116
Vprašanja in odgovori.
Drugi odgovor oa 55. vprašanje v 11. št. „Novic* nam je poslal gospod dr. Ipavic iz Šent Jurja, kateremu bodi presrčna hvala. Odgovor slove: Prav ste pogodili v odgovoru na 55. vprašanje v št. 11. Vaših prav pridnih „Novic". Preplitva in presuha — večidel presuha — zemlja je vzrok, da se češpljevo drevo suši. Na breg sadimo toraj jablan, hruško in breskev, češpljevo drevo nadi v dolino blizu vode. In ako bi tudi g. M. N. v S. zopet skusil saditi in bi: 1. jeseni sadil, ne spomladi, 2. okoli debla trosil veliko plevela ali slame ali druge tvarioe, da se drevo v koreninah ne suši; 3. tudi deblo s smrečjo skorjo odložil, da ne bi se sušilo, in 4. črez poletje prav marljivo zalival, vendar bi malo veselja doživel. Češpljevo drevesce raste najrajše v dolinici, v malo mokri zemlji, v topli, ne vetrovni legi. Toliko ia tako se dosihdob izkušnje učile.
Vprašanje 76. V našo okolico pripeljejo vsako leto kakih 300 ali 400 panjev čebel v ajdovo pašo. To je nam čebelarjem v očitno škodo, kajti, kadar se jeseni paša konča, nastanejo hudi boji med domačimi in tujimi čebelami. Tako imamo na pr. 4. čebelnjake, ki so komaj do četrt ure hoda narazen. Ali določuje kaka postava, koliko tujih panjev se sme vzeti v en kraj na pašo? (J. M. v G. K.)
Odgovor: Žalibog na Kranjskem nimamo še take postave, katera  urejuje   čebelno  pašo.   Kolikor  se spo-
—   117   —
alinamo, bil je nekoč načrt take postave za Kranjsko ¦liže narejen, a veljaven ni nikdar postal. Goričani imajo za to reč jako dobro deželno postavo, ki daje županom veliko oblast. Za nas velja glede čebelarstva le cesarska naredba iz 1. 1775., na kateri podlogi je pa težko kaj ukreniti, ker je v protislovji z drugimi veljavnimi zakoni. Odškodnine do 2 Kr. od panja smejo zahtevati le zemljiški posestniki, ne pa oškodovani čebelarji, in še to bi bilo težko doseči.
Vprašanje 77. Imam mlado svinjo, 7 mesecev staro, pripravno in namenjeno za pleme, a se noče bukati. Kako bi odpravil to nepriliko? (A. 2. na L.)
Odgovor: Da se svinja ne buka, morebiti so vzrok nepravilna spolovila. Če je tako, ni pomoči, svinja bode ostala jalova. Lbhko je pa kriva tudi pretečna krma, vsled katere je svinja predebela in so tudi spolovila z mastjo zalita. V tem slučaji si pomorete, če izpremenite krmo. Ako vse to ne pomaga, poskusite dati svinji španj-skih muh, katerih doboste v lekarni.
Vprašanje 78. Je li znano kako sredstvo, s katerim bi se s škropilnico za peronosporo škropilo drevje, da bi se uničile gosenice? Zalege je v Vipavski dolini toliko, da se tudi najmarljivejšemu posestniku ne bode posrečilo zatreti je popolnoma. Večina posestnikov pa prav nič ne stori. Drevje bode letos močno cvelo, a bati se je, da gosenice vse uničijo. (A. Ž. na L.)
Odgovor: Nobenega uimamo sredstva, s Katerim bi drevje škropili v omenjeno svrho. Vse take priporočane tekočine ali kar koli si bodi, so sama sleparija. Ne moremo Vam priporočati boljšega sredstva nego je gose-ničja bakla. Z goseničjo baklo je dovolj, da se pritaknete gosenice in da ji le nekoliko osmodite dlako in ugonob-ljena je. To delo gre tako hitro iz pod rok in je tako ceno, da bi imelo tudi prednost, ako bi poznali kako uspešno tekočino za škropitev.
Vprašanje 79. Imam vino, ki je od sv. Križa na Dolenjskem, staro je 5 let, a sedaj je postalo jako čudno, čeravno je bilo poprej zelo dobro. Okusa je čudno sladkega in v kupici takoj očrni. Od kod prihaja to, in ali je kaj pomoči? (A. M. v K. na Gorenjskem.)
Odgovor: Vino, o katerem gospod vprašalec govori, dobili smo na ogled in poslali smo majhen uzorec tudi gospodu Doleucu, vodji vinarske šole v Grmu. Po dogovoru z gospodom Dolencem odgovarjamo to le: Vino očrni na zraku zaradi železa v njem raztopljenega. To prihaja od tod, ker niso oni železni deli soda (na pr. vijak), ki so na notranji plati, zakapani s smolo, ali pa se je smola odkrušila. Vino ni vže ob začetku popolnoma pokipelo, zato se mu pa sedaj sladkoba še toliko bolj pozna, ker se je del vinske kisline spojil z železom. No, čreslovinski kislo železo, ki je glavni sestavni del črnila (tinte), ima pa tudi nekako sladkobo, ki je podobna sladkobi poslanega vina. Vino ima pa tudi »miško", ali kar Nemec zove „Mauseln", to je okus ali duh po aniših, ki prihaja   od   razkrajajočega   se sladuora ter se
sčasoma utegne poizgubiti. Vaše vino, mislimo, da se še popolnoma popraviti, in sicer tako le: Pred vsem mu dodenite tanina in alkohola. Prvega dajte na hektoliter 15 do 20 S[, drugega pa 1 %• Tanina in alkohola kupite v lekarni. Vino je potem očistiti z želatino in je pretočiti v prav čisto in z žveplom dobro zakajeno posodo. V tej posodi naj najmanj 2 meseca popolnoma mirno leži.
Vprašanje 80. Imam junčka, ki bode po leti poldrugo leto star, a rogova mu rasteta nazaj, kar ga zelo kazi. Ali se da to popraviti in kako ? (O. S. v M. na Štajerskem.)
Odgovor: Sredstvo, s katerim se mladi govedi rogovi naravnajo, je to le: Vrhi rogov se tako zarežejo, da je mogoče zanjko od žice (dratu) okoli njih oviti. Oba rogova se potem na vrhu skupaj zvežeta, in žica se toliko napne, kolikor je prav. Sredi obeh rogov se vtakne med oba kos lesa, da se tam narazen držita. Na notranji strani, t. j. tam, koder naj se rogova na novo pripogneta, pa se rog z nožem ali pa s koscem stekla večkrat ostrga, a ne pregloboko, da se ne odlomi. Vse to delo je pa s pametjo zvršiti in zlasti gledati, da se živinče z žico kam ne zatakne. Žice je treba ve krat popraviti in vnovič napeti.
(Dalje prihodnjič.)