Št- 99.                                             V Gorici,
Izhaja dvakrat na teden, in sioer v sredo in soboto ob 11, uri predpoldne ter stane z Izrednim prilogami ter' s „Kažipotom* ob novem leta vred po poŠti   prejemana  ali v]JGorioi   na dom poSUjana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-eo
pol leta ........   6 , 60 ,   ,    ,   3-30
Setrt leta.......3, 40»,    ,    1-70
PosaralBne Številke stanejo 10 vin,
NaroCnino sprejema upravniStvo v Gosposki nlio gtv. 7. v Gorioi v »GoriBki Tiskarni« "A. GabrSBBk^al dan od 8. ure zjutraj do 6. zveSer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Na naroSlla brea dopoalane naročnino se ne oziramo.
Oglasi In poslani«« se raCanijo po petit-vratah Se tiskano 1-krat 8 kr., S-krat 7 kr., 2-krat 6 kr. vsak vrsta. VeCkrat po pogodbi. — Večje Srke po, prostoru — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — 7a obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici,
v soboto dne 10. decembra 1904.
Tečaj XXXIV.
»Vse za omiko, svobodo in napredek!«    Dr K, Lavrii
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 8t 7 v Gorioi v I. nadsp Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino In oglase je plačat! loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne • - upadajo  v delokrog uredništva, naj  se  poSiljajo le uprarnlatrn.             _____
»PRIMOREC"
Izhaja neodvisno od «So5e» vsak petek in stane vse leto 3 K $0 h ali gld. 1-60.
<Sooa> In «Primoreo» se prodajata v Gorioi v to-bakarni 8ohwarz v Šolski ulioi «u Jellersitz v Nunski ulioi; — v Trstu v tobakami LavrenMS na trgu della Caserma.
Telefon Št. 83.
>Gor. Tiskarna« A. GabrSžek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
V dobi suhih let.
v.
Kaka razlika se je pokazala v mi-nol^ra zasedanju našega deželnega zbora med klerikalnimi in naro dn o-na-p r e d n i m i poslanci! Klerikalci so prišli v deželno zbornico praznih rok. Niti jedna naših narodnih, kulturnih po treb jih ni vzbudila toliko, da bi bili rekli, da se potegnejo za to ali ono reč, marveč prišli so igrat ulogo statistov, sedet in vstajat, kakor je bila volja »laškega boga*. Šele tekom zasedanja je bil stavil Jakončič par umestnih interpelacij, ki so dišale po narodni borbi, GrCeva zahteva p? srednjih šolah z deželnima učnima jezikoma je bila le ekvivalent jednaki zahtevi z laške strani. Drugače pa je vse lepo molčalo in kimalo.
Narodno-napredni poslanci pa so se pobrigali za najrazličnejše naše potrebe ter niso zamudili niti jedne prilike, da ne bi povzdignili glasu v obrambo slovenskega imena, slovenske časti, in proti izsesavanju dežele v prilog Furlaniji. Koliko lepih, tehtnih interpelacij, preštudiranih predlogov je bilo stavljenih, koliko lepih besed se je culo z na-rodno-napredne strani! In kaka malomarnost, kaka brezbrižnost, kako hlapčevstvo se je kazalo pri klerikalcih! To niso bili poslanci teptanega slovenskega naroda na Goriškem, ne, to so bili p roda ne i, ki za skledo kronic molčijo ter mislijo le nase — ti, narod, piši me v uho !
Teptan in zaničevan narod mora imeti pač le take poslance, ki sami čutijo to teptanje in zaničevanje, ki imajo sreč v prsih, ter s takega stališča nastopajo v zbornici. Iz njih ust se morajo čuti pritožbe, protesti, energične besede — ne pa ki mati ter naravnost le radi tega sedeti v zbornici, da se more vršiti v polnem obsegu volja našega najljutejšega sovražnika ! To je i z-d a j a I s t v o, ki kriči do neba, katero pa se cuje tudi do zadnje koče našega  kmeta.
Ponosni, z glavo pokonci, so odšli naši poslanci   iz   zbornice,   prihuljeno,   hinavsko
klerikalni, ker niso vršili svoje dolžnosti,ker se niso borili proti laški objestnosti, ker so pomagali k zapravljanju deželnega denarja, katerega odšteva kmet z žuljavo roko, ker niso imeli besede za krivice, ki se godijo našemu narodu.
Kje pa, če ne v naši zbornici, naj se čujejo glasovi o naših živih potrebah in željah? Tam je prostor za to, tam morajo vršiti slovenski poslanci svoje narodne dolžnosti. O, tam pred časom, pred desetletji so se cule ponosne besede iz ust slovenskih poslancev, — dandanašnji se je reduciralo to na tri poslance. Le od treh smemo pričakovati boja proti Pajerju in Lahom, le od treh se smemo nadejati borbe za slovenske pravice, vsi drugi so zapustili slovensko zastavo, pokleknili so, nekateri med njimi .obdarovani*, pred Pajerja ter vsklik-nili: Fiat voluntas tua 1
In od takrat dalje se vrši res njegova volja, od takrat dalje pa tudi ni srčnejše Zelje ne pri laških poslancih ne pri Pajerju in ne pri slovenskih klerikalcih od te, kako bi iztisnili iz zbornice slovenske napredne poslance, da bi vladal tam idiličen mir, v katerem bi se ne culo nič o Slovencih. Tako je stremljenje „katoliško-narodnih* poslancev, taki so ti zastopniki našega toli stiskanega in zapostavljenega naroda!
Gregorčiču in pajdašem je mar edino !e še za to, koliko pade denarja s Pajerjeve mize za Slovence: za ceste, kak vodnjak in kaj takega. In potem ko Pajer odmeri večje kose za mičkano Furlanijo ter vrf nekaj koščekov tudi Slovencem, pa se raduje Gregor č'čjvo srce, češ: glejte, k -io ploJonosno je bil« zasedanje, čudite se, kaj smo vam »pridobili*. Nekaj podpor občinam pa par stotin kronic f»urtno-nadaljevaloi šoli v „Soi. domu* — to je vse, kar si želi Gregorčičeva politika, zato občuduje Pajerja, zato mu je hvaležen, zato se kaže ljudstvu v gloriji! Kaj taka je naloga slovenskih deželnih poslancev na Goriškem?!
Kaka razlika peč med •— prodanci in narodnimi delavci!
Interpelacija in nujen predlog
državnega poslanca Oskarja Gabršcefea.
Cesta po Knežki grapi.
Interpelacija na poljedelskega ministra slove:
V občini Kneza pri Grahovem, v tolminskem okrajnem glavarstvu, se nahaja pod gozdno ravnateljstvo v Gorici spadajoči gojzd, ki bi lahko donašal precejšnjo korist, ker je vsled gradnje bohinjske železnice bližje prometu.
Že v prejšnjih letih so prosili prebivalci okoli knežkega potoka za podporo v svrho naprave ceste od Loj do Kneze, in od strani c. kr. gozdarskega ravnateljstva je po upravi v Gorici izšel odlok 17. aprila 1903. št. 1884., ki se je glasil tako, da je pripravljena uprava državnih gozdov prikladno prispevati k troškom za cesto, primerno za prevažanje lesu in oglja po Knežki dolini do konca doline v tem slučaju, če se odločijo vsi posestniki gozdov in polja v Knežki do-ini za cesto, ki pride prav vsem interesentom, in ako bo ta v soglasju z upravo državnih gozdov tako izbrana, da bo sposobna za neovirano odnašanje gozdnih pridelkov iz državnega gozda v Knezi.
Ker .pa prebivalci nimajo na razpolago močij, ki bi jim napravile primeren načrt za to cesto, ter je vsako zavlačevanje za oba dela škodljivo, kakor tudi odpade največji dobiček na vrednostenje gozdnih pridelkov, je neobhodno potrebno, da da c. kr. gozdarsko ravnateljstvo po c. kr. gozdni upravi v Gorici izdelati, kakor se izbere skupno z interesenti, potrebne načrte za cesto, prikladno za obe strani, ter se sporazume glede prispevkov, potrebnih za izdelanje ceste.
Tako bi se koristilo prizadetim prebivalcem ter bi se pospešila rešitev vprašanja o tej cesti, ki ima prednosti zlasti za gozdno upravo.
Glede na te razmere vprašajo podpisani gospoda poljedelskega ministra:
1. Ali je Njegova Ekscelenca voljna, dati napraviti načrt za primerno cesto po Knežki grapi do konca doline potom c. kr. gozdarskega in domenskega ravnateljstva ?
2. Ali je Njegova Ekscelenca voljna, preskrbeti zagotovilo za najhitrejšo napravo te ceste?
Na Dunaju, 22. novembra 1904. (15 podpisov.)
IL Na pomoč Čepovanu.
Nujni predlog za pomoč po požara dne 10. nov. poškodovanim družinam se glasi:
Dn6 10. t. m. je zgorelo v vasi Cepo-van v okrajnem glavarstvu goriškem 10 hiš in gospodarska poslopja.
Ednajst družin je izgubilo ves denar, pohištvo, obleko, vse poljske pridelke in krmo ter je izročenih največji bedi.
Skupna škoda se ceni aproksimativno na 60.000 K, je pa najbrže glede" na draginjo mnogo večji.
Neobhodno je potrebno, da se odpo-more kar najhitreje, še toliko bolj, ker seje k usodnemu udarcu pridružila huda zima.
Nesrečne družine m navezane na usmiljenje sosedov, ki jim sicer pomagajo s hvale vredno krščansko usmiljenostjo, kate-terih inaterijelna moč pa ni taka, da bi mogli zadostno podpreti one tako hudo zadete ter zavarovane le za male svote.
Glede na žalosten položaj teh Številnih družin predlagajo podpisani:
Visoka zbornica skleni:
Pozivlje se c. kr. vlada, dati družinam v Čepovanu, ponesrečenim vsled požara dne 10. t. m., izdatno pomoč ter poskrbeti jim, zlasti gledč na hudo zimo, bivališča in Živež.
Predlog naj se odda po vseh dopustnih okrajških odseku za lajšanje bede.
Na Dunaju, dne 19. nov. 1904. (20 podpisov.)
Domače in razne novice.
Imenovanje. — Predsednikom okrožne sodnije v Rovinju je imenovan gospod Fran Dukic", sedaj svetnik pri deželni sodniji v Trstu.
Smrtna kosa. — Umrla je gospa Terezija vdova Jja j a c, rojena Konjedic. Pogreb je bil [danes iz tukajšnje bolnišnice na mestno pokopališče.
Brez dogma
Roman. Spisal H. Sienkievvicz. Iz poljščine poslovenil Podravski.
(I)aljft.)
Ali je kaj nezlomljivega in res svetega, ako je oprt ob tako podlago; ali v nasprotnem slučaju pogodba, ki nasprotuje nravstvenosti in veri, katera kot nravstvena mora biti ovržena. — Z drugimi besedami, dolžnosti ženske izvirajo iz občutkov, ne pa iz cele vrste več ali manj svečanih obredov, ki so sami na sebi zgolj dolga vrsta formalnostij. Govorim to radi tega, ker sem človek, ki bitstvo reči višje ceni nego obliko. Vem, da beseda nezvestoba zveni dokaj pre-strašujoče. Toda ne mamite se, da ženska postane nezvesta šele takrat, kadar zapusti moža; ona je nezvesta — in sicer popolnoma — že / trenutku, kadar začuti, da je prenehala njena ljubezen do njega. Kaj potem sledi, to je že vprašanje njene sposobnosti do logičnega ravnanja, njenega poguma in njenega srca, katero zna, ali ne zna ljubiti. Gospa Koricka je onega Človeka, radi katerega se sedaj loči, ljubila še poprej, predno se je dala poročiti s sedanjim svojim možem — ter ni dala mu svoje roke zgolj vsled nesporazumi jenj, marveč za to, ker je izbruh njegove ljubosumnosti smatrala za malomarnost. To je bila njena glavna napaka, toda sedaj hoče to napako popraviti, ker je spoznala, da ne sme žrtvovati ljubljenega bitja za malomarno bitje — in da njeni občutki niso na strani »konvenansa«, marveč občutkov in to ji morejo zameriti le hipokriti, ali ljudje, ki imajo z,a-vezane oči.« —
Bilo je v tem, kar sem govoril, toliko laži, koli-1 kor odkritosrčnosti. Vedel sem, da se teta nikdar ne bi strinjala s to teorijo, Češ, da volja konča ondi, kjer pričenja ljubezen; toda rekel sem to nalašč, da to resnice vsilim Angelici, kot nekaj, o Čemur se ne da dvomiti. Znano mi je bilo, da gospa Koricka je lahko-mišljena oseba, radi katere se ni splačalo vleči na dan težke topove načel; izmislil sem si končno zgodovino njene prve ljubezni samo radi tega, da napravim analogijo bolj podobno. Nasprotno pa sem bil odkritosrčen v tem, kar sem govoril o pravu in dolžnosti, izvirajoči iz občutkov. V drugem slučaju bi morda ne bil priznaval te teorije tako odkritosrčno, ko bi mi manj ugajala, toda človek je zmerom subjektiven, a zlasti še človek, ki je zdvojil o vseh objektivnih pravicah.
Govoril sem torej zase in bil bi bedast, ko bi bil govoril zoper sebe. Računal sem, da podajale Angelici pojme te vrste, pospešujem sebi toliko zaželjeno »evolucijo« v njeni duši, ker oni jo morejo ojačiti* in dati ji odvezo v lastnih očeh. Jemaje obzir na njeno veliko občutljivost, sem dopuščal, da se moje cepivo prime vsaj deloma. Zares ona me je izborno razumela in lahko mi je bilo zapaziti, da se vsaka moja beseda dotika njenih živcev nalik tipki, dotikajoči se strune, Sorazmerno s tem, čim dalje sem govoril, tem bolj so se pojavljali na njenem licu rdeči madeži; nekatere-krati se je dotaknila vročega lica, kakor bi ga hotela ohladiti, končno, ko sem končal, je dejala:
»Vse je sicer mogoče dokazati, toda kadar človek greši, mu govori vest zmerom: slabo je slabo — in z nobeno rečjo se ne da prepričati.«
Mladi Hvastovski si je moral v tem hipu gotovo domisliti, da Angelici povsem primanjkuje filozofične izobrazbe, jaz pa sem v tem prvem hipu začutil nekajj
takega, kakor bi bil zadel, boreč se, z ostrino meča ob steno. Angeličin odgovor, navzlic svoji preprostosti in navzlic svoji dogmatičnosti, je naredil en sair> nič iz vseh mojih dokazovanj. Kajti ako že načelo, da volja konča tam, kjer pričenja ljubezen, podlega, dvomu, je 'nasprotno gotovo to, da kjer pričenja dogma, ondi konča vsako modrovanje. Ženske sploh, zlasti še Poljakinje, se dotlej strinjajo z logiko, dokler ne postane za njih grozna. Kadar zagledajo nevarnost, se skrijejo za trdnjavo preprostega verovanja in resnic katekizma, katere more podreti le občutek, ker razum je vspričo njih preslab. To je slabost, obenem pa tudi njihova moč, ker njih mišljenje ima vsled tega manj čvrstosti od mišljenja mož, nasprotno pa more biti njih svetost v izvestnih pogojih nepremagljiva. Vrag more pripraviti do padca žensko samo v tem slučaju, ako zaneti v njej ljubezen; s pomočjo modrovanja pri njej ne. opravi ničesar, ko bi izjemno tudi imel prav.
Vspričo podobnih opazk me je prevzela velika nezadovoljnost. Domislil sem si, da sleherno stavbo, ki jo postavim z veliko previdnostjo in z velikim trudom, podere Angelica z enim samim klicem: * Slabo je! vest tega ne dopušča!« In vspričo tega ostanem onemogel. Treba mi je pri tem velike previdnosti, da je ne prestrašim z nepotrebno drznostjo predstav, katere si prizadevam vanjo vcepiti, in je ne bdpahnem od sebe.
Ali vendar se ne morem odreči trudom te vrste. Oni ne igrajo — istina — nikdar poglavitne vloge v naporu prisvajanja njene duše! Zamorejo pa odigrati pomožno vlogo — ter pospešiti razvozlanje. Zaman bo ves trud samo v tem slučaju, ako me ona ne ljubi. Bila bi to grozna pomota, pa tudi takrat bi moralo nastopiti nekako razvozlanje.
Za .Sokolovo" sastavo je daroval nadalje g. Bogumil Vošnjak 10 kron. Na zdar 1
Za pogorelce v Čepovanu na novo dofilo: —¦ i. Župnija Lokve pri Gorici 20 K 48 v; 2. Jakob Caneva, župnik v Romansu 5.—; 3. Hranilnica in posojilnica v Cerknem 50.—; 4. Županstvo v Rihembergu 25.—; 5. Zupni urad na Idriji 15.—; 6. Fzm. B. Catinelli v Gorici 10.—; 6. Alojzij Bratina, kurat v Sempolaji 10.-; 8, Duhovnija v Sempolaji 9.82; 9. Duhovnija v Ročinju 20.—;
10. Ignac Valentinčič, župnik v RenCah 10.—;
11.   Ivan Roječ, kurat v Biljab 10.— ; 12. Franc Kranjec, župnik v Šmarjah 5.—; 13. v čepovanski cerkvi zopet nabrali 19.03; 14. Anton Lazar, župnik v Nemškem Rutu 10.—
Vsem darovalcem srčno hvalo!
p6clgoriri1cr*upan.—
.Jatn« ljudska knjižnica*. — Društvo .Narodna prosveta" otvori po novem leta v .Trgovskem domu« j a v n o 1 j u d s ko knjižnico. Rodoljubi, ki imajo v svojih shrambah knjige, v kateremkoli jeziku, katere jim leže mrtve, naj jih darujejo tej knjižnici, kjer bodo dobro shranjene in bodo služile svojemu namenu. Sa'j si vsakdo knjige lahko izposodi, ako jih bo kdaj rabil. — Knjige lahko oddajajo do otvoritve bodisi v »Goriški tiskarni«, v .Trgovsko-obrtni zadrugi« ali pri hišniku .Trgovskega doma«.
T brzojavkah, ki dohajajo slovenskim strankam v slovenskem jeziku, ne stoji na š in č nikdar strešice, marveč je vedno pisan s in š jednako s, dasi sta vendar dve različni črki. Torej je vsaka slovenska brzojavka plačana sicer tako, kakor nemška in laška, ali pokvarjena, in sicer v c. kr. brzojavnem uradu. To kvarjenje slovenščiiv- na brzojavkah utegne imeti v slučajih tudi težke posledice, kajti kaka beseda, ki pričenja s š ali č ali ima ti dve črki kje v sredi, dobi v slučajih popolnoma drug pomen, če se opusti strešica, in utegne pretvoriti v slučajih tudi cel smisel brzojavke. Ce niso v rabi šumevci, pa naj jih denejo. Drugače pa morajo biti nastavljeni po brzojavih, ki službujejo med nami, uradniki, ki znajo slovenski. In brzojavni uradnik naj napiše slovensko brzojavko pravilno po slovensko, kakor na-niše laško ali nemško. Kako sicer prihajamo mi do tega, da plačujemo tako kakor Lah in Nemec brzojavko, dobivamo pa kvarjeno, Lah in Nemec pa pravilno?! Ce nam kdo brzojavlja iz Ljubljane slovensko, pa dobimo: Uredništvo Soče, itd. — niti jedne .pipe«! Ce že po brzojavu ne pridejo stre--šice, pa naj jih tukaj napišejo ter oddajo pravilno pisano: Uredništvo Soče itd. Vsekakor se mora v tem ozira kaj ukreniti. Opozarjamo na to slavno poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu«
.Izjava' lu spovednlce. — Pred kratkem smo dobili z Bovškega pismo, v katerim prosi neka ženska za objavo izjave, ki :e gtesi tako-le:
.Podpisana javno preklicujem in obžalujem vsa obrekovanja, katera sem pred leti pismeno ali ustno raznašala s tem, da sem različnim osebam hudobno in krivično podtikaj češ, da so me dotični zapeljali in oskrunili. Tudi sem se nalašč tako oblačila, da so vsi mislili, da sem v blagoslovljenem stanu, a vse to je bilo popolnoma zlagano in izmišljeno. Vse to sem delala z grdim namenom, da bi spravila več poštenih oseb ob njih dobro ime. Lastnoročno podpisana sem samskega stanu,-moj naslov je spodaj natančno označen. Vse prizadete osebe, katere sem pred leti tako nesramno obrekovala, in vse druge osebe, katere sem pohujšala s svojim-predrznim in hinavskim obnašanjem, prosim, da mi iz srca odpustijo.«
Ker je ta izjava pač nekaj čudovito posebnega, smo si pos&biirihlor^acijer Te pravijo, da je bila ta ženska ob času omenjenega .obrekovanja" histerična. Koj po tem .obrekovanju«, ko se je zboljšala,je šla od doma služit ter se vrnila domov pred kratkim. Bila je pri spovedi pri nekem mladem kaplanu, ki jo je obdeloval celo uro ter jo odslovil končno brez odveze, kar se sklepa iz tega, ker ni bila pri obhajilu. Gotovo je iztisnil iz nje spovednik ta preklic. Grd fa-rovški terorizem je to, da izsili iz nedolžnega dekleta tako izjavo ter jo hoče vreči ljudem v zobe. Iz vsebine izjave se tudi razvidi, da je ni ona sestavila, marveč druga roka. —
To je nekaj strašnega, kar si dovoljujejo početi ti znoreli popje z ljudmi pa spoved-nicah! Nekaj strašnega je, prisiliti tako žensko do take izjave ter še hoteti, da jo priobči v listih, da pride tako širši javnosti do znanja nekaj namišljenega, nekaj ziaganega, nekaj, pri čemur ni bilo nikake&a grdega namena. Odveze ni dobila, ker ni šla k obhajilu; že za to je bila razpostavljena besedičenju, zlasti še, ker se je vrnila šele pred kratkim domov. To mora biti greznica, bi si marsikdo mislil! Brez odveze, brez obhajila, pa taka izjava v javnosti 1 To je nezaslišano, kaj počnejo z ljudmi, kako jih terorizirajo, kako jih spravljajo ob um in kako jih tirajo v versko blaznost. — Namesto potolažiti tako žensko, jo podučiti lepo in pomiriti, jo bega pop do znorelosti. Kajti nič drugega nego pojav znorelosti je taka izjava. In kaj takega se godi v spovednici 1 Res, vse drugo uganjajo, vse mogoče neumnosti jim brenčijo po glavah — samo Kristovih naukov se najbolj ogibljejo! To so lepi božji namestniki. — Pa vse se maščuje; maščevale -se bodo tudi vse hudobije in vsi taki čini katoliških mašnikov.
Procesijo In razsretljaTO so hoteli imeti v četrtek v Gorici povodom praznika Matere Božje v proslavo 50 letnice, odkar so proglasili njeno brezmadežno spočetje. Procesije ni bilo, ker je po goriških ulicah toliko blata, da bi človek kmalu v njem utonil, razsvetljava zvečer po 5. uri je bila pa nekam klaverna.  Po  sredi  mesta   je bil 0
ravno nekaj, pa ne toliko, da bi bili mogli biti zadovoljni duhovni gospodje, ki so in-*P'cirali, kje je razsvetljeno in kje ne.
V mestnem svetu goriškem je imel dr. Faidutti daljši govor, v katerem se je bavil obširno s prežalostniru finančnim stanjem, v katero je zašla goriška občina, ožigosal tiste, ki zabavljajo, pa ne. znajo pomagati, omenjal dobro voljo županovo — ali ne pride se pa 2e nikamor naprej, in mesto je polno dolgov. Faidutti je govoril prav, ali povedal pa tudi ni, kako se rešiti iz stisk iii težav. V ostalem je to res težko, ali zgoditi se mora enkrat! V to svrho pa potrebuje Gorica v glavnem župana, ki se ne piše dr. Venuti!
Klerikalna lažujlvost In škodoželjnost. -- V št. 46. .Prismojenca* je napadel znani dopisnik iz Mirna gospoda podžupana A. Mozetiča. Pravi, da se je razkačil, ko tnu je nekdo rekel glede nekega dela, da bo v družbi tudi kamnoseški mojster Budin, rekoč: Budina ne, ker njegovi delavci niso organizirani. — Vsa vest v .Prisraojencu" sloni na-laži. G. Mozetič je poslal »Prismo-jencu« popravek, ali poštenjaki okrog tega lista, ki toliko piše o Bogu in Mariji, niso imeli toliko resnicoljubnosti, da bi bili priobčili popravek, ker so lagali o g. Mozetiču. To je njihova stara navada. Človeka oblajajo in lažejo, ali resnico povedati na to, se vedno branijo. Tako tudi v tem slučaju. — G. Mozetič se v to stvar ni nič vtikal, marveč je rekel, naj se dotičnik pomeni s sinom, ker je oii gospodar. Kar se tiče delavcev, je pa stvar ta, da pravijo, da nočejo imeti stika z neorganiziranimi, ker bi jim utegnilo škodovati od strani društva v Nabrežini. Kaj potem mešajo vmes g. Mozetiča ? Delajo proti njemu zategadelj ker opravlja sedaj posle župana, in ker je mož, k: zna misliti s svojo glavo, ter noče biti privesek klerikalcev. Odtod ta jeza na g. Mozetiča. Saj so ga hoteli obdolžiti sedaj še sleparije! Ali mož ima čiste roke, zato gleda mirno v lice črnim klerikilcem.
Proračun goriškega mesta za leto 1905. izkazuje redne potrebščine K 733.608, rednega pakritja K 247.414, kar da priman-kljaja 486.192 K. Izrednih potrebščin je 58.420 K, kar da končnega skupnega pri-mankljaja 544.612 K. V pokritje se potrdi povišek na direktne davke, in sicer na realne s 57%, na osebne 67%. kar bi dalo 643.872 K, tako da ostane primankljaja še vedno 740 K.
Kakšno gledališče Imamo v Gorici ?
— V Gorici obstoji gledališče, ki je seveda laško, in podpirano od mesta. Po 3000 kronic stavljajo v proračune mestne občine vsako leto kot prispevek v podporo gledališču. Gledališče je« ali igralcev domačih ni, pa tudi nikaka družba gledaliških igralcev se ne ustavi v Gorici več nego par dnij ali kak teden. Pri razgovoru o proračunu za leto 1905. je v seji mestnega sveta svetnik
Ciani rekel glade omenjenega prispevka, da naj se da namesto 9000 K ravnateljstvu gledališča spričevalo največje revščine (1'atte-s'ato di miserabilila.) Predsednik gledališča je Dorfles, ki je tudi mestni oče. Potegnil se je takoj za gledališče, češ, da ni res, da bi se ne brigalo ravnateljstvo za nalogo gledališča. Omenjal je neko igro, h kateri niso bile pripuščene gospodične (ker je to popre;* obsodil Faidutti), češ, da je družba, ki je gostovala takrat v Gorici, bila prisiljena dati tako igro (katero je policija prvikrat prepovedala), ker je imela družba, dasi dobra (I), premalo zaslužka, ter ni mogla sploh odpotovati iz Gorice, ako si ni pridobila nekaj denarja z igro take vrste. N6, potern je lahko presoditi, kakšno gledališče imamo v Gorici, kaj nudijo občinstvu lepega v gledališču sinovi dvatisočletne kulture!
Farška duša. — Karat Jan. Kumar v Pevmi je bil odvrnil nekega botra, češ, da ni bil za Velikonoč pri spovedi, da torej ne more biti boter. To smo zabeležili v .Soči«, in tudi .Slov. Nar.« je priobčil neko tako notico. Kurat Kumar sedaj piše na dolgo in široko po »Prismojencu« ter razlaga, kdo sme biti boter in kdo ne. Pri tem pa razkriva tudi svojo lepo dušo. Med drugim piše:... .Ako mi desno oko izru-jete, z levim Vas v kljub te mu ljubeznivo pogledam":... Malop3zneje pa:... ,S tem se nočem hvaliti in ne smem, pač pa lažnjivega d o-pisunalaputniti po njegovem nesramnem gobcu." — Torej tako! Naj-prvo kaže ljubezniv pogled — malo na to pa hoče .lažnjivega dopisuna lsputniti po njegovem nesramnem gobcu." — Človek je vstvarjen po Božji podobi — tako učijo gospodje v cerkvi; kurat Kumar pa pozna ljudi z gobci. Kakšna je torej Božja podoba po njegovem mnenju ?! — V ostalem pa je taka pisava o gobcu nekaj tako surovega, neotesanega, zarobljenega in podivjanega, da je sposoben za tako pisavo   le  .moderni*
ka'inšk! pop,--------Doslej se še   ni pisalo
o posvečenih gobcih, ali naj se začne odslej ?! Zaslugo za to bo imel sloveči pevmski kurat Kumar, katerega je menda obsedel hudobni duh Budinov, ki je toliko časa strašil po Pevmi !
Industrijski svet in vodne moči ob novi železnici. — Industrijski svet na Dunaju je razpravljal v torek o uspešni porabi vodnih moči ob novi železnici. Sklenili so prositi vlado, naj preišče po svojih čini-teljih vodne moči ob novi železnični progi. Uspeh preiskave naj se objavi, in naj se uprava državnih železnic odloči, katere vodne moči bo sama rabila. To naj se zgodi z ozi-rom na veliko važnost te zadeve za industrijo in promet. Nadalje je priporočal vladi, naj izdela državni kataster o vodnih močeh.
V vrelo vodo je padel 6 letni deček Jos. Gorjup iz Pevnie, ko se je igral doma (Dalje v prilogi.)
Dne 29. majnika. Danes sem dobil Angelico v obednici, stoječo na stolu pred veliko gdansko uro, v kateri se je nekaj pokvarilo. V hipu, ko je stopila na prste, hoteča vrav-1 nati kazalca, se je zazibal stol pod njo. Imel sem samo toliko časa, da sem zakričal: »Padeš!« in ujevši jo v | naročje, postavil jo na tla. Za hip sem si pritisnil na prsi to drago telo ; njeni lasje so me mimogrede1 po- j božali in na licu sem začutil njeno toplo sapo. Vsledl tega se mi je tako zavrtelo v glavi, da sem se moral prijeti stola, da nisem padel; ona je to videla. Ona ve, da jo ljubim brez zavesti. Ne morem pisati dalje.
Dne 30. majnika. Današnji dan mi je bil zopet zastrupljen, kajti Angelica je znovič prejela pismo od Kromickega. Cul sem, kako je govorila teti, da še sam ne ve\ kedaj bo mogel priti; morda v kratkem, morda šele črez dva meseca. Ne morem si niti predstaviti, kako prenesem njegovo navzočnost pri Angeliei. Časih se mi zdi, da je naravnost ne prenesem. Računam samo na srečen tek okoliščin, ki more pridržati njegov prihod. Hva-stovski je napovedal, da gospa Celina moro vsaki hip oditi v Gastein, brž ko njene moči to dopuste. To je tako daleč od Baka, da si mislim/ da se bo Kro-mickemu zdelo predaleč. Jaz pa poj dem tj eka j, kakor jo Bog y nebesih! Kako je srečna misel Hvastov-skega, kakor zame, tako tudi za gospo Celino, kateri ondotne toplice morejo za gOtovo vrniti zdravje. Tudi jaz sem že vtrujen in potrebujem pogorskega ozračja, ali še bolj mi je treba biti pri Angeliei. Jutri odidem v Varšavo in brzo javim upravi toplic, naj mi najine stanovanje za te gospe. Ako bi bilo že vse zasedeno, sem pripravljen kupiti celo vilo. Ko je gospa Celina govorila o težavah in skrbeh, ki v slučaju odhoda pa-
dejo na Angelico, sem ji dejal: »Prepustite to, gospa,' meni,« na kar, obrnivši se k Angeliei, sem dodal tišje: »Pripravim vse tako, kakor za lastno mater.« Videl sem, da gospa Celina, ki čimdalje manj veruje v milijone Kromickega, ima strah, da jim ne bi najel predragega stanovanja; toda v duhu sem že sklenil pokazati njima izmišljeno pogodbo, glavno pa prevzeti stroške na-se. Naravno je, da doslej nisem niti omenil tega, da se tudi jaz odpravljam v Gastein. Sklenil sem izvesti tako spretno to zadevo, da mi teta naroči to sama — in upam, da jo privedeni do tega, ker v njeni glavi ni niti najmanjšega suma.                  ,
Kar prepričan sem, da kadar jamom ugibati in j premišljevati, v katero gorovje naj grem črez leto, da < mi teta poreče: »Pa pojdi s tema gospema, da bo njima krajši čas.« Vem, da se Angelica tega vstraši, toda morda v nekakem tajnem kotiču svoje duše tudi razveseli. Morda ji pride v glavo stih iz Kordijana: »Povsod si: nad menoj, okrog mene in v meni!« kes, moja ljubezen tvori okrog nje zaklet obroč; ona jo obkoljuje, ji naklada dolžnosti, jo tolaži, sega ji do srca pod podobo ^skrbi za njo in njeno mater, pod podobo uslug, kakoršnih ni mogoče zavreči, ako noče odpreti očij matere na to, kar se godi, in shujšati njeno stanje s tera odkritjem; prešinja jo v obliki hvaležnosti do men9 in kot sočutje do velikega trpljenja; končno ji vsilj je obilico spominov.
Od jutra do večera čujo Angelica samo hvalo o meni; teta jo kar Zaverovana vame, kakor zmerom; mladi Hvastovski, hote* pokazati svojo nepristranost, kakoršne so zmožni ljudje njegovega tabora, zagotavlja, da sem izjema v svojem »strohnelem okrožju«; pridobil sem si celo gospo Celino. Kažem ji toliko srca, da me sedaj ljubi — rekel bi — nehote — in prepričan sem, da obžaljuje v globeli srca to, da nisem Ange-
ličin mož.  Okrog  Angelice je  velika »sugestija« ljubezni, skladajo se iz ljudij in narave.
In ti, ljubljena, ali se vpreš vsem tem močem ? Kedaj prideš k meni ter rni poveš: »Ne morem več prebiti dalje;   - vzemi me, ker te ljubim!«
Varšava, dne 81. majnika.
Gospa L., pokroviteljica nekega tukajšnjih dobrodelnih društev, je prosila Klaro za drugi koncert v prospeh tega društva. Klara je prošnjo odklonila, izgovarjajo se, da ima opraviti z večjim godbenim umotvorom ter da potrebuje vso zbranost duha. V pismo pa, ki je bilo uzor vljudne odklonitve, je pridejala tako svoto, kakoršao jo dai prvi njen koncert. Lahko je razumeti, kak vtis je napravilo to njeno postopanje v Varšavi, časopisi pišejo o njej še sadaj, povznašaje do neba umetnico in njeno velikodušnost. Naravno, premoženje njenega očeta, ki je res jako bogat, je zrastlo v njih pripovedovanju trikratno. Ne vem, odkod se je vzela v družbi vest, da se Klara hoče cmo-žiti z menoj. Mogoče, da je dalo temu povod najino nekdanja znanje in medsebojno zaupanje, obenem pa tudi pretirane ve3ti o milijonih umetnioe? Bil sem radi tega nekoliko zlo volj en, toda po premisleku sem sklenil, ne ugovarjati tem novicam, ker postavljajo moje odnošajo do Angelice iz kroga vsakoršne sumnje.
Ko sem' bil duues ?.& popoldanskem obisku pri Klari, se je gospa Kortcki namuzala ter se mi prva približala ter v navz6čno3ti precejšnjega števila oseb iz godoenega sveta in iz našega varšavskega »high-lifa«, rekla glasno:
»Bratranec, kdo se v mitologiji ni mogel vpreti petju Sirene?«
»Nihče se niu ni vprl, sesfcrična,« ji odvrnem, »izvzemši Odiseja ; pa ta se mu je vprl zgolj radi tega, ker je bil privezan k jamboru.«
Priloga „Sote" tt. M. i dne ID. decembra IBP*.
pri ognjišču. Prenesli so ga v Gorico v bolnišnico, kjer je umrl.
Nekateri laiki trgovci t Gorici so bili strašno korajžni po dogodkih v Ino-raostuj rekali so nemškim trgovskim potnikom, da so preskrbljeni, da naj gredo v Inomost. Siamo provvioti, la vadi a Innšbruck! Tudi udeležba pri zborovanju zveze avstrijskih industrijalcev je bila jako klaverna — vse v znamenju Inoraosta. — Toda ta srd se je hitro polegel, kajti pred Nemci imajo čudovito velik rešpekt. Njim na ljubo dopuščajo vse — preganjajo le domačine Slovence ! Ce je treba n. pr. potrgati lepake po mestu, potrgajo* njihovi divjaki slovenske, nemške puste lepo v miru. — Fo tem se lahko presodi, ali so vredni nemških palic ali ne!
O veliki ljudski strank! je bit začel sanjati ljubljanski »Slovenec* o stranki, ki bi segala pa vseh slovenskih zemljah ! Navidezno je Kazal to »stranko* kot nekaj posebnega, ker v njo vstopi lahko vsak, bodisi liberalec ali klerikalec, v resnici pa so hoteli pobožni gospodje okoli .Slovenca" oslepariti nekaj omahljivih ljudij in za .spravo* pripravljenih, ker nič drugega bi se ne bilo zgo-gilo ž njimi nego to, da bi jih bili počasi priklopili klerikalni stranki, .Slovenec" je bobnal, koliko glasov da dobi od vseh slranij o tej visoki ideji, ali oglasil se je najprvo ožlindrani dr. Ivan Šusteršič, nekaj duhovnikov pa par ljudij, ki ne veljajo nič v politiki. Znamenito je to, da iz naše dežele ni bilo nikakega glasu,,.. Pokazalo pa se >je to, da .Slovenec* nima v naši razsodni javnosti nobene veljave več, kajti vsa »akcija* je žalostno zaspala. Toliko omenjamo, ker smo naznanili pričetek. Več se ne splača pisati. Bazglednlce pomografične vsebine je prodajal po Gorici neki Ad. Braufeld iz Galicije. Policija mu jih je zaplenila 57.
Iz norišnice pobegnil. — V norišnici v Mauer-Oehlingu se je nahajal vit. Paskval Bosizio, znani davčni pristav iz Gorice, odkoder pa je bil ušel z nekim baronom Wol-kensteinom. Prijeli so ju zopet na Dunaju.
Izpred sodnlje. — V cerkvi v Tržiču se je bil skril Peter Lazzaris iz Benečije, da bi kaj pokradel. Prijeli so ga in izročili sod-niji, ki mu je prisodila 8 mesecev trde ječe s postom vsak mesec, po prestani kazni pa ga pošljejo v Italijo.
31 letni A. Lisic iz Vrtojbe je bil zaljubljen v Sobanovo Franciko, ki ga pa ni marala. Stariši tudi niso biii zadovoljni ž njim. To ga je jezilo, in skušal je, maščevati se. Dne 2. nov. t, 1. je počakal Sobanovo, jo oklofutal ter ji razbil posodo za mleko. Dne 4. nov. t. 1. pa je šel k Sobanoviro, potegnil nož ter tekel za dekletom. Vdržali so ga stariši. — Sodnija mu je prisodila 6 mesecev trde ječe s postom vsak mesec.
Andrej Valentinis je bil ukradel 9 vreč cementa na škodo gradbene tvrdke Redlich & Berger ter uro z verižico   nekemu Luki
Talerju, vsled česar je dobil 5 mesecev ječe s postom vsak mesec.
Franc Krečič iz Šturij se j* bil zoper-stavil orožniškemu štražmestru, za kar je dobil 1 mesec trde ječe s postom.
Požar. — V sredo zjutraj je gorelo v zalogi mobilij Antona Gregoriča ob ulici Rossini. Vodja deiavnice Kiement Cvetrežnik je zapazil ogenj zjutraj okoli 4. Ure. Delavnica jVbtta v"*tfgT5jnr*ftihitelr-*Bflr pomagat vojaki iz topničarske vojašnice in domobranci, potem še pešci, na to so prišli tudi ognje-gasci. Gasilo se je neutrudljivo ter rešilo tudi nekaj reči, tudi nekaj knjig iz komptoirja. €vetrežnik je hotel rešiti še razne druge knjige in zapiske, pa mu je padlo na glavo toliko gorečega materijala, da se je moral ranjen zateči v bolnišnico usmiljenih bratov. Okoli 7. ure šele je bilo vse pogašeno. Kako je nastal ogenj, se ne ve. Škode je okoli 8000 K, pa je krita z zavarovalnino.
Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Kurner.
Zgubil je v Št. Petru g. Anton Čoha od Čohov, občina Lokavec pri Ajdovščini, št. 34., v torek zvečer del čevljarskega stroja v vrednosti 20 K. Kdor je našel, naj naznani gori imenovanemu.
Torej dve uradniški konsumnl društvi 1 — So se že sprli! Vsa posvetovanja o ustanovitvi uradniškega konsumnega društva so se vršila doslej v nemškem jeziku, i tudi vabila so bila poslana v nemščini. To ! se segrelo najprvo uradnike na magistratu, in ako smemo verjeti »Corrieru", ni bil navzoč na zadnjem zborovanju, katero smo že omenili, noben laški uradnik, ki se čuti pravega Laha! i Laški uradniki hočejo ustanoviti svoje konsumno društvo, kjer bodo prodajali tudi .italianifa" na drobno in debelo, »tujci* naj ga napravijo pa sami zase! Evo, so si že v laseh l Dobrota konsumnega društva se je razluščila v grenek sad!
V Padovl je umrl sloveč zdravnik za oči, profesor Pietro Gradenigo. Laški listi ga proslavljajo kot izvrstno moč na polju zdravilstva. Bil je tudi parkrat v Gorici. Rojen je bil leta 1831. v Benečiji. Torej je brez dvoma beneški Sovenee Gradnik, katero ime se nahaja tudi v naših Brdih.
Ta re§I Gorici! — Dan na dan si belijo glave, kdo reši Gorico financijelnega poloma ter privede mestno gospodarstvo na pravo pot l Kaj ugibati — ga že imajo! —-.Partiti popalari* so poslali v mestni svet nekega Culota. In ta se je oglasil, ko so drugi tarnali o poginu mesta, da Podturnom na cerkvi so bila nabita neka naznanila v dveh jezikih, to je v laškem in slovenskem l Prebivalstvo Podturnom je radi tega, kakor je rekel Culot, strašno razžaljeno, in pozval je župana, naj poskrbi, da ne zadene več Podturna taka nesreča!
To je mož! Ta je tisti, ki reši Gorico! To je prava poti
Vodovoda v Gorici še vedno ni, pa I ga tudi ne bo, dokler bode na našem magistratu vladal sedanji duh brezdelnosti in skrajne nesposobnosti. Svetnik Giani je v seji mestnega sveta 5. t. m. opravičeno rekel, da bi lahko že zdavnaj imeli zadostno vode v Gorici, pa dobre, ako se ne bi izgubljal čas z reševanjem rebusa v Mrzleku!
Komisije, komisije, te nesejo, te je težko opustiti!l                   --...-*..~<------. .
Nesreča. ~ Pri Sv. Luciji se je zgodila zopet nesreča. V kamenolomu tvrdke Redlich A Berger je zadel materijal ob eksploziji delavca M. Mišica, ga vrgel na tla ter mu polomil obe nogi.
Mestna mesnica se je obetala meščanom v Gorici v eni zadnjih sej slavnega gor. občinskega sveta. Mesarji nočejo znižati skrajno visokih cen, dasi je cena živine padla.JRekli so v mestni palači, da če ne znižajo mesarji takoj cen, pa se otvori v najkrajšem času mestna mesnica s primernimi cenami. — Seveda, kdor pozna naš obč. svet, tisti ve, da se otvori taka mesnica o sv, Nikoli. — Mesarji se smejejo grožnji v pest. — Prijeti bi jih bilo treba res, pa čisto drugače!
Plesne vaje. —- Ker se jutri sestavijo kareji za .češko besedo", vabimo ponovno vse vabljence, da se v čim večjem številn odzovejo našemu vabilu, ker je že skrajni čas, da se le-ti kareji definitivno urede. Torej na svidenje jutri popoludne v čitalniški dvorani. — »Plesni klub goriške slov. mladine".
HeiHiebergova svila Lf^lTr-
vana od 60. kr. do gld. 11-35 meter za bluze in obleke. Franko in carine prosto na pom. Bogata vzorna zbirka z obratno pošto. Tovarna svile Henneberg v Carlhu.    (1)
Dobro domače  sredstvo.   —  Med
vsemi domačimi sredstvi, katera se vporab-ljajo kot bol ublažujoča in odvajoča, zavzema prvo mesto Liniment. Gapsici comp. s .sidrom* (nadomestek za .Pain-Expeller) izdelan v laboratoriju Richterjeve lekarne v Pragi. Cena je nizka: 80 v, K 1'40 in 2 steklenica; vsaka steklenica je v elegantni škatlji in se l<3 spozna po znanem sidru.
Vojna med Rusi in Japonci.
Fort Artur.
Poveljnik oblegovalne armade pred Port Artnrjem poroča: Naši pomorski topi so v času od 3. do 5. decembra obstrelja-vali vojne ladije, ki se nahajajo v pristanišču, od katerih so bile oklopnjače.Pobjeda* in .Retvizan* navidezno večkrat zadete. Dne 5. decembra popoludne je japonska krogla zadela neko rusko zalogo smodnika južno od Pesegušana, ki je eksplodirala ter je gorela uad dve uri. Istega dne so naši težki topovi provzročili sovražnim ladijam znatno škodo, med temi »Poltavi*, s katere se je eno uro valil gost dim. Naša oblegovalna dela proti Sunglušanu in vztočnim fortom se nadalju-ejo po noči in po dnevu. Dne 4. decembra smo v enem prikritem potu pred utrdbo ErlUgšan uplenili dva brzostrelna topova.
Japonska moblllaaelja.
»Dailv Telegraphu« v Londonu so sporočili iz Sangaja: V Tokiju je bila objavljena cesatska naredba, ki odreja organizacijo milice dobrovoljnih čet. V tej na-redbi se poživlja za vstop bivše častnike in možtvo.
Basi zasedli Kirin.
Glasom neke vesti, došle iz Sangaja, je 150.000 Rusov zasedlo Kirin. Sodi še, da bodo marširali proti jugu ter skušali odbiti desno japonsko krilo, južno od reke Šaho. Kirin leži približno 400 kilometrov severo-vztočno odMukdena.
Japonska krlžarka »Adsuma* se Je po-.   greznlla.
.Ruskoje Slovo* poroča iz Vladivo-stoka, da je kapitan nekega parnika, dospelega iz Sangaja, pripovedoval, da je japonska oklopna križarka .Adsuma" pri otokih Miaotao zadela na mino ter se pogreznila. (.Adsuma* je bila spuščena v morje leta 1899., je imela 9500 tonelat ter je nosila 40 večjih in manjših topov.)
Eskadra admirala Togo. Iz Petrograda poročajo, da je dospela tjekaj iz Saseho (preko Cifu) vest, da Japonci naglo popravljajo svoje brodovje. Oklopnici »Mikasa« in .Asahi", ki sta bili močno poškodovani, sta že popravljeni ter sta zapustili dok. Tudi je že popravljen del flotile torpedovk. Popravljanja so se neprestano vršila od meseca avgusta dalje po noči in po dnevi.
Japonet se boje* baltiške eskadre.
Iz Tokija poročajo, da vlada na Japonskem razburjenje radi ruške baltiške eskadre, ki se bliža azijskim vztočnim vodam. Zahtevajo, naj se ukrene vse potrebno za primeren vsprejem ruskega brodovja. Glede armade v Madžuriji mislijo Japonci, da bo zveza Japonske s poluotokom Liaotong odrezana. Takrat, ko pride brodovje, se lahko pripeti, da se bodo morale čete v Mandžuriji več mesecev bojevati, ne da bi bile v zvezi z domovino. Japonski trgovski krogi menijo, da bo ob prihodu baltiške eskadre poštni in pomorski promet za več časa prekinjen.
Car Steslju. V pelrograjskih vojnih krogih pripovedujejo, da je  car  brzo.iavil Steslju, naj za vsako ceno drži Port Artur, dokler ne pride baltiško brodovje.
Zdravstveni položaj v rnski vojski.
Iz Mukdena poroča Reuterjev urad dne 6. t. m.: Štiridnevni topniški boj v centru in na desnem krilu splošno položaja ni nič iz-premenil. Ker leže ljudje v tesnih, pokritih jarkih, ki so varni pred bombami, tesno drug poleg drugega ter so v vednem razburjenju,   povzroča   to   bolezni v  velikem
Hunguzl napadajo železnice.
Ruski brzojavni urad poroča iz Har-bina * t. m.: V dolžini 226 vrst od tu proti -tukdenu so Hunguzi razdrli železniški tir. Neki ravno prihajajoči vlak so komaj ustavili še ob pravem času; tir so popravili.
Iz Mukdena poročajo 6. t. m.: Številne za Kitajce preoblečene čete Hunguzov so 100 km od Tjelina ter čakajo ugodnega tre-notka, da razdro železnico <.er vržejo v zrak mostove. Storile so se potrebne odredbe.
»Ali ti si bil manj previden?«
Nekoliko oseb se je vgriznilo v ustnice, čakajel mojega odgovora, zato odvrnem:
»Časih tudi to nič ne pomaga. Tebi je znano najbolje, da ljubezen razvozla vse vozle.«
Gospa Koricka je navzlic svoji zaupljivosti v samo sebe postala nekoliko zbegana, jaz pa sem dosegel eno takih zmag, o katerih pripovedujejo po salonih, izrekujeposlovico: »Naletela je kosa na kamen!«
Ali si ljudje šepetajo to, ali ne, da se hočem oženiti s Klaro, to mi je že malo mar, in radi vzrokov, ki sem jih navedel, mi je celo ljubo, da to govore\ Nisem pa-pričakoval, da moj obisk pri Klari konča neprijetno radi nje same. Ko so se ljudje razšli in sem ostal sam s Sniatinskim, nam je Klara jela svi-rati svoj svežo sestavljen koncert, ki je bil res tako sijajen, da ga nismo mogli dovolj prehvaliti; med tem, ponovivši na. našo željo konec, je Klara nakrat rekla:
»To je slovo, — kajti vse na svetu konča s slovesom.«
»Saj nas gospodična ne nameravate zapustiti?«
»Nadlje črez deset dnij moram biti v Frankfurtu,« odgovori Klara.
Tu se Sniatinski obrne k meni.
»Kaj porečeš na to ti, ki si nas v Ploševu napa jal z nadejo, da gospodična ostane zmerom pri nas ?«
»In ponovim še enkrat, da spomin na gospodično ostane zmerom pri nas.:
»Jaz sem to tudi tako razumela,« odvrne z naivno vdanostjo Klara.
Mene pa se je polastila jeza na sebe, na Sniatin-skega in na Klaro. Nisem niti dovolj slavohlepen, niti dovolj plitev, da bi me imela  veseliti nad vse vsaka
zmaga; zato mi je že sama misel, da je morda Klara ! v resnici zaljubljena vame in da goji neopravičene nadeje, bila zoprna nad vsak izraz. Vedel sem, da ona goji do mene nekake neočrtane občutke, ki bi se v danem slučaju zamogli močno razviti, toda nisem pričakoval, da bi ta občutek smel še zaželeti kaj in se česa nadejati. Nakrat mi je prišlo v glavo, da je vsa napoved odhoda bila izgovorjena samo radi tega, da poizve, kako sprejmem to novico. Sprejel sem jo torej čim najhladnejše. Taka ljubezen, kakoršno gojim do Angelice, mora človeka učiti sočutja, med tem pa me otožnost Klare in njena napoved odhoda ni ganila, marveč se mi zdela kot nekaka drzna terjatev — in razžaljenje.
Radi česa ? Vendar ne iz kakih rodbinskih obzi-rov. Močno sem oddaljen od podobne vrste nazorov. V tem hipu si nisem znal tega pojasniti, vendar sedaj si tolmačim to čudno prikazen z mojo pristojnostjo *do Angelice, ki je tako brezobzirna in izjemna, da se mi dozdeva, da vsaka ženska, ki zahteva od mene bodisi le eden vtripljaj mojega srca, sega e tem po Ange-čini lastnini. To pojasnilo mi zadostuje.
Brezdvomno se poslovim od Klare jako prisrčno, kadar bo že sedela v vagonu, toda ta prezgodnja napoved odhoda me je napolnila z neokusom! Le An-gelica bi bržkone smela hoditi brez kazni po mojih živcih. Nikdar nisem zrl na Klaro tako nenaklonjeno in tako kritično, kakor v tem trenutku. Sedaj sem prvič zapazil, da izobilje njenih oblik, njena svetla polt, njeni črni lasje, višnjevkaste, nekoliko preveč izbuljene oči in usta, rdeča kakor višnja, z eno besedo, da te vsa njena lepota spominja neokusnih slik, pred stavljajočih huriske po haremih, ali, kar je še huje »oel-drukov«, ki jih zagledaš v hotelih druge vrste. Šel sem od nje jako slabe volje in se napotil narav-
nost v, knjigarno, v kateri sem hotel izbrati nekoliko knjig za Angelico.
Že ves teden premišljujem, kaj naj ji dam čitatii? Nisem hotel opustiti tudi tega sredstva, vendar pa mu ne pripisujem velikega uspeha, ker deluje jako počasi. Pri tem sem zapazil, da je našim ženskam, ki imajo neprimerno bujnejšo domišljijo nego čut, knjiga zmerom nekaj neistinitega. Ako tudi naleti na jako občutljivo bitje, vstvari v najboljšem slučaju v njeni glavi nekak odtrgan, breztelesen svet, ki nima niti najmanjše zveze ^ praktičnim življenjem. Prav nobeni od naših žensk ne pride v glavo, da bi se pojmi, zajeti iz knjig, mogli prilagoditi osobnemu postopanju. Prepričan sem, ko bi si nekak velik in sloveč pisatelj prizadeval dokazati Angelici, da je na primer čistost misli in duše v ženski ne le nepotrebna, marveč s stališča nravstvenosti naravnost vredna graje in kar je še več — ko bi ji to po nekakem čudežu dokazal, pa bi An-gelica sodila, da se to načelo more prilagoditi vsemu svetu, izvzemši njeno osebo.
Največ se morem nadejati, da čitanje primernih knjig seznani Angelico z neke vrste liberalizmom občutkov in mislij. Pravzaprav si tudi ne želim niče-, sar več.
Ljubeč jo z vso dušo, želim, naj bi vstrezala mojim občutkom, iščem potov do tega, ne opustim nobenega sradstva — in to je vse. Jaz, ki si ne lažem nikdar, si pravim odkritosrčno: želim pripraviti Angelico tako daleč, da meni na ljubo zapusti moža, toda nočem je niti pokvariti niti omadeževati. Naj mi nihče ne reče, da eno izključuje drugo, in da je to sofizem; jaz že itak nosim v sebi skeptičnega vraga, ki me nadleguje in mi pravi vsaki hip: »Vstvarjaš teorijo ,zS-se; pot nesveztobe je pot popačenosti; ko bi ti bilo (ugodno, vstvarjal bi nasprotne teorije.« Koliko muke
Razgled po svetu.
Državni ibor. — V-seji 6. t. m. je bila med drugimi podana interpelacija Syl» vester-Dobernigova na nauCnega ministra, naj se 9. maja 1905. kot stoletni rojstni dan pesnika Schillerja proglasi po celi Avstriji za vse šole prosti dan. — Poslanec Berger je interpeliral naučnega ministra zaradi naselitve francoskih kongregacijskih šolskih bratov na Gor. Avstrijskem. Poslanec Schreiter je izvajal, da je parlament dr. pl. K6rber-jeva žoga in narodi se napram njemu ne smejo niti ganiti. Dr. pl. Kčrber sploh ne mara delavnega parlamenta, ker mu je vladanje s § 14. udobneje in ljubše. IJadalje je zelo ostro kritikoval klerikalno nižje-avstrij-sko šolsko novelo, ki ni le nižjeavstrijsko vprašanje, temuč zadeva, ki mora vsakogar zanimati. Svoj govor je zaključil:,MedSlo-vani skrbite vlada in krona, da postane iz nemške enotne države mnogojezična federalistična razvalina. Nam je to malo mar, zakaj mi Vsenemci hočemo imeti nemško Avstrijo aH pa Avstrije ne potrebujemo".
? vžerajfinjl seji državnega »bora je interpeliral Lemisch glede trgovskih pogo-deb z Nemčijo. Bazzanella je interpeliral glede avtonomije v Tridentu.                      |
Zasedanje državnega ibera — od-godeno. — Današnja ,Wiener Zeitung* ima naznaniti, da se državni zbor odgodi l
Bober tek. — Neki Anglež, lastnik velike trgovine, potoval je po Kitajskem. Slučaj je nanesel, da je prišel v mesto Kog-kong, mandarin tega mesta ga povabi na kosilo. Anglež kosi z velikim apetitom, posebno mu tekne mastna, lepa rumena pečenka ; pa naenkrat mu šine v glavo neprijetna misel: Kaj, ko bi bila to mačka? Slišal je, da Kitajci posebno radi jedo mačke. Sklene torej povprašati. Toda Anglež ni znal ni besedice kitajski in mandarin ni besedice angleški, zato kaže Anglež s prstom na pečenko in vpraša: amiau, raiau?" Kitajec pa odkima z glavo in reče: ,hou, hou!" (Bila je namreč pasja pečenka!)
V Florenci so tudi obhajali 50 letnico dogme o brezmadežnem spočetju Marije. Razsvetljenih je bilo mnogo hiš in cerkve. Socijalisti so hoteli napraviti protidemonstra-cijo, katero pa je oblast zabranila. Množice onih, katere je prepoved razkačila, so napadle nekaj razsvetljenih cerkva ter pobile po ulicah naprave razsvetljav. Morali se priti vojaki na pomoč, da so naredili mir.
v gospodskl zbornici je imel 7. t. m knez Schonburg govor, v katerem je utemeljeval svoj predlog o spremembi poslovnika državna zbornice. Naglašal je dolžnost go-spodske zbornice, da pripomore k parlamentarnemu redu. Parlament že sedem let ne deluje, ker obstruirajo -razne stranke. Velike naloge čakajo rešitve, ali vse zlo tiči v narodnih vprašanjih. Predlogu je namen le odpraviti zlo, ker ima zbornica dolžnost, da čuva nad ustavo. Gre za obstoj države. Pred-
log je bil sprejet in izvoljena   komisija   v svrho posvetovanja o tem predlogu.
Dunajsko vseučilišče je zaprto radi izgredov,'ki so se pripetili 9. t. m.
Kov slovenski list. — Začel je izhajati nov slovenski list na Gorenjskem, imenovan .Jeseniška straža", ki je ustanovljen le v obrambo slovenske zemlje in slovenskega jezika v dolini od Trbiža do Lesec. List bo strogo naroden.
Telefonska aveia med Dunajem In Opatijo. — Dunajska trgovska in obrtna zbornica je predložila ministerstvu za notranje stvari peticijo, v kateri zahtava, da se kar najhitreje mogoče napravi direktna telefonska zveza med Dunajem   in Opatijo.
V Vatikanu je bila velika pompozna cerimonija povedom proslave 50!etmce dogme o brezmadežnem spočetju Marije. Papež je odkril diadem na |[Iavi kipaT Matere božje, na katerem je IS briljantov! Papež je bil oblečen v drage obleke, povezene vse z zlatom. Pa pravijo, da je revež !
Vinski pridelek v Franciji je letos cenjen na 66,016.567 hektol., t. j. 30,614,231 hektolitrov več, nego lansko leto in za 23,662.608 hektolitrov preko srednjega pridelka v zadnjih 10 letih. Vpoštevaje, da je dal Algir 6 milijonov hektolitrov in Korzika 160.030 hektolitrov, se računa skupni pridelek na 72 nrlijonov hektolitrov. Tega števila se ni še doseglo od leta 187 o., razun leta 1900.
Dalmatinsko vino za Japonsko. — Neki- dalmatinski vinogradnik je odposlal na Reko večo množino dalmatinskega vina, katerega bo Llvdov parnik prepeljal na Japonsko.
Državni poslanec obsojen. — V Budimpešti je bil v sredo državni poslanac in odvetnik dr. Eotvčs, ki je bil obtožeu, da je od neke klijentinje izmamil 90.000 kron, obsojen na 3 leta ječe in na izgubo političnih pravic za dobo 10 let.
Trojna obsodba na smrt. — V sredo so bili radi uraorstva v Budimpešti obsojeni na smrt na vislicah F. Feller, Andrej Fuska in njegova soproga.
Človek v steklenici. — Med tem ko je slavni mojster v svoji stroki Succi stradal v Monakovem skozi 40 dnij, je začel svoje eksperimente v Lipskem novi stradalec, Pa-puss, ki bo sicer stradal samo osem dnij, toda na težavnejši način. On niti pil ne bode, kakor drugi stradalci, in mesto, da bi bil zaprt v sobi, se zapre v stekleno posodo, ki ima podobo steklenice in ki je visoka 180 cm, široka 60 cm, ravno toliko, da lahko stoji stradalec v njej. čez dan stoji na nogah v steklenici, „po noči pa spi v na tla položeni steklenici. Predno je stopil vanje, se je pustil tesno zvezati z ovitki, da si oslabi, kakor trdi sam, krvno cirkulacijo. Tupatam si dovoli cigaretko, toda samo v razvedrilo. Steklenica, dobro zaprta s platnenimi   ovitki  in  pečati — med   kojimi je
goto i j vhod za zrak —se nahaja v kristalni palači v L:pskera.
Prijet parček. - V Beljaku je bil odprl neki F. F. iz Polja trgovino t vinom. Stanoval je v družini trgovca Mihaela d ter se zaljubil v njega hčerko, katero je nekega dne odpeljal na topli jug. Šla sta v Trst, od tam v Benetke, iz Padove pa sta se vrnila zopet v Trst. Policija je bila o vsem tem obveščena ^er je pazila, kedaj ji utegne pasti v roke ta zaljubljeni parček. To se je zgodilo te dni, ko sta se vrnila iz Italije. Njega so po-
. slali v zapore, da ga postavijo pred sodni jo,
| njo pa so poslali domov.
rssetnlce. — Za novo leto igrajo po-setnice veliko ulogo. Nekateri potopisci trde, da si pošiljajo glavarji Dahomev-dežele male lesene ploščice v razvedrilo, Sedanji poslanec Barthon si je nabavil veliko in lepo žbirku posetnic, ki kaže, na kako visoko stopinjo so prišle v Evropi. Naj navedemo par takih, res originalnih vizitnic. Neki gospod Houtiveau se imenuje na svoji posetnici: nekdanji blagajnik zgodovinskega kostumnega sprevoda v dobrobit ubogim mesta aM....*; gospod Hanrineuf se poslužuje naslova: »Zgodovinopisec naravoslovja o globočini morja j gospod Berthovey si daje naslov: »izumitelj pljuč le gimnastike in utrjenja pljuč potom zraku v vsakem času življenja". — Po takem vzorcu bi si dal napraviti lahko naš Gregorčič posetnice: Ljubljenec naroda in Pajerjev dvorni hlapac ; B e r b u č: mož previdnosti, in ker je previdnost mati modrosti, sin modrosti pa kitajski cesar, ergo stari oče kitajskega cesarja; Grča: častni član Pokornvjevega živalstva, imenovan od obdačenih šoj in srak na zadnjem občnem zboru na šempaskem polju; Lapanja, sin naših gora, protektor gozdnih čuvajev s Pa-nigajevo puško v Furlaniji, kjer ni gozdov itd. itd.
Pes in dlnamlto v patrona. — V Fal-kenau ob reki Eger je hotel pred kratkem neki posestnik svojega psa ugonobiti; v to si j s izbral zelo nenavadno sredstro. Privezal je žival k drevesu in pritrdil na njenem hrbtu dinaniitno patrono z zažigalniCo, prižgal to in se hladnokrvno hitrih korakov odstranil. Pes, ki je slutil nesrečo, se je pa odtrgal in hitel za svojim gospodarjem. Seveda je ta začel vpiti in leteti — eksplozija bi morala biti vsak čas —, dokler ni prišel k sreči do ribnjaka, v kateri je skočil in plaval pod vodo, da se reši na ta način smrti vsled eksplozije dinamitne patrone; pes je sledil ves čas svojemu gospodarju za petami in skočil sam v ribnjak. Cez nekaj minut sla dospela gospodar in pes .na breg, oba sta bila mokra, dinamitna patrona se je v vodi zmočila, zažigalnica ugasila. Gospodar je pustil na to svojemu psu življenje.'
stanovanje s hrano
iščeta dva gospoda.
— Ponudbe pod šifro »brez otrok«  — na upravništvo.
10 letnikov
„Dom in Sveta"
je naprodaj. Leta 1894—1903.
Naslov pove* upravništvo.
Slično  dunajskim  tvrdkam   sem   znižal  tudi jaz
povodom
božičnih praznikov
jako občutno cene vsega zimskega blaga
in sicer:
Raznovrstne pletenine za dame in gospode kakor: rokavice, nogavice, jopice, Jaeger-perilo, volnene rute, šerpe, dalje kožuhovne ovratnike, svileno blago,
raznovrstne okraske za obleke itd.
Dalje priporočam svojo veliko zalogo krasnih ovratnic za gospode, belega
perila, dišav, mila, glavnikov, pasov, predpasnikov, modercev, dežnikov, žepnih
robcev, galoš, domačih čevljev, hlačnikov itd.
J. ZORNIK sedaj  Gosposka
- Gorica
ulica  štv. 10.
tiči v tem l Toda evo, kaj odgovarjam temu vragu: »O nasprotnih teorijah bi mogel isto tako dvomiti; izmišljujem si, kar se da izmisliti v obrambo moje ljubezni — ker to je moje naravno pravo. Druga, še večja naravna pravica je ljubezen. Poču*ki so plitki in vsakdanji, ali pa vzvišeni in nevsakdanji. Ženska, ki gre za glasom velikih počutkov, ne pride nikdar ob plemenitost duše, najsi bi bila tudi omožena. Tako veliko, izjemno ljubezen želim pravzaprav vzbuditi v srcu Angelice, in radi Jtega morem reči, da je nočem pokvariti ali omadeževati.
Končno te notranje razprave ne privedejo do ničesar. Ko bi tudi ne imel najmanjšega dvoma, da ravnam slabo, ko bi tudi ne znal zmagovito odgovoriti svojemu HohHku, ne nehal bi radi tega ljubiti in Šel bi zmerom za večjo močjo, to je postopal bi tako, kakor mi velevajo živi občutki, ne pa odtrgano modrovanje.
Toda prava nesreča analizajočih in preanalizo-vanih sočasnih ljudij je ta, da ker ne verujejo v posledico analize, imajo obenem nepremagljivo razvado, raziskovati vse, kar se v njih godi. Tako je tudi z menoj. Že dalje časa me muči vprašanje, na kak način prihaja to, da jaz, degar bitjo je postalo žrtev občutkov, morem biti tako čuječ, znam izmišljati vsakoršna sredstva, ki me imajo privesti k cilju, dajati si taka poročila o njih, kakor bi to delal povsem hladnokrvno, \ ali kakor bi delal to z&me kdo drugi.
Evo, kaj morem odgovoriti v tem oziru. Pred vsem drugim sedanji človek si ohranjuje zmerom kak kos duše, kateri mu služi za opazovanje ostalega. Vrhu tega vsa ta premetenost občutkov, polna razmiš-Ijevanja, preračun j en j a, celo zase*d, navidezno hladna, stoji prav v preprostih odnošajih do topline teh občutkov. Čim bolj so vroči, tem bolj jih hladni razum
sili k trudapolnemu delu. Kajti, ponavljam še enkrat, da si ljubezen napačno predstavljajo z zavezanimi očmi. Ona ne potlači razuma prav tako, kakor ne potlači vtripanja srca ali dihanja — ona si ga zgolj podjarmi. Razum je takrat njen prvi svetovalec in orodje podjarmljenja; z drugimi besedami, postane Agripa cesarja Avgusta. Drži vse moči na nogah, pridobiva zmage, končno zida — ne Panteon, kakor zgodovinski Agripa — marveč Monoteon, v katerem služi na kolenih edinemu božanstvu cesarja. V tem mikro-skozmu, kakoršen je človek, je vloga razuma celo večja, nego vloga hetmana; on namreč odbija v neskončnost zavest vsega in samega sebe, kakor zbirka primerno razstavljenih zrcal odbija kak predmet v brezskončnost.
Dne 1. rožnika. Včeraj sem prijel novico iz Gasteina. Stanovanje za gospo Celino in Angelico je že najeto. Takoj sem ju obvestil o tem obenem s celo kopico povesti j eorge Sanda in Balzaca. Danes je nedelja, prvi dan dirke. Teta je dospela iz Ploševa ter se je nastanila pri meni. Očividno je bila na dirki ter je popolnoma zaverovana vanjo. Toda naša konja: »Naughtjr« in »Aurora«, ki se že dva dni obenem z Webom in »džo-kejem* Džakom Goose nahajata v mojem hlevu, bosta dirjala šele v četrtek, torej se je za ta prvi dan po-brinila teta le platonično. Nasprotno pa mi je težavno, opisati to, kar se godi pri nas. Naš hlev se je spremenil v pravo trdnjavo. Teti se zdi, da »džokeji« drugih konjerejcev kar trepetajo pri samem spominu na »Naughtvboja« in da so pripravljeni poslužiti se vseh sredstev, samo da ga stor6 nesposobnega za dirjanje, radi česar vidi v vsakem barantaču s pomarančami, ali lajuarju, preoblečenega sovražnika, ki se hoče priplaziti s slabim namenom na naše dvorišče. Vratar
pri durih in domači čuvaj sta dobila najstrožje ^naročilo, naj skrbno pazita na vsakega prišleca. Vežbalec Web, pravi Anglež, ostaja hladnokrven, toda nesrečni Držak Goose, ki je doma v Burjanih in čegar ime je dobeseden prevod iz poljskega Jakob Gonsior, je ves iz sebe; teta namreč neprestano krega njega in dva druga hlevarja, ki sta isto tako dospela iz Burjan. Ve3 Čas je tudi prebila pri »Naughtyboju«, da sem jo komaj časih videl, in pred odhodom mi je povedala prijetno novico: gospa Celina, ki se čuti znovič nekoliko krepkejšo, je sklenila, da ima biti Angelica v četrtek navzoča na dirki. Domišljs-n si, da si je gospa Celina domislila, da bo to teti ljubo; v ostalem ona lahko prebije edan dan pod varstvom služabnic in zdravnika. Angelica pa, ki sedi kakor vzidana v Plo-ševu, potrebuje res nekoliko vedrila. Tudi zime je to velika radost. Že sama misel, da sabo ona nahajala pod mojo streho, ima zflme čuden Čar. V tej hiši je pričela moja ljubezen, aH mogoče, da je tudi njeno .?w:i zatri-palo živejše zfime prvič prav tukaj, po oni večerni zabavi, ki jo je teta zdme priredila. Vse tukaj jo bo spominjalo na ta večer.
Dne 2. rožnika. Prav, da nisem še naročil prenarediti dvorano v muzej. Prišlo mi je v glavo, povabiti po dirki Ange-Hci nekoliko dragih oseb na obed. Na ta način jo pri-držim za par ur dlje pod svojo streho - ona pa ve, da bo ta obed radi nje, njej na čast.
(Dalje pride.)
V^arol praščiK,
pekovski mojster in  slaclbičar V Gorici na Komu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter * obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah.
Anton Potatzky v Bori
Na sred! ItaStolJ.i 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Postrežnica.
30-letna oseba, zdrava ter čutečega srca, ' bodi si za bolno ali-priletno osebo, nudi se za postrežnieo. Zmožna je slovenskega in italijanskega jezika. Lahko nastopi takoj, ter opravlja , službo od 9. zvečer do 6. zjutraj.
Naslov^povejupravniStvo tega lista.             |
as Izarsfca zadruga
Ekspert
Najceneje kupoval&Se nlrnbeiikega In drobnega blaga ter tkanin, predlo nitij.
POTREBŠČINE
za JHHMnr tefc iriiopotifc
Najboljše šivanke za Šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za krojače in Čevljarje,
SvetiiBjlce. ~ Rožni venci. — MaSne knjižice.
iišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.    2    35-8
: y Gorici — Solkanu :
vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnim obratom na parno in : vodno silo naznanja, da izdeluje              j
vseh slogov
ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela.
Podružnica v Trstu "Via di Plazza vecchia 1.
Zastopstvo v Spljetu ter Orijentu.
Cen« zmarne, delo lično In  sollduo
¦F"
L*fižfififtLffi
SMUSIljd
Gorica  -sne-   Gorica
Kliniatifcno zdravišče.
Hotel Siidbahn
na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica.
•AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAf
2          Prva koncesijenirana delavnica z mo-
lj tornim obratom za fino mehaniko, fiziko, ma. ^ tematiko, optiko, fino brušenje in poliranje itd
3 Vpeljava strelovodov, elektrike, brzojavov, hišnih telefonov, plina in vode. *5      Poprave ae izvršujejo hitro In po ceni.
I Ivan Potočnit & A. Hiigel I
'3 '*"           Gorica, za vojašnico.
2  Precizijska delavnica predmetov za merjenje, j
<                   Bogata zaloga
<   raznih predmetov za razsvetljavo za plluovo ¦4                         iu električno Inč.
3    Oprave za kopelji, sesalke vseh sistemov. —   | ¦4   Popravljalnica auomobilov, motociklov in dvo-   L 5|   kole?. — Delavnica za pobakrenje in poniklanje    L
4   — Pumpe, železne in kovinske cevi. Zaloga   L ^   mesarskega orodja, kuhinjskih nožev, brivskih   > ^                          britev, škarij itd.                               L
Delavnica cementa in umetnih plošč
Ivan Maroni
v Gorici, tekališče Frana Josipa.
Tovarna kvadratnih plošč iz cementa jednobarvnih. Izvršujejo se vsakovrstna dela za stavbe, stopnice, verande, umetne plošče, cevi itd. Izdeluje kvadratne plošče za hodnike.
Gane zmerna.   "¦*¦
Anton Krušič
krojaški mojster in trgovec
Corso Giuseppe Verdi št 33
izdeluje
vsakovrstne obleke = ===== za vsak stan,
kakor tudi
xa civilna, vojaške In držav, uradnika.
Za vse obleke je vedno v zalogi
raznovrstno  ravnokar   došlo
sveže angleško i domače blago
u jesensko in zimsko dobo.
'roa zalogo gotovih oblek in površnih sukenj za vsak stan. Cene zmerne.
Andrej Fajt
pekovski mojster j
v Gorici Corso Franc. Gius. št. 2. filijalka V isti ulici št. 20.
Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birmance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov.                                     i
Ima tudi na prodaj različne moke, ! fino pecivo, fina vina in likerje ; po zmernih cenah.                          <
Za veliko noč priporoča goriške ' pince, potice Itd.                '
Naznanilo.
Podpisale si usojam naznanjati slavnemu ol činstvu, da sem dokončal dela z razširjanjem in povečanjem
jezera Jilmteich"
v Rožni dolini
Icr da prične drsanje v najkrajšem času.
Se sprejema naročnina na drsanje za celo> dobo. Poučuje se v drsanju na najnovejši način proti dnevni ali celoletni odškod-
Fran Wanek,
lastnik.
II                   Zaščitna znamka: »Sidro"
Liniment. Capsici comp.
Nadomestek za
Pa in-ExpeBI e r
je splošno priznano kot tavratno bol blažnjoee mašilo; cena 80 vin., K 140 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko „8Idro* iz RlckterJoTe lekarne,   potem   se ie   gotovo   prejelo
originalni izdelek. r-OT RICHTERJEVA LEKARNA
k ..zlatem levu" v Pragi
Uisabethgasse št. 5 nova.
Dnevno ra*poll*J«n*e.
m
Denar prihrani
kdor se obrne na nas pred nakupom registrirne blagajne.
Garantujeiiio,        _
da prodamo boljšo blagajno in ceneje od vsake druge tvrdke  sveta. Po dopisnici naj se zahteva uzoree in navodilo, katero pošiljamo zastonj..
= Prima-blagajne za vsako ceno =
od K 65 - vlije.
---------Obsežno pet. zavarov. — Prikladno mesečno plačevanje .—¦——
National Casn Register C.o Limited.
DUNAJ I. Karntnerstrasse 12. - —        BUDIMPEŠTA, IV. Vaczi-utcza i GRADEC, Neutorgasse 49   —   —        PRAGA, PdriČ 8.    —   —   —
ZLATAR
DRAGOTIN VEKJET
(C. VECCHIET) =   Corso 47 - TRST - Corso 47   =
Priporoča  svojo   prodajalnfco  zlataaine,  s^brnine   ter   žepnih, zlatih In srebrnih ur.
Sprejema naročbe ter poprave zlatih in srebrnik predmetov ter žepnih ur.
Velika izber srebrnine za darila.
Kupuje a^l zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro.
z==:   Cene zmerne.           ' "~
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Nečelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranilne vloge se obrestujejo po 4'/,%.  Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po uogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama, Posojila c na vknjižbe po -r>V,%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6#. Glavni deleži koncem leta 57»%..
Stanje 31. dec. 1903. (v kronah): Članov 1777 z deleži K = 123.644. —Hranilne vloge 1,416.573 66. — Posojil a 1,471.650-42 — Vrednost hiš 162.162*93 (v resnici so vredne več). — R e s e r v n i zalog 70.125-85.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon št. 79.
Dožnja u
Ameriko
za
gld. 100.
Dožnja
Ameriko
za
gid. 100.
Iz Ljuhljne v Novi-York samo gld. 100
s prosto dobro hrano že v Hamburgu
v dežele: Pennsylvanja, Ohio, Illinois,  Minnesota, Montana, Californija itd. toliko višje kolikor je tarifna cena po ameriški železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe
Hamburg-Amerika Linie
Kdor je odloCen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj pošlje*20 kron are na moj naslov:
Fr. Seunig — Ljubljana, Dunajska cesta 31.
Lekarna  CHstofoletti  y BoriGi na travniku.
Trskino (Stokflievo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti rasnim bolez
nim in sploSni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno-rmene barve po K 1*40, bele barve K 2. Trskino železnato jetrno olje. Eaba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, M so nervozni in nežne narave. Trskino jetr&O olje se železnim jodecem.   S tem oljem se ozdravijo v kratkem času in z gotovostjo
vse ko3tno bolezni, žlezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. =i-r_r_-r-.r=zr=.—  Cena ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev.  ^r=========
Opomba. Olje, katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno v mojem kem. I
laboratoriju predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim 58. odjemalcem |
glede čistote in stalne sposobnosti za zdravljenje.
*JK   Cristofoletttjeva pijača iz kine in železa Ha>
niijboljSl pripomoček pri zdravljenju s irsknim ojjem. -                 Ena steklenica stane 1 krono GO vinarjev.     r==r
Pazi naj se na
pričujočo tovarniško znamko
Šivalni stroji
Družba Singer - akcijsko društvo za šivalne stoje. v Gorici, na Travnika št. 5. — V Trstu: Corso št. 24.
4^*4^***^^±i^±!±^
luan felberboum - Gorica
Tekališče Josipa Verdi It. — Via Caserma 15.
Velika izfošr:
jopifiev za dame in sukenj-------      Jjt       raznovrstnih čipk in podvez     —
oblek za o'roke---------------------      7       pletenih rokavic---------------------
blaga iz preje in volne------------       f**       ovratnic, dežnikov----------------
perila, nogavic, žepnih rut-------      L      in rožnih novosti-     — —-------
Blago je po ceni in dobro.
Nnundi*   Bluze» spodnje suknje, predpasniki nuVOSlI-   m kožuhovine.     j* jS  *  *  Jf  *
^1^4^4'^^4f^^^^^^^^^^^^'fYYYY4^
NAZNANILO.
Podpisani si nsojam naznaniti slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da sem otvoril v prejšnjih prostorih »Mizarske zadruge« v Solkanu svojo veliko tovario«-«-«-«-«--^«-*-«
., pohiStua useft slogou,
k   z=z   od najprlprostejega do najmodernejšega, : ,i   '. :
L|              Sprejemam vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih ter jamčim
¦   glede svoje tehnične izobrazbe za precizno in v vsakem pogledu do-
vrženo delo,
Cene brez konkurence.
Za obila naročila se toplo priporoča odličnim spoštovanjem Fran Sreberničj mizarski mojster.
J
K Aii & M
: v Gorici
SfilRifrgitB (PiazzaDuomG)
priporočata svojo
zalogo šivalnih strojev
raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje)
Zaloga dvokoles.
Mehanična  delavnica  konec Raštelja št 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvo- i koles, pušk in samokresov.   ;.
Šivalne stroje in poprave jamčiva od 5-10 let.
P|ffaff-ovi šivalni stroji
&&~ so najboljl. -"^fil
To sliši topeč sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, k navadno niti ne ve kaj je Šivalni stroj, in Se ne ve kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti šiva, toda mi smo po naši več kot 20-letni posknSnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res ff affovl Šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovim,
Ifaffovi šivalni stroji SŠmt.p0l0Ielni doI,i še veanc ffaffovi šivalni stroji &LKL2?za domačoraboin
Vfflfffllli ihlfllili ff f flH' 30 Posebno Popravni za umetno vezenje rlMIUfl •UMIH 0IIIIJI   (recamirenje) ter se poučuje brezplačno.
ffaffovi šivalni stroji gLt "toSr"mk0 tovarQO
Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfeffov« Šivalne stroje.
laloja I faftnrih šivalnih in dragih stroje? 7 CoMci fia Municipio štev. 1
SAUNIG & DEKLEVA.
.                                     l0fwtljiliilc» ilr»lnl!i strojev, dvokolc« Nniuifc« ulica J4
—— Mihael  Ussai-----
«¦ kovaška in ključavničarska delavnica   ¦>
==========    Židovska ulica §t. 7,              ¦ ¦    =
Zaloga štedilnikov, sesalk in cevij za vodo. Izvršuje vsako popravo in vpeljavo sesalk in vodovodov.
Vešč zidarski polir
samostojen delavec in zanesljiv,
se sprejme u Irajno službo pod ugodnimi pogoji
za Opatijo.
Isti  mora  biti  čez   35 let  star in se  izkazati z dobrimi spričevali. Znanje slovenskega ali hrvaškega jezika, kakor tudi nemškega, je pogoj; ako mogoče tudi laškega.
Ponudbe na administracijo »Soče« pod znamenjem —   —   „Polir".   -   -
jtoton 3vanov pečenko - Gorica
Velika zaloga
pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. N? zahtevo pošilja tudi uzorce.
Zaloga piva
„ Delniško družbe združenih pivo-varen Zale g-laski frg m plzenjskega piva »prazdroj* iz sloveče češke „mB~ šeanske pivovams".
Zaloga ledn,  karerega se oddaja I1 na debelo od 100 kg naprej.
Cone zmerna. Postrežba poitena In Hočna.
Božjast
Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahleva knjiži ^o. o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v prir. Sch(rannen*Apo^ekef FrKHkfHrt g. M
Josip Miani sin
Gorica — na Travniku štev. 23.
ZAlogA:
vsakovrstnega stekla, steklene in porcelanaste posode, nožev, vilic, steklenic itd.
Izdela katerokoli steklarsko delo. Izbira svetilk,   električnih,   tia  plin ali
petrolej. Električne žepne svetilke.
Posebnost:  f^del^i  iz  aluminija za
domačo rabo.
G. fcr. priviligirai
aparati za krojiti obleke
Martin  Poveraj
v Gorici na Travniku št. 5
Ciuilna uojaška in uradniška krojačnica.
Trgovina i nianufakturnini blagom in gotovimi oblekami. Vse oprave za vojaške, častniškem uradniške uniforme.
• Blago na meter in gotove obleke so prodaja po najnižjih cemh brez konkurence.
Doslej je izšlo u zalogi „Qor!ške Tiskarne fl. Gabršček"
u Gorici
7 knjig „Denca slouanskih poueslij" s s
I.  knjiga: 1. Figura. — 2. Iz križarskih bojev
na Poljskem. — 3. Slepčovodja. — 4. Slika iz gladnih let. — 5. Slovaške sličico. — 6. Ada. 7. Očenaš. — 8. Sovražnik. — Cena........K 1*—
II.  knjiga; 1. Mati in sin. — 2. Vsakdanji
dogodki. — 3. Ded Liben. — 4. Sanjarije in resničnost. — 5. Na brodu. — 6. Zlatija, vojaška nevesta. — 7. Žywila ali moč domovinske ljubezni. — 8. Črnogorski stotnik. — 9. Odrtnik. — 10. O Hiljakih. - Cena ,  ...K1--
III.  knjiga: 1. »Prekleti ste...!« — 2. »Kadar
pridem z vojne J« — 4. Pomladni mraz«. -- 5. Slike. — 6. »Narodne pripovedke«. Ceha.............K 1-20
IV.  knjiga: 1. Rusinja. — 2. Prve rože. —
3. Mala igra. — 4. Stara pestunja. —
5.  Maščeval se je. — 6 Jetnikovi otroci. Cena.............K 1-20
V.  knjiga: 1. Lux in  tenebris lucet. —- 2.
Moč ljubezni. — 3. Že zopet. —- 4. Glasovi iz groba. — 5. Noe v gozdu.
6.   Izdajalec. — 7. Gozd šumi. — 8. Dva huzarja. — Cena.....K !'20
VI.  knjiga: 1. Črtice z ogljem. — 2. Ta tretja.
— 3. Poroka po pomoti. — Cena K 1*20 VI!. knjiga: 1. Bolnik. — 9. Dež. — 3. Svetla prikazen. — 4, Pripovedka o ošabnem Ageju. — 5. Stari oče Zahar. — 6. Go-rolomov, — 7. Strašna osveta. ¦— 8. Dva sina. — 9. Zakaj ? — Cena K 1-20
»Tonco slov. povestij« prinaša prevode iz ruščino, poljščine, češčine, slovaMne in srbohrvaščine. — Izhaja v nedoločenih rokih.
Kdor naroči po pošli, na[ pridene 10 »In. za požtnino.
W»   Pošilja se jedino po povzetju alt naprej poslanim zneskom,   -mu                                  j
Ra zahteoanje pošiljamo cenik naše knjižcone zaloge.
Nova mesnica konjskega mesa
,                        Moso I. vrst« & 36 kr.f II. vrste a 32 kr.      =====
Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča
Fil5p Zong*ar.