ognje, je pa stojnost * strani šimpanzov pre-v mparjwiN sta vpričo vseh priče- -^tfi ^Iz- ganjala v samca zvnelo žensko prevzetnost šimpanzove družice, pograbi la je krožnik juhe in vrgla dami v ne-drije, ne glede na dragocene čipke in Škodo radi pokvarjene svilene obleke. Dolgo časa je trajalo, da so šimpanza spravili za omrežje, kamor spadata. Izdajatelj: lzvršcvalni odhor Komunistična stranke Italije. Odgovorni urednik: Posi. Anselmo Marabini Tiskarna: „II Lavoratore". S Ilill lili F, Z. X» Pj 3« javlja svojim članom in prijateljem, da je odprlo v svoji h®i štev. 112 v Idriji (za glavno cerkvijo v «Gasi») V- gostilni se dobivajo topla in mrzla jedila (meso iz lastno mesnice), pristna vipavska bela vina več vrst iz domber&ke Vinarske in'< gospodarske zadruge, črna istrska vina, žgatya, likerji, kava in čaj. , Za domače delavce zdrava delavska kuhinja v abonamentu. po znižanih cenah. Delavski listi na razpolago. Gostilna je namenjena potrebnim ki iš'*rio okrepčila, zdrave hrane in razved-\ lelavski družbi; pijanim se ne bo , ,'sta pr_ ra- vsaka-n- ons .^.•mati. v čett-ten lib- 'r -i'i ' "ji. . ' . ... ~ vjfcjj > na Tn narezanih na nezakonsko òbeévéq nje. Za Jugoslavijo še nimamo še-stati stike, vendar se pripravlja. Gotovo je, ds se je po vojnj to razmerje-silno neugod ^ no izpreme^ilo. Še posebno neùgodnd' za ženo. Pred vojno je povprečno prišlfl na 1000 Èènitve sposobnih mož že 105^ žensk, po vojni pa 1150, to je, če se ože nijo danes vsi za to sposobni moški, o stane vsaka sedma za možitev godhÈ ženska brez moža. Ker pa zelo raste šte-vilo mož, ki se iz gospodarskih razlogcn ne' morejo oženiti, silno raste števiic žensk, ki so izključene iz legitimnega spolnega življenja, iz zakona. Zato število» nezakonskih rojstev raste, in raste tudi število nedovoljenih operacij, ma zaštva in feločinov. Morala temelji na gospodarskem življenju! Ozdravljenje se zato tiče vsega kompleksa naenkrat in je ravno vsled tega tako težavno. Usoda nezakonske dece je ie izpočet ka nad vse žalostna. Tudi kjer niso v veljavi stara nečloveška naziranja in predsodki, nezakonsko dete navadno ni dobrodošlo. «Kaj pa je tebe treba bilo?» Umrljivost nezakonske dece je neprimerno večja kot zakonske, ker nima ne- , zakonska deca tiste skrbi in nege .ka- j _ kor ie treba. Česfb r>ridlU n^iWB '"n 11 > "lit uim .ženskam za smešno nizko odškod-j ipòd teiè vsakdanjega dela; iti, ki se poM pod pritiskom vroćcgn solnca «i težko capljaš za brazdečim plugom. Dajte odmeva vi ,d$lavci gozdov, kjer stoji življenj'e Vah v nesrečah; 'sekir« vaše naj tešejo pot v bodočnost! Zmaja naj se sleherna gorska vasica, zmaja naj se dol in breg! «V boj za svobodo!» naj doni vsevprek! Prijadrajte vi mornarji 'širokih morja, stisnite roke te&akom v pristaniščih \ in pomagajte jim strgati verige gorja! Dvignite se vi vsi trpeči in izmozgani de-•p • iavci, delavci vseh strok proizvoda koristi, in kujte dleto naše bodočnosti! >' • Vsi vi pohabljeni, ki rodila vas je vojska, vse vi iene,, vdovi, zapuščene^sirote, ki pretakate ie vedno potoke solza; tudi vi v vrste naroda defa^iT^.truda. Zaorite ve mlada srca proib&tske mia-■v'\r '%'t- ': - "•' ;' i.,:'. ■.{. . dine: . «Hura.'» da čulo se bo do Kshoda. 'm dà preWto1fl.se bor.obstvo zahoda! . .' iT.. .. i : ,t,. i, ^rl,. r.,1, 11 ? i, ril lin ri ii čuli vets' boib nedffiSni v zaporih, n jih blede obràze da »voiifda prežene m 'odeja- prostosti ves' narod trpečih ' > 'ivvj., ' odem. ^.!%PKnike, va^e i.i?. lajfna' se. je hotela',!. - .J j® raz j ar? cullali za reditelje: kpzarce. Tudi'hek; --------- Pisavi komujiist ho^S v|ds>if,| presojajo ^vetóvni dogođp.;^ stičnega st^jšča in s •'.' tov mu|ove „Dèìo^z Prav?- komittiist hoče do.-k3j^kpoznati razmerje mec! delom hi kapitalom. to tóii tfiajšuje „Delo". Pravi komunist hoče spoznaji težave in uspehe delavskega gibanja. .*•» •».'.; Na tej poti ga spremlja „Delo". i u r i j a, dne 23. X. 1922. .. RAVNATELJSTVO. ta* Razun „Dela" ni v Julijski Benečiji slovenskega delavskega časopisa. Kako more slovenski delavec misliti, da je zaveden delavec, zaveden komunist,: ako ne čita „Dela"? Kako more delavec upati v boljšo bodočnost, ako nima kažipota, ki mu kaže pot v boljšo bodočnost? Čitajte in širite „Delo". me- rimo m često postanejo takšni otroci «an gelčki». Ge prestanejo revčki mučeništvo i L Otroške dobe, se jim usoda le redkokdaj1 Stoletnica železnega parobroda,. — Le- prijazneje nasmehlja. Sredstev za stro-.tos je lOO let, kar je zaplovif prvi želez-kovno ali noklicnn Ì7nhi'o^Kn narnhmH Tlpistvo na nrvi nosled ni kovno ali poklicno izobrazbo ni in tako postanejo le prečesto navadni nekvalL licirani delavci. Iz tega nastaja n'egoto-j vost eksistence, često menjavanje služb, ponavljajoča se nezaposlenost, alkoholizem, prostitucija, kriminalnost, tuberku zakonska deca. To zopet rodi'fizično m moralično manjvrednost ter veliko narod ,loza, dedno obremenjenje in — zopet ne-Né' prvi železni parobrod zaslužil, da se "°rpZ'°" Nezakonska deca je kader, iz ka- J ^te^O če'vljeT doTg Y9.'&vTjev ši-terega se rekrutira mnogo bebcev, idio- - ': '...... tov, zločincev, vlačug, postopačev — in mi gledamo in ne vidimo svoje dolžnosti Naša dolžnost pa usmilipniu r -ne 0J1 V solzavem| zadnja pomorska pot, ker je od tedaj " ' združenem z zabavljanjem vršil službo na reki Seni. 120 čevljev dol-naa moralo. Nasa dolžnost je mnogo več- žjne! Spričo današnjih orjakov, ki ima- SPC11 ~nn AWHrfl «-»t-KCTWH. opraviti, nekakšno uradno generalno izpoved, to je popisati v podrobnosti, 'kako se je ^zgodilo, da je prišla v blagoslovljeni, stan. Takšne 'nàvédbe' se čftajo kakor zločinske ali perverzne pravljice iz srednjeveške Amerike, so pa zalibog resnični dogodki iz «prosvetljene» Evrope srednje dobe! V Evropi se rodi povprečno milijon otrok na leto. Po statistiki v Ruehlejevi knjigi «Das proletarisehe Kind» (Prole-tarsko dete) pride v Avstriji (sedanji) na 100 novorojenčkov 14.6 nezakonskih, v Nemčiji 9.3, v Angliji le 4.5. V Sloveniji je nezakonske dece okroglo 30.000. (Po-dobrobnejše podatke najdemo v" Gorši-čevi knjigi «Socialna zaščita dece in mladine«, izšla letos pri -Tiskovni' zadrugi» v Ljubljani. Na tisoče neomoženih žensk v dobi materinstva (med petnajstim in petdesetim letom) je odpadlo v stari Avstro-Ogrski skupaj 44.1, v Nemčiji 29.5 nezakonskih rojstev. Ce se primerjajo različne tedanje avstrijske kFdnovine, kako se ta rojstva razdeljujejo, je razvidno, da vzrok nezakonskih rojstev ni v večji ali manjši «nemoralnosti», marveč da so razlogi v prvi vrsti socialnega in gospodarskega značaja in da igra takozvana «morala», prav podrejeno vlogo, na primer v vqjnih.časih ali sicer izjemoma.-Tako se je na pri mej na starem Štajerskem konstatiralo na 100 porodov 23.3 nezakonskih, če pa se Je delila; Štajerska na zgorpji nemški in zdolnji slovenski del, je'-bilo razmerje nepričakovano izpremeo^eno. Na 100 rojstev ha slovenskem Ši&jerskem je prišlo le 16.3 nezakonskih, na nemškem Štajerskem pa 45.2 nezakonskih. Na nemškem Štajerskem so namreč ženit.ve ali možitve težje, ker velja precej strogo načelo, da se , . ______ posestva podedujejp, v celoti in ne del jugo-j\ielavC,aravnih pojavov je sposobnih j 1 oseb (takozvana Hofverfassung) in dedova-r'da j ko.4 veliko občudovanje in do7j enako, ne neomejeno, tako da deca .rmaio mohi pravna. Na sloveUojicJKfSirfJa s pomočjo •F ni parobrod. Dejstvo na prvi pogled ni važno, a če se upošteva kolosalni napredek parobrodarstva od 1. 1822. do leta Ì922. in če se uvažuje, da imamo ta napre dék zahvaliti kostruiranju parobroda iz žgleza, potem pač moramo priznati, da pominjamo njegove stoletnice. Bil je to «Auron Manby», parobrod na rok, ves iz železa. Zgrajen' je" Lil v Lon i donu in prva pot ga je peljala v Havre j s tovorom žita. Bila je to tudi njegova !5Oeio se nahaja v razpr • Jg^TRSVU (Messo) ■M ■ '• i '■ V. Broletto 181 ■»V-.-.Cotogna 6 Cotrso Càribaldi 2 - " V. Giulia 508 : Piazza" Garibaldi 7. V. Industria 16 . Largo PestalozKi 1 V. Mòlin-a vento 48 V. Mimfhv 1 '.. V. Rama -17 • V. del^C*44 Piazza '.S. Lucia V. Sette -Fontane 14-V. S. Matico 26 Sv. Anidre-} (.kial'odwr) V. Scali-nata 3 V. SpLrot'Xydias 4 J • • - •4, 7 ■ Vi dedla' !Xesa 19T. " V. Udine .29 Predmestje is ©koSJsa Barkior.'lije, Delavske, zadruge Greta 8 ' ■ . Optine: Ana Daneu. Rogan 8 v . Sv. Ivan 556 m i-: "Mi IDRIJA, Ivan Krasna. Hinko Sax IDRIJA SPODNJA, Anton Lukan KOPER, Franc Danzar PAZIN, Josip Russian PULJ, Delavska zbornica REKA, Ott. Parenzan, Del. zbornica ©EŽEIJ ((faspradalaSsa asi poverieniki) BERTOKI pri Kiciptu: Apollonio Josip, àruS'bvyna gcstilna. BOVEC-DVOR, Jože Mlekuš RREGI. Viekoslav Puž DEKANI, Vinko Fortuna, Ivan Klepec DESK LE. Ljudski oder DORNBERG, Andrej Vodtopivec GORJANSKO, Josip Metljak HRASTJE pri Šempetru n. Krasu, Jo- . sip Moihojčič .JUSIĆI. Viktor Vlah KOBARID, Anton Unban'nč LOKEV NA KRASU, Andre] Modero •MATIJiJS, J ms PU&-MILJE. Pangher Josip NABREZINA, Anton Gruden OPATIJA, Anton TomaiMč OPATJESEL-O,- Stav^'QCfca z-aém^----- POSTOJNA: Marin», RENČE, F ranijo Gotič. RUKAVAC GORENJI, Josip Martlnić, Franc Jurdana Sv. Marija Magd'alena, Delav. zadruge i SEŽANA, Alojz Jogan. Franc Stolfa, SkecleTi'i. Delavske zadroge ~ - --■ Vrdela 556 (Kjer ni posebne pripombe so raz-p-Toda.ialnice «Dela» tobakarne aLi raz-prodajalnice časopisov.) Vdori« i i«, mnofeo težja, mnogo dražja. Glavno jo po 240 metrov dolžine in nad 50 vp.-f T i S° zbud,l.,s°cialna vest in za- trov višine, je ta prvi železni parol ° J0^a ve!lk,h nal°S naže dobe. pač neznaten, kakor orehova lupina. iefeorili varajo človeški vid ^ Dr, George. P. Merril z Narodnega mu žeja v VVashigtonu pravi, naj bi bili malo bolj pozorni pri čudnih pojavih pa dajočih meteorjev, ki pogosto zelo varajo nafib oci. Dr. Merril, se mi zdi, da' je v preteklosti malo preveie dvomil o Izgodo-vin.skili podatkih glede padanja meteori-tov, ki so baje uničili baje uničili mnogo Moveških 81 a samo radi pripovedk, ki o*1'1'1 me-parobrod pač neznaten, Kakor orenova lupina. No, če upoštevamo, da bi brez njegove prve ožnje ne imeli današnjih orjakov, ki na sami poti lahko prepeljejo preko oceana cel gradič, potem se pač moramo spominjati z neke vrste spoštovanjem orehove lupine, ki je s svojimi 120 čevlji dolžine našim pradedom pač predstavljala vrhunec umetnosti ladjedelstva ki ga je tačas bilo mogoče doseči. Ivdo ve, če ne bodo naši vnuki enako odili o današnjih orjakih pomorske pa-oplovbe s katerimi se-naša doba toliko kor tudi v južnem nemškem dùzi' Gradca samega) pa prevladujejo kmetije in je delitev lažja, samostojna: mladih ljudi večja. Zgornja Štajerska pozna zato kot ^taro": navado, da se ljudje ne ženijo rano,pač pa je v navadi ob-čevanjev izven zakona., čim so iz gospo-darskih£'.jrazlogov nrogoče ženitve (možitve) v mlajših letih, kakor na primer na nekdanjem Kranjskem ali pa celo V Srbiji ali na Hrvaškem; "pade število* nezakonsk^ìlece. Zato na primer, pri starih 2idilX|K!zakonska rojstna skoraj'niso bija znana, ker so se rnoški ženili s 16. ali 17. ženske pa so se lé 's 14. letom. ? Na Koroškem imajo takozvani «Hof^i-reeht», mladi ljudje se ne morejo žegiti (možiti) in odtod znane /posi edice, da izkazuje Koroška velik odstotek nezakonskih (8% prebivalstva). Pogosto se z^odi, da se v poznejših letih sklene zakon in se pri tem polegi-timi po četvero ali v^č dede. Pa tudi sicer se jà^no jidijo stiki med gospodarskim življenjem in od- rivljenj. Na značajo čudežni pojav, da je iz neba pad-l P°naša? la velika masa kovine ali skal, tudi druge I Koliko ljudij živi na zemlji? - Po ra-pine so, toi dokazujejo, da so meteoriti čunu nekaterih statistiko v živi na zemlji okoli 1.600,000.000 (ena milijarda šesto milijonov) ljudi. Vsako leto umre 33 milijonov ljudij, vsak dan skoraj 100.000, vsake minute 60, torej vsake sekunde po oseba. Število r»ož in žen i." ' n' Sredino človeškega -nadnaravnih silah, kakor.1 krog 33 let. Od 100.000 1' ] 1 padajočih meteoritiliA mo eden 100 .let. bj.iu'j 1 Mol es i ni Vitt.'.'V. Teatnoi 5 M'alesi ni Jos., V. Carlducoi Sciom imai Jios., V. R a stello Hcivansobi Rosalia, V. Pellico GuaWoni Jos., Goirso V. E. 60 Bregant Manija, Viale XX. Settembre 9 Piccioli Bruno, V. Cipressi 2 Ma;rz "Augnsto, V. Seminario 2 r Bressa-n Augusto, V. Mameli 2- . Perdio Gulič SV. LUCIJA, Eligi,j Marega SOLKAN, Josip Srebrnič TOLMIN, Avguštin Nesrro TRŽIČ, Anton- Tonet, VIPAVA, Marija Perianzič VOLOSKO, Sekcija tramvajskih u- služibenicev VRTOJBA, Ivan Arfcn ZAGA, Jožef Ilot Vsak zcrxedwi sodrug ali. somišljenik ima. nalogo, da nam pomaga (z'nasvetom, dejanjem, informacijami itd.) čim bolj razširiti omrežje razprodaial.ccv in poverjeni kav »Dela». Socialna Malica „ padali že davno prej. in po čudnih svet lobnili oblikah p ri padanju varali prebivalstvo, ki je mislil»; da je to kak nadnaravni pojav. Dr. Merril pravi: k: uročil ing. ews5inž"3? Komunistični kolé m, s katerim pridrv i. naf; /ikov in imajo nad 10t^a - lžgajoči siraSen glas pa-i milijonov je katolikov a jmjnjajoča ■Ila lui.', in tre-1 soverniko-v. stotkom nezakonskih rojstevv^Tako vpli- lja pokanje stanovanj, povečanfr nezaposleno- va velikanski draginja pogojni, pomanj an:K ,-elega ozra^a,- ^ L.;n povzroči pa-j.^ U vi morski • -ITA I 1 I r rt r.... ---- _ 1 • i . _ .. 'J Daljše ž i 'je sti zaradi, neuspevanja trgovine in industrije. >Vse to omejuje sklepanje zai konov in pospešuje izvenzakonsko obfe-vanje. Po občnem naziranju je zakon legitimiranje razmerja spolov. Pa že v nor «red po starosti». Tu su stvariJtf^nih časih je bilo na primer v Nemka jbmilijonov moških na osem mi-A ifek, odraslih, v dobi za zakon, poti/i eoženjenih in neomoženih /zaradi neugodnih socialnih ---4čenih od legitimnega aako- Sff g°m. ■'dee velikega meteorita na tla, vse to nekaj tako nepričakovanega in vzbujajpl čega oMHidovanje, da se nikakor ne cj remo čuditi, da so neverni ljudje imelii take pojave za nadnaravne in po sko častili maso, ki je s takim. veličaj jgm padla na tla. Malokdo, vsekakor mora biti dobrih živcev in podučen o méj teorjih ter. njihovem padanju, zinožm brez vznemirjenja gledati na tak poja\{ Še manj pa jih je, da bi mogli določiti po končanem, prizoru smer, kam je' pa! del ravnokar padajoči meteor, riti bi nn mogli določili približno teče in velikosti meteorja». Po letanju je sploh nemogoče določili'; kam b'i meteorit padel, razun ga je mogol če'dohiti!potem, odkoder se je slišal ti| darec padca na tla. Zemlja se punse! kamor prileti z vso silo meteorit, ki se pogosto zarije globoko v tla in ga je ta ko nemogoče najti. Mr. Merril je zbiralec meteoritov, pa vzlie temu m mogel sledili padanju, ko je nekega večera, sel-deč.na. nekoliko višjem mestu rn-kegi trga videl padati meteorit. Videl je padanje ,a ko je zamižal in je meteorit ža padel, ni vedel, v kateri smeri naj bi bif Le po-tresenju zemlje, je sodil kje naj bi meteorit padel. Ko je šel tja, kjer so dru'-gi^trdili, da je meteorit padel, je rekel, da se mu je zdelo, da je meteorit padel nér l ^ labod živi oOOlety orellpO let, mec živi lev samo 70, konj 30,'krava 20,;.ms 'ka 15, ovca 10 let.. Statistika vojnih letal. — Francosk ima danes zračno vojaško flotiljo, obse-gajočo 16 polkov s 30/30 zrakoplovi. Od teli je določenih 800 za bombardiranje. To ètevilo «e prihodnje "leto znatno pomnoži in bo štela Francoska 21 polkov in -4000 letaj. Za aviatiko se' izda' na F rane os k era letno 470 milijonov frankov. Pole! Tega obstoji na Francoskem' 10 zasebnih zrakoplovnih družb, ki u-pravljajo 9 zračnih prometnih 'črt. VSe t,e zrakoplove se more v slučaju vojne .uporabiti. Nemčija po mirovnem dogovorit sicer ne sme imeti vojnih letal. Zato pa ima 17 zrakoplovnih črt in številna zasebna letala, ki jih more z lahkoto pretvoriti v vojne. Na Angleškem so izdali lani 18 milijonov funtov za'zrakoplovstvo. Letos je bila ta vsota znižana na 10 milijonov funtov. CFunt' nad 100 lir.) letal. Silno raz-'Ameriki in nobe- Angleška ima danes 3£ vito je zrakoplovstvo nega dvoma ni, da bò Amerika v tem oziru skoraj na prvem mestu. Italija ima 12 zrakoplovov za bombardiranje, 70 za poizvedovanje in okoli 80 pravih--boj-nih. Letno izda Italija za vojno zrakoplovstvo 65 in za civilno 25 milijonov lir. V primeri z drugimi velesilami je italijansko zrakoploystvo v resnici revno. Za to so »pa italijanski imperialisti i-az-v i 1 i po vsej Italiji veliko agtacijo za po- Kfaraa |r je v razprodaji v Trstu: „ ^______ J. Šioka, inseratni oddè'lek „Lavorato!'®"*, ul. Maiolica 12 in ob večerih v Delavski,ashorisici; v Gorfci. v Del. zbornici; na deželi pri vsih pddmžnic^ L. O. in Kom. sekcijah. Knjigaj^ znanstvene in poučne vsebine in jo bi moral imeti vsak prbletafjt^ Jsodisi kmet ali delavec, ker mu bo mnogo koristila in ga qf marsicem pod''"" —• , — Rečnik slovenačko-srbohrvat. razlika. Ses^a 5 Lap, po pssSa .Up 5.S® Kdor želi imeti koledar zase ali v razprodajo naj se obrne na vodstvo Ljudskega odra. Komunistični koledar je knjiga, ki ima trajno vrednost. telili narod! liasi si is Iti, žiisj ji, razširjaj is! i> -«i..