glas Nnlr nn js kJE

Glasilo Socialistično zveze delovnega ljudstva občine Cerknica

LETO IV. • ŠTEVILKA 9

SEPTEMBER 1965

CENA 35 DIN

Javne tribune o gospodarski reformi

O tem, kako se sprovaja v življenje gospodarska reforma v
občini Cerknica, nam je povedal član koordinacijskega odbora
pri občinskem odboru SZDL in sekretar občinskega odbora SZDL
tovariš Srečo LONČAR naslednje:

»Medtem, ko delovne organizacije v občini zelo intenzivno
delajo na izračunih gospodarjenja v novih pogojih, se po neka¬
terih kolektivih, zlasti večjih, že sestajajo člani samoupravnih
organov in sindikalnih podružnic ter razpravljajo o ukrepih, ki
jim bo potrebno nujno izvršiti za izkoriščenje vseh notranjih
rezerv. Zlasti razgibane so razprave v kombinatu Brest in v Ko¬
vinoplastiki, medtem ko gre z izračuni nekoliko počasneje v
manjših podjetjih predvsem v Gabru in Jelki.

Občinski odbor SZDL je v vseh desetih krajevnih organizaci¬
jah SZDL organiziral sestanke, ki so imeli predvsem značaj tol¬
mačenja vsebine gospodarske reforme. Na Rakeku, v Starem trgu,
v Novi vasi in v Cajnarjih smo pripravili javne tribune na kate¬
rih sta govorila republiška poslanca Jože Lesar in Tone Gornik.
Tribune so bile dokaj dobro obiskane, občani so najbolj pozdra¬

vili nove ukrepe v kmetijstvu, grajali pa so predvsem prekomerne
podražitve kruha precej nad republiško povprečje in mesa za¬
radi nerealnih kalkulacij, gostinske organizacije zaradi dvakrat¬
nih dvigov cen pred in po reformi, slabo ekspeditivnost in od¬
maknjenost občinske uprave od občanov, kar povzroča tudi odma¬
knjenost same skupščine od potreb in želja volilcev, nedelavnost
nekaterih svetov, nepotrebno potrošniško mrzlico pred podražit¬
vami, ki je imela za posledico celo pomanjkanje nekaterih preh¬
rambenih izdelkov itd.

Koordinacijski odbor ima največ težav z zbiranjem rezultatov
gospodarjenja po kolektivih, katerih preko občinske uprave ni
moč dobiti. Po mnenju odbora in članov sindikalnih podružnic,
ki so obravnavali podražitve, je tudi novi predlog cen kruha pre¬
visok, saj je še vedno nad republiškim povprečjem. Občinska
uprava po mnenju koordinacijskega odbora tudi prepočasi ukrepa
na področju organizacijskih oziroma kadrovskih premikov v zve¬
zi z reformo in okrnjenim občinskim proračunom.-«

MLD

Iz razprave predsedstva Občinskega sindikalnega sveta

NA SEJI PREDSEDSTVA OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVE¬
TA CERKNICA, KI JE BILA 18. AVGUSTA, SO OBŠIRNO RAZ¬
PRAVLJALI TUDI O POLOŽAJU, V KATEREM SO SE ZNAJD-
LE GOSPODARSKE ORGANIZACIJE PO UVELJAVITVI NOVE
GOSPODARSKE REFORME

Občinski sindikalni svet in ob¬
činski odbor SZDL Cerknica sta
takoj po nastali reformi povze¬
la potrebne korake v smeri da¬
janja pomoči posameznim manj¬
šim gospodarskim organizaci¬
jam, da bi se te laže znajdle
v nastali situaciji in povzele po¬
trebne korake pri ureditvi no¬
tranjih odnosov v podjetju sa¬
mem.

Ugotovili so, da so izračune v
roku izvedli pri Brestu, Kovino¬
plastiki in Jelki Rakek. Ostala
podjetja pa so bila pri izračunih
nekoliko v zaostanku.

Na podlagi izračunov so ugo¬
tovili, da posamezna podjetja
gospodarsko stojijo še kar do¬
bro, kar se pa ne da trditi, da
bo tudi v bodoče tako ostalo, če
ne bodo gledali na povečanje
produktivnosti in ekonomičnosti
poslovanja in ne samo za pove¬
čanje osebnih dohodkov.

Po statističnih podatkih je
plan v gospodarstvu razen iz
kmetijstva dosežen v prvem pol¬
letju v višini 48 %.

Pri rentabilnosti je opaziti
močan upliv lansko leto vlože¬
nih investicijskih sredstev.

Nasplošno pa produktivnost
rase bolj počasi kot osebni do¬
hodki. Povprečje osebnih do¬
hodkov na zaposlenega v gos po-
darstvu v prvem polletju je bilo
39.200 dinarjev.

Iz navedene lestvice je razvid¬
no, koliko so porasli osebni do¬
hodki v posameznih podjetjih
v primerjavi prvega polletja
1964/65.

1964/65 je bil v gospodarstvu ra¬
zen iz kmetijstva porast osebnih
dohodkov v višini 21.7 %,  indeks
produktivnosti pa je porasel na
119,7.

Podjetjem povzročajo resne
težave razni dolgovi, ki jih je bi¬
lo v prvem polletju v višini ene
milijarde in 154 milijonov. Ve¬
čina podjetij je s proizvodnjo
pod planom, razen posameznih
izjem, kot je Škocjan Rakek,
kjer so imeli v prvem polletju
sorazmerno velik promet, ki pa
bo v bodoče vsekakor odvisen
od njihovih cen, s katerimi so
zelo visoko skočili. Ni nobena
skrivnost, da večina potrošnikov
iz Cerknice rajši hodi nakupo¬
vati v Ljubljano, kjer so neka¬
teri artikli tudi za nekaj tiso¬
čakov cenejši.

Večni problem je cerkniško
gostinstvo, saj imajo v prvem
polletju izgube čez štiri milijo¬
ne. Vsekakor bo potrebno na

tem področju v bodoče povzeti
potrebne Hkrepe.

Slabo kaže tudi neurejeno zu¬
nanje tržišče. Letošnji plan izvo¬
za je predviden v višini 2,344.000
dolarjev. V prvem polletju je bil
izpolnjen samo 875.332 dolarjev.

V Jelki Rakek imajo težave z
oddajo prikolic, ki so jih pri¬
čeli izdelovati lani, ker je otež-
kočena dobava gum. V planu
imajo delati za podjetje Uljanik
v Puli posamezne dele za njiho¬
vo proizvodnjo.

Pred nenehnimi težavami se
prav tako nahaja občinska skup¬
ščina, saj jim po proračunu
manjka za kritje stroškov okoli
sto milijonov. Rebalans prora¬
čuna predvideva zmanjšanje
predvsem pri štipendijah, ljud¬
skih knjižnicah, podporah, zem¬
ljiških zavarovanjih, zdravstveni
preventivi, komunalnem in dru¬
gih skladih.

Zmanjšanje zaposlenega kadra
so že izvršili in bodo tudi po tej
strani nekoliko prihranili. V po¬
vprečju osebni dohodki občin¬
skih uslužbencev niso posebno
visoki, če jih primerjamo z osta¬

limi občinami. V Logatcu, ki je
sorazmerno manjša občina, ima¬
jo osebne dohodke za pet tisoč
dinarjev višje.

Nasplošno so ugotovili, da
imata najboljše pogoje Kovino¬
plastika in Brest Cerknica, ven¬
dar pod pogojem, če se bo zbolj¬
šalo stanje na tržišču.

Nezaposlitev se je zadnje ča¬
se podvojila, vendar to vpraša¬
nje še ni problematično.

Člani sindikata, katerim je de¬
lovno razmerje prenehalo brez
njihove krivde, dobijo denarno
pomoč od občinskega sindikal¬
nega sveta, ki se izplačuje na
osnovi tega, kolikšna je bila vi¬
šina vplačanih članarin.

V mesecu avgustu je bilo pri¬
javljenih na zavodu za zaposle-
vanje v Cerknici 49 nezaposle¬
nih. Od teh je bilo samo 16 ta¬
kih delavcev, ki so bili upravi¬
čeni do podpore od strani sin¬
dikata. Ugotovili so, da so sin¬
dikalne podružnice zelo pasivne
pri tolmačenju novih ukrepov.
Vsekakor bo potrebno, da se
bolj potrudijo in svoje članstvo
temeljito seznanjajo z vsemi
spremembami v podjetju in iz¬
ven. Najbolje so svoje člane in¬
formirali o reformi po poslov¬
nih enotah »Bresta«. Bošt

Šolanju strokovnega kadra in kadrovski
politiki je posvetiti čedalje več pozornosti

Strokovno izobraževanje de¬
lavcev v gospodarskih organiza¬
cijah ima za sabo dolgoletne iz¬
kušnje, ki bodo zagotovo pozi¬
tivno vplivale pri delu na tem
področju splošnega dviga kultur¬
ne ravni proizvajalcev.

Od osvoboditve pa do danes se
je ta oblika izobraževanja zelo
hitro razvijala. K temu je brez

dvoma pripomogel hitri razvoj
industrije, ki je zahteval čeda¬
lje večji priliv delovne sile iz
vasi v industrijo. Nujno je to¬
rej bilo, da se ta delovna sila
vsaj delno hitro osposobi s po¬
močjo raznih seminarjev, teča¬
jev in drugih oblik izobraževa¬
nja za čim uspešnejše delo v
proizvodnji.

(Nadaljevanje na 2. str.)

2

GLAS NOTRANJSKE

GOSPODARSKA REFORMA IN PROBLEM ZAPOSLEVANJA MLADINE

Letos j v naši občini končalo
redno osemletno šolanje 263 mla¬
dih ljudi, od katerih jih okrog
30% šole ni uspešno zaključilo,
vendar pa se vsa ta potencialna
sila želi vključiti v našo proiz¬
vodnjo ali nadaljnje šolanje, da
bi tako čmdrprej s svojim delom
začela izgrajevati sebi in skup¬
nosti boljšo prihodnost. Po po¬
datkih .pa se je zaradi težjih po¬
gojev v šole II. stopnje vpisalo
le 70 mladincev, 38 se jih je od¬
ločilo za razne poklice, 38 bo na¬
daljevalo verjetno osnovno šola¬
nje in si tako pridobilo popolno
osemletko in nekaj jih bo osta¬
lo doma na kmetijah pri svojih
starših. Toda neopredeljenih je
ostalo tako še 112 mladih ljudi,
pred katerimi so se nenadoma
zaprla vsa vrata in sredi živ¬
ljenja so se znašli brez jasne
perspektive in brez možnosti za
svojo eksistenco. Sprejem v šole
II. stopnje je omejen, tovarne
in podjetja so občutno skrčila
vajenska mesta, prav tako pa po¬
polnoma ustavila zaposlovanje,
da mlad človek res ne vidi iz
tega pravega izhoda, kar le po¬
glablja njegovo nezaupanje in
tudi njegov ustvarjalni duh.

Stanje je trenutno pač tako,
vendar pa je vprašanje ali so vsi
ti ukrepi tudi popolnoma pra¬
vilno zastavljeni, ali pa so le od-

Mišljenje obeh zborov občin¬
ske skupščine ije bilo, da je po¬
trebno znižati ceno kruhu tako,
da postavili ceno belemu kruhu
210 dinarjev za kilogram, črne¬
mu pa 142 dinarjev za kilogram.
Olani občinske skupščine so tu¬
di korigiral ceno mesu. Sprejel
so sklep o najvišji cen iiza perut¬
nino. Naj višja cena za kilogram
piščancev sme biti odslej 1.000
dinarjev. S tem naj bi bila po¬
večana možnost, da bi meso pe¬
rutnine v določeni meri zmanj¬
šalo potrebe po sorazmerno pre¬
cej dražjem telečjem mesu. Na¬
ši predstavniki v občinski skup¬
ščini so obenem zmanjšal mar¬
že za določene proizvode, s če¬
mer se bo cena tudi nekaterim
drugim prehrambenim artiklom
nekoliko znižala.

Razprava je tekla tudi o naj¬
višjih prodajnih cenah za drva.
Najvišja dovoljena cena drvem
najboljše kakovosti ze 6.580 diin
za pm. Najcenejša in manj kako¬
vostna drva bodo imela ceno

raz kratkovidne kampanjske, po¬
litike skozi očala gospodarske
reforme, pa naj bo delovnih ko¬
lektivov ali pa družbeno-politdč-
nih skupnosti.

Finansiranje srednjega šolstva
še vedno ni odločno rešeno, še
vedno je precej občin in tudi de¬
lovnih kolektivov, ki ne ovdaja-
jo dogovorjenih sredstev v skup¬
ni sklad in ki se ne držijo svo¬
jih Obvez. Ali se bo res pred
mladega človeka ob sprejemu v
šolo II. stopnje postavilo vpra¬
šanje, od kje je doma, in če bo
doma iz občine, ki svojih obvez¬
nosti ni poravnala, mu bo eno¬
stavno onemogočen vstop v to
šolo? Mislim, da do takih in po¬
dobnih ekstremov ne sme priti,
ampak morajo prej poiskati
ustrezne rešitve.

Nadalje je vprašanje učnih
mest v našem gospodarstvu in
obrti. Kot da so sedaj vajenci
delovni organizaciji v breme, ker
jim mora izplačati najmanj 50 %
dohodka nekvalificiranih delav¬
cev. Si mar mladi ljudje tega
ne zaslužijo? In kdo bo gospo¬
darstvu vzgajal in učil kvalifici¬
rano delovno .silo, če ne ravno
tovarne in podjetja sama.

Vedno govorimo o nerazviti
teroialni In uslužnostni dejavno¬
sti, a sedaj za tak kader nima¬
mo prostih učnih mest. Prav ta-

2.210 din za pm. Premog bomo
kurili z ozirom na kvaliteto po
ceni, ki se bo gibala od 15.400
dinarjev do naj višje dopustne
cene, za najkvalitetnejši premog
16.000 dinarjev.

Ugotavljamo lahko, da smo v
samem startu reforme že zabe¬
ležili določene uspehe. Res da se
tu in tam srečamo še s pojavi
nerazumevanja ali namernega
odklanjanja novih načel, po ka¬
terih naj se oblikuje način go¬
spodarjenja, vendar smo prepri¬
čani, da bomo vse negativne po¬
jave v primernem času odkla¬
njali.

Skrb in važna naloga delovnih
kolektivov, družbeno političnih
organizacij ter družbeno politič¬
nih skupnosti bo tudi v bodoče,
da seznanjajo proizvajalce, ozi¬
roma občane v čimširšem krogu
o smislu, nalogah in metodah, ki
se jih iboimo posluževali, da bi
dosegli svoj namen, zadovoljili
našim skupnim interesom ter ta¬
ko izvedli reformo.

ko se bodo morale tudi obrtne
delavnice kaj razširiti in si mo¬
goče organizirati tudi proizvod¬
njo na malo višji tehnološki rav¬
ni, za kar bodo prav gotovo ra¬
bile več kvalitetnega kadra, ki
pa ga bodo morale same vzgojiti.

Tudi omejevanje zaposlovanja
v delovnih organiazcijah v smi¬
slu reforme ni iskanja notranjih
rezerv, je velikokrat pogojeno
brez kakih globljih analiz in ne¬
utemeljeno, še posebno, če se
ob tem čuti še tendenca zmanj¬
ševanja proizvodnje. Jasno nam
bi moralo biti, da bo le z maksi¬
malno povečano proizvodnjo in
obenem boljšo kvaliteto moč
zmanjšati proizvodne stroške ter
tako zagotoviti razvoj našega
gospodarstva in njegovo vklju¬
čevanje v mednarodno delitev
dela. Seveda ni s tem mišljeno,
da nekje delovne sile, posebno
administracije, ni preveč, kar pa
posebno za področje cerkniške

(Nadaljevanje s 1. strani)

Sedanje stanje v delovnih or¬
ganizacijah še kljub temu ne od¬
govarja vsaj v tisti meri ne, kot
bi si želeli.

Ta problem rešujemo z daja¬
njem štipendij za študij na raz¬
nih strokovnih šolah, kar pa ni
zmeraj doovlj za kritje potreb
v proizvodnem .procesu. Danes
je zelo težko podati enotno kon¬
cepcijo sestave enotnih progra¬
mov izobraževanja, ker je to de¬
lo odvisno od zahtev posamez¬
nih gospodarskih organizacij,
njihove kadrovske strukture,
programa proizvodnje, njihovim
finančnim pogojem dn podobno.

Da bi lahko izdelali realni plan
potreb po kadrih, njih izobraže¬
vanja in zaposlevanja, morajo
podjetja razpolagati s temeljito
vodeno kadrovsko evidenco, ki
mora med ostalimi podatki za¬
jemati: evidenco strukture za¬
poslenih; evidenco stanja stro¬
kovnega kadra; evidenco oblik
možnega 'izobraževanja v delov¬
ni .organizaciji; evidenco stroš¬
kov izobraževanja; evidenco re¬
zultatov tistih, ki se izobražuje¬
jo in cel niz ostalih evidenc, ki
jih delovna organizacija rabi pri
rednem poslovanju s kadmi.

Iz dosedanje prakse je razvid¬
no, da je preskrba strokovnega
kadra, razen že omenjenega na¬
čina potekala tako, da se je izo¬
braževal kader iz vrst že zapo¬
slenih v podjetju in s pritego-
vnjem i zostalib delovnih orga¬
nizacij, kar je povzročilo neneh¬
no fluktuacijo. Ta način preskr¬
be kadrov ni bil vedno dovolj
uspešen, ker je bil pogojen z
raznimi posledicami, ki so na
podjetja negatvino vplivale.

V današnjih pogojih boljšega
gospodarjenja je nujno potreb¬
no, da se podjetja orientirajo
predvsem na domači kader, ka¬
teremu naj omogočijo študij v
rednih ali izrednih šolah, ker se
■bo tako laže vključil v delo pod¬
jetja. V cilju, da si že zaposleni
kadri dopolnijo potrebno zna¬
nje, jim je vsekakor omogočiti
možnost takega študija. Novi
zakon o delovnih razmerjih

občine ne bi držalo, zato bo
prvenstveno potrebno poiskati
notranje rezerve v nekaterih ko¬
mercialnih in tehnološko-organi-
zacijskih momentih, ne pa brez
računic v odpuščanju in zmanj¬
ševanju zaposlevanja ali celo v
omejevanju izobraževanja stro¬
kovnega kadra, ki je prvi pogoj
za uspešen preporod našega go¬
spodarstva.

Z omenjenimi besedami nisem
mislil kampanjsko ali parolarsko
zavzeti svoje stališče, ampak sem
hotel -na interpretacij sko enosta¬
ven način opozoriti delovne or¬
ganizacije, da naj pri nadalj¬
njem zaposlovanju izhajajo 'iz re¬
alnih postavk in če se bo sicer
pri intenzivnem povečanju pro¬
izvodnje pokazala tudi potreba
po novi delovni sili, naj zaposle
prvenstveno te še neopredeljene
mlade ljudi, pri čemer naj .upo¬
števajo tudi . uspeh posameznika
v osemletki. Koščak Franc

omogoča način študija že zapo¬
slenih, važno je, da tai študij
koristi podjetju in da imajo od¬
govorni faktorji v .podjetju za
to razumevanja.

Poznano .je, da večji del de¬
lovnih organizacij še nima pra¬
vilnika o strokovnem izobraže¬
vanju članov delovnega kolekti¬
va. Ravno tako ni ta problem
reguliran v statutih.

Pravilnik ibi moral točno do¬
ločati komu in pod katerimi po¬
goji se daje finančna pomoč za
študij.

Razumljivo je, da je to samo
eden izmed mnogih problemov,
s katerimi se srečujejo delovne
organizacije pri svojem rednem
delu, vendar je tudi ta problem
take važnosti, da je treba njemu
nujno posvetiti več pozornosti.

Zadnje posvetovanje kadrov¬
skih delavcev naše komune je
pokazalo, da dobro organizira¬
nih kadrovskih služb, z manjši¬
mi .izjemami, nimamo. Problemi
kadra se še zmiraj rešujejo po
starih metodah, .ki niso vedno
tudi koristne.

Osnovne smernice za bodoče
delo so na posvetovanju podane.
Vendar do danes posebnih re¬
zultatov ni bilo.

Vzrok takemu stanju brez dvo¬
ma leži na tistih osebah, v de¬
lovnih organizacijah, ki so dolž¬
ne sproivajati kadrovsko poli¬
tiko.

Novi gospodarski ukrepi nare¬
kujejo, da se med ostalim tudi
izobraževanje kadra še bolj te¬
meljito izvaja kot doslej.

To zahtevno delo pa lahko iz¬
vaja le taka služba in tak kader,
ki je za to ustrezno usposobljen.

Še pred reformo ni bilo po¬
sebnega zanimanja za tovrstno
delo, zato ni nič čudnega, da so
ponekod ravno kadrovske služ¬
be prišle na udar zmanjševanja,
kot da ravno tukaj leži tista
skrita rezerva, s katero je po¬
trebno razčistiti v prvem planu.

Mogoče da se tudi na tej plati
najdejo rezerve, dejstvo pa je.,
da bomo morali v bodoče po¬
svetiti strokovni rasti proizva¬
jalcev še več pozornosti kot do¬
slej. Bošt

iz zadnje seje občinske skupščine

Po začetem delu in naših skupnih naporih pri uveljavljanju
in izvedbi gospodarske reforme se srečujemo s problematiko, ki
smo jo pričakovali, pa tudi z vprašanji, ki še nam na novo od¬
pirajo. Izvedba reforme bo zahtevala še veliko poglobljenega
dela in naporov tako posameznikov, kot skupnosti. Delovne in
družbeno politične organizacije so skupno, v čimtesnejši pove¬
zavi pristopile h kar najuspešnejši realizaciji skupnih ciljev.
Vemo, da bomo reformo izvedli, da bomo pri tem prebredli še
marsikatero težavo. Ko postavljamo ceno za uspešen potek za¬
stavljenih nalog, pa ne smemo pozabljati na našega delovnega
človeka in na njegov standard. Občinska skupščina je vdrugič
razpravljala o cenah najosnovnejših živil, ki jih občani največ
potrošijo in katerih visoke cene bi utegnile prizadeti delovnega
človeka.

Šolanju strokovnega kadra...

glas notranjske

3

Mladinski odred predvojaške vzgoje v besedi in sliki

Komaj so odšli mladinci prve
izmene, že so bili tukaj novinci.
Mladi ljudje, polni volje do de¬
la in znanja. Človek bi dejal, da
tekmujejo, kdo bo boljši. Naj¬
bolj ije bilo zanimivo praktično
delo. Tukaj so se mladinci se¬
znanili poleg osnovnega orožja
še z ostalim. Vsi so pazljivo
spremljali predavanja. Večkrat
so postavljali tudi zahtevna
vprašanja, čeravno so bili letos
življenjski pogoji nekoliko slab¬
ši od lanskoletnih, uspeh štiri-
indrvajsetdnevnega dela ni iz¬
ostal.

Že v začetku druge izmene so
se mladinci udeležili pohoda in
zborovanja na Slivnici, na kate¬
rem je govoril narodni heroj Ja¬
nez Hribar.

Ob povratku so bili veseli in
razigrani — polni mladosti. Pri
političnih urah je bilo zelo ži¬
vahno, predavatelj skoraj ni
imel časa odgovorit: na vsa vpra¬
šanja o novi gospodarski refor¬
mi. Obravnavali so tudi vpraša¬
nje kmetijstva, saj je bila veči¬
na ravno iz kmetijske dejavno¬
sti. Vsako jutro je bila telovad¬
ba, kot v redni JLA. Mladinci so
posebno pogrešali športnih re-
kvazitav, katerih pa na žalost ni
bilo na razpolago.

Ob zaključku je komandni ka¬
der pripravil ob sodelovanju čla¬
nov ZB spominsko svečanost na
Vražjem vrtcu.

vojno. Povedal je, da je bilo sa¬
mo v Babnem polju čez 100 žrtev
fašističnega nasilja.

V poletju leta 1942 so v vas
prihrumeli Italijani in na zve¬
rinski način pobili 40 mož in

ca na tragedijo druge svetovne
vojne. Člani predvojaške vzgoje
so s spoštovanjem uredili oko¬
lico spomenika tako, da je nu¬
dila lep videz vsem tistim, ki so

POSTOJ, TOVARIŠ, SPOMNI
SE NA MRTVE, VSE KAR VE¬
LIKO JE, VSKALILO JE IZ
ŽRTVE IN TI, KI ŽIV SI,
MRTVIM SI DOLŽNIK.

Pohod na Slivnico Foto: Hren

Svečanosti so se ravno tako
udeležili v večjem številu pred¬
stavniki političnih in družbenih
organizacij iz Cerknice in dru¬
god. Janez H.

Trio »Veseli vandrovčki« so skrbeli za zabavo Foto: Hren

fantov, ki so jih našli doma, za¬
žgali pa več kot polovico vasi.
Veliko spomenikov je priča, ko¬
liko so takrat pretrpeli ljudje

se svečanosti udeležili v zelo ve¬
likem številu, čeprav je bli de¬
lavnik.

Še enkrat se spominjam be¬
sed, ki govorijo:

Člani pred¬
vojaške
vzgoje na¬
peto poslu¬
šajo svečani
govor na
Vražjem
vrtcu

Foto: Hren

Mladinci
predvoja¬
ške vzgoje
pri jutranji
telovadbi

Foto: Hrein

Predsednik ZB iz Babnega po¬
lja, Janež Milan, je spregovoril
med ostalim tudi o težkih časih
za ta kraj med drugo svetovno

tega kraja. Vsepovsod, ob cesti,
senožeti in globoko v temnih
gozdovih zagledaš skriti spome¬
nik, ki spominja vsakega prišle-

Vključevanje vajencev v uk

Tov. Pleško govori na svečani proslavi na Vražjem vrtcu

V zadnjem času je opaziti, da
delavne organizacije kakor tudi
samostojni obrtniki ne vključu¬
jejo v uk novih vajencev v ta¬
kem številu kot v prejšnjih
letih.

Bri razmišljanju o tem proble¬
mu se nam vsiljuje misel, da tiči
vzrok v zvezi s sprejemanjem
vajencev v tem, da se posamez¬
ni obrtniki in gospodarske or-
ganizacjie bojijo previsokhi bre¬
men, ki bi jih imeli z vključe¬
vanjem novih vajencev, upošte¬
vajoč pri tem dejstvo, da so z
novimi predpisi določene višje
nagrade za vajence kot doslej.
Res je, da nagrade vajencev v
prvem letu učenja ne smejo biti
manjše od 50 % in v zadnjem le¬
tu učenja ne manjše kot 80 %
od povprečnega zaslužka nekva-
lifaciranih delavcev. Toda to ne
bi smel biti vzrok za neinteresd-
ranost posameznih organizacij in
obrtnikov. Tak odnos do vklju¬

čevanja vajencev bo prav goto¬
vo imel neprijetne posledice
predvsem v teroijalnih dejavno¬
stih in nekaterih drugih gospo¬
darskih organizacijah.

Svet za delo skupščine občine
Cerknica je na svoji zadnji re-i
razpravljal o tej problem at'’’’
Člani sveta so sprejeli sklep, da
se gospodarskim organizacijam
in zasebnim obrtnikom priporo¬
či sprejemanje vajencev v ne
zmanjšanem številu oz. po de¬
janskih potrebah. Le na ta način
si bomo zagotovili potreben stro¬
kovni kader.

Če bomo pri sprejemanju va¬
jencev vodili tako politiko, po¬
tem je odveč bojazen, da se višje
nagrade ne bi obrestovale.

Naj omenimo še, da bo na
prvi prihodnji seji o tem raz-
razpravljala tudi skupščina ob¬
čine Cerknica ter v zvezi s tem
sprejela odlok o najnižji meseč¬
ni nagradi vajencev.

4

GLAS NOTRANJSKE

Izhaja mesečno kot priloga GLAS-u NOTRANJSKE

Za zmanjšanje poslovnih stroškov BRESTA

Novi Zvezni odloki v gospo¬
darstvu pomenijo začetek izva¬
janja gospodarske Teforme.

Centralni delavski svet LIK
BRESTA je na svoji 122. redni
seji, dne 16. VIII. 1965 obravna¬
val iz k j učno probleme, ki so se
pojavili ob uzakonitvi nove go¬
spodarske reforme. Centralnemu
delavskemu svetu je bilo predlo¬
ženo obširno gradivo analiz po¬
slovnega stanja v Brestu, ki
vsebuje analizo vseh možnih iz¬
boljšav, ki vplivajo na zmanjša¬
nje poslovnih stroškov in sesta¬
vo konkretnega plana proble¬
mov, ki zahtevajo preciiznejše
študije.

Na podlagi analiz v vseh sme¬
reh poslovanja je Centralni de¬
lavski svet sprejel plan nalog za
zagotovitev optimalne rentabil¬
nosti poslovanja.

Na komercialnem področju so
potrebne temeljite analize trži¬
šča, prodajne cene in asortima-
na, vzpostaviti najugodnejše na¬
bave repromaterialov, zagotoviti
večjo prodajo ...

Na proizvodno tehnološkem
področju analizirati konstrukci¬
je, izpopolnjevati tehnologijo,
uvajati materiale domače proiz¬
vodnje ...

Na ekonomsko finančnem pod¬
ročju ustaviti najemanje investi-
cajskih kreditov, proučita mož¬
nost lastne špedicije, korigirati
disproporce med osebnimi do¬
hodki ...

Na kadrovskem področju usta¬
noviti šolski izobraževalni cen¬
ter, prekiniti sprejemanje novih
administrativnih kadrov, prekva¬
lificirati odvišne kadre ...

Na splošnem področju skrbeti
za ekonomičnost poslovanja teh¬

nično strokovnih kadrov, ome¬
jiti službena potovanja, zagoto¬
viti tekoče informiranje ...

Temeljito proučevanje prora¬
čunskih stroškov in njih analiz
v smislu zmanjšanja le teh, je
eden prvih in osnovnih faktor¬
jev v oilju racionalnejšega dela
in smotemejšega gospodarjenja.

Večja produktivnost pogojena
z ustreznimi tehnološkimi izpo¬
polnitvami in večjo mero stro¬
kovnosti — to je kvalitete dela
— in pa temeljite analize trži¬
šča, prodajne cene in asortima-
na; vse to je skupek potrebnih

Hiter prehod — eden najhit¬
rejših na svetu sploh — tipično
agrarnega gospodarstva v indu¬
strijsko štootkcj razvito deželo
nam je zapustil ob forsiramju
težke in predelovalne industrije
na račun primarne (bazične)
vrsto neskladij, kar je bilo
vzrok neenakomernemu razvoju
vseh panog in celokupnega na¬
šega gospodarstva.

Vse to je nujno terjalo nove
ukrepe, ki naj hi odpravili ta
neskladja. Nova reforma mo¬
ra ustvariti nove pogoje gospo¬
darjenja vsem delovnim organi¬
zacijam in omogočiti stabilnost
gospodarskih gibanj.

Reforma cen — posebno v pri¬
marni (bazični) industriji (rude,
surovine, energetika itd.), deviz¬
na reforma ($ = 1.250.— din),
denominacija denarja itd., naj bi

sil, ki pogojujejo uspešno »živ¬
ljenje« novega perspektivnejše¬
ga načina gospodarjenja, novih
gospodarskih odnosov, novih
stabilnejših gospodarskih gibanj
in ne nazadnje tudi boljšega živ¬
ljenja (standarda) delovnih lju¬
di.

‘Pired nami so novi pogoji go¬
spodarjenja in na nas vseh je
odgovornost, kako uspešno se
bomo v te pogoje vključili. Za¬
vedamo se, da nam v zadnjem
času že tolikokrat izrečena in
napisana parola — izkoriščanja
notranjih rezerv — nikakor ne
sme ostati le dekorativno blago.

dokončno zajezili nadaljne na¬
raščanje inflacije.

Razni ukrepi, ki predstavi jajc
v bistvu zmanjšanje družbenih
obveznosti delovnih organizacij
kot: odprava prispevka na do¬
hodek, zmanjšanje prispevka na
osebni dohodek, odpirava pro¬
metnega davka v proizvodnji itd.
omogočajo delovnim organizaci¬
jam smotrnejše gospodarjenje.
Gospodarske organizacije bodo
v prihodnje udeležene pri delitvi
vrednosti neto proizvoda za
71%, kar je 40% ve.č kot doslej
Takšna obremenitev je brez dvo¬
ma ovirala dobro gospodarjenje.
Proizvodna cena bo oproščena
dosedanje neekonomske primesi
prometnega davka (ta je v letu
1964 v Sloveniji znašal 84 mili¬
jard din), kar bo omogočilo več¬
jo možnost kooperiranja med
posameznimi podjetji. Gospodar¬
ska reforma daje tudi nov polo¬
žaj osebnim dohodkom pri do¬
ločanju politike in razvojne sme¬
ri, računa z njimi kot z gibalom
tega razvoja in spodbuja k ve¬
čanju produktivnosti dela. Re¬
forma sama pa ne more rešiti
vseh problemov, ki imajo izvor
v neracionalnem delu in nizki
produktivnosti. Gre za smoter-
nejšo porabo proračunskih sred¬
stev, povečanje strokovnih kad¬
rov — skratka za kvaliteto dela
— ali z istimi besedami: maksi¬
malno izkoristiti vse obstoječe
notranje rezerve.

Gospodarska reforma je po¬
goj, da se bo naše gospodarstvo
v večji meri vključilo v svetovno
tržišče. Gospodarski odnosi so
prišli do te stopnje, Iko nujno
potrebujemo za svoj še hitrejši
napredek široko .odprto tržišče,
s čimer so tesno povezani tudi
stabilnejši pogoji gospodarjenja,
obenem pa tudi stabilnejše na¬
raščanje realnega standarda de¬
lovnih ljudi.

Lično urejena dnevna soha s vitrino »META«, proizvod tovarne
pohištva — Cerknica

BREST v novih pogojih gospodarjenja

Ule Jože, dolgoletni strojnik lo
komobile tipa WOLF, iz tovarne
pohištva Cerknica. Ta komobila
je bila leta 1957 kupljena od
rudnika Magura Golaž na Ko¬
sovem polju. Demontirali so jo
sedanji strojnik, Šega Andrej,
Vadla Jaka, Kebe Franc, Lončar
Srečo in Remžgar Ciril. Z vsemi
pripadajočimi deli lokomobila
tehta 70 ton.

Do Rakeka je bila pripeljana v
petih železniških vagonih.
Zanimivo je to, da se je nakla¬
danja vršilo s popolnoma pri¬
mitivnimi sredstvi.

Na sliki: Ule Jože pri svojem vsa¬
kodnevnem vzdrževanju stroja.

Z gospodarsko reformo, ki je
sedaj dobila še pravno obliko v
celi vrsti predpisov, se pričenja
tista faza, kjer morajo gospo¬
darske organizacije najkonkret¬
neje ukrepati tako v smeri čim
ugodnejšega izbora kot čim bolj
racionalne proizvodnje.

Gospodarska reforma vspo-
nogami in tako tudi med pod¬
stavlja drugačne odnose med pa-
jetjd glede delitve ustvarjenega
družbenega produkta. Osvojeno
je načelo, da se ti odnosi ne
vspostavljajo več administrativ¬
no, temveč preko cen, ki naj se
svobodno oblikujejo.

Gornje načelo ne pomeni, da
bomo lahko oblikovali cene po
naših željah. Cene nam bo ob¬
likovalo tržišče, torej zakon po¬
nudbe in povpraševanja, tako na
domačem kot na tujem tržišču.

Že v samem začetku tega pro¬
cesa je poudarjeno, da se bodo
morala podjetja uveljaviti v
mednarodni delitvi dela, če bodo
hotela še nadalje obstojati in se
razvijati. Na Brestu je to nujna
orientacija. Za pospešitev izvoza
pa Brest ne namerava poslovati
več izključno preko izvoznih
podjetij, temveč pripravlja vklju¬
čevanje lastnih kadrov z zuna¬
nje trgovinsko poslovanje. Tak
način zagotavlja zanesljivejše na¬
stope na tujem tržišču in giblji¬
vejše reševanje problemov, ki
nastajajo pri teh vrstah poslov.

Na zunanjem tržišču se :bo
možno uveljaviti in razširiti po¬
sle le, če bomo dovolj konku¬
renčni. Konkurenčnost pa nala¬
ga podjetju nizke cene in solid¬
no kvaliteto izdelkov.

Izračune, ki smo jih napravi¬
li, slonijo na cenah, kot jih do¬
pušča Zvezni zakon. Ti izračuni
Nadaljev. na 5. strani

GLAS NOTRANJSKE

S

J&a&cažeaaftfe adcaslih

Za .uresničitev socialističnih na¬

čel gospodarjenja in upravljanja
moramo nenehno skrbeti, da se
naši delovni ljudje vsestransko,
splošno in strokovno izobražuje¬
jo. Sedanji, težji pogoji za več¬
jo storilnost in ekonomičnost
zahtevajo na vseh delovnih me¬
stih čimlbolj sposobne ljudi. Da
bi imeli delavni ljudje možnost
pridobiti potrebno znanje, kar
narekuje .ustava, bo Delavska
univerza v Cerknici v 1. 1965/66
organizirala naslednje oblike šol,
tečajev fin seminarjev.

ŠOLE

Večerne osnovne šole: za I. in

11. stopnjo. Prva stopnja za 5.
in 6. razred osnovne .šole in dru¬
ga stopnja za 7. in 8. razred
osnovne šale.

Pogoji za vpis so naslednji:
kandidat mora biti star najmanj
16 let, predložiti mora zadnje
šolsko spričevalo. -Šolnina bo
5.000 idinarjev mesečno: šola bo
trajala 9 mesecev.

Poklicna gradbena šola: za II.
in III. letnik. Šola bo v Cerknici
in se lahko vpišejo kandidati, ki
so uspešno končali I. letnik, ozi¬
roma opravili popravni izpit.
Prijave sprejema Delavska uni¬
verza Cerknica in Gradbeno pod¬
jetje SGP Cerknica.

Večerna ekonomska srednja
šola: II. letnik, ki bo v Cerknici.
Pogoji za vpis iso, da je kandidat
uspešno lopravil izpite za II. let¬
nik.

Večerna srednja tehnična šola:

— lesni odsek III. letnik, oziro¬
ma VI. semester. Pogoji za vpis
so, da so opravljeni izpiti za
vseli V. semestrov.

Večerna višja ekonomska ko¬
mercialna šola: I. letnik. Šola bo
v Cerknici. Pogoji za vpis so, da
je končana srednja šola. Kandi¬
dati, ki nimajo končane ali pri¬
znane srednje šole, morajo opra¬
viti ■ sprejemni izpit. V vsakem
primeru pa mora biti končana
osnovna šola. Prijave sprejema
Delavska univerza v Cerknici do

12. .septembra 1965. Za tiste, ki
bodo opravljali sprejemni izpit,
bo (delavska univerza organizira¬
la tečaj za -sprejemni izpit.

Šola za življenje: namenjena
je doraščajioči mladini.in -bo po
interesu, oziroma številu prijav-
lijencev organizirana v vseh več¬
jih krajih naše občine. Šola bo
obsegala ciklus predavanj iz vseh

področij vzgoje, ki so potrebna
mladini, predvsem tistim, ki se
nameravajo poročati.

Šola za starše: namenjena je
staršem, ki imajo šoloobvezne
otroke. Teme predavanj bodo
predvsem o vzgoji otrok in po¬
moč pri učenju. Organizirana bo
v vseh krajah, kjer bo dovolj
prijavljencev.

TEČAJI

Tečaj slovenskega jezika: na¬
menjen je vsem, ki se bodo pri¬
javili, predvsem pa administra¬
tivnemu osebju, ki ima opravka
z 'dopisovanjem. Teme bodo
predvsem iz izrazoslovja in pra¬
vopisa.

Tečaj nemškega jezika: I. stop¬
nje, ki je namenjen slušateljem
višje ekonomsko komercialne šo¬
le in tudi ostalim interesentom.

Tečaj italijanskega jezika: I.
stopnje za slušatelje višje eko-
nomsko-komesrcialne šole. Prija¬
vijo se lahko tudi vsi ostali kan¬
didati.

Tečaj za gostinske delavce: ki
bo v Cerknici in je namenjen
gostinskim delavcem ter mladi¬
ni, ki ima veselje -do dela v go¬
stinstvu.

Tečaj za kletarstvo: namenjen
je vsem, ki delajo v kleteh z al¬
koholnimi in .brezalkoholnima pi¬
jačami. Prijavijo se lahko vsi,
ki .jih kletarstvo zanima.

Kuharsko gospodinjski tečaj:
zajemal bo predvsem tehniko
kuhanja in ekonomiko gospo¬
dinjstva. Tečaji bodo povsod
tam, kjer bo dovolj prijavljen¬
cev.

Krojni in šiviljski tečaji: bodo
v vseh krajih, kjer bo dovolj
prijavljencev. Na željo kandida¬
tov oziroma kandidatk bo pro¬
gram zajemal osnove iz krojaš-
tva, šivanja in ravnanja s šival¬
nimi stroji.

Tečaji o ravnanju z gospodinj¬
skimi stroji: je namenjen gospo¬
dinjam, (ki imajo ali nameravajo
nabaviti gospodinjske stroje.
Program zajema nego, ravnanje
in manjša popravila vseh stro¬
jev od sesalca za prah do pral¬
nega stroja. Organiziran ho pov¬
sod, kjer ho dovolj prijavljen¬
cev.

Tečaj o kmetijski mehaniza¬
ciji: namenjen j e privatnim kme L
toValcem in bo obravnaval vse
lažje kmetijske stroje, predvsem
nego, vzdrževanje in delo s temi

strdj-i. Prijavijo se lahko vsi, ki
jih to področje zanima. Tečaji
bodo v vseh krajih, kjer bo do¬
volj prijavljencev.

Tečaj o uporabi umetnih gno¬
jil: namenjen je kmetovalcem.
Program zajema grobe analize
zemljišč, izbiro umetnih gnojil
za posamezne kulture, kakor tu¬
di vse ostalo, kar je v zvezi z
gnojenjem. Prijavijo se lahko vsi
interesenti.

Tečaj o živinoreji: za .privatne
kmetovalce. Tečaj bo zajemal
teme iz pitanja, nege in vzreje
živine. Prijavijo se -lahko vsi, ki
jih živinoreja zanima.

Tečaj o turističnih informaci¬
jah: za vse gostinske in trgovske
delavce, iki imajo delo s turisti.
Teme bodo predvsem iz: spreje¬
ma, dajanja napotkov in ostale
informacije turistov.

Tečaji za vse komisije organov
upravljanja v gospodarskih or¬
ganizacijah in družbenih služ¬
bah.

Po temeljnem zakonu o delov¬
nih razmerjih ima delavka za
nosečnost m porod pravico do
porodniškega dopusta, ki traja
brez presledka 133 dni. Z zdrav¬
niškim izvidom sme nastopiti
porodniški dopust 45 dni pred
porodom, mora pa ga nastopiti
28 -dni pred porodom.

Po zakonu je torej dela.'.,
dolžna nastopiti porodnlšKi do¬
pust vsaj 28 dni pred porodom.
Po mnenju, organov socialnega
zavarovanja traja spričo take
odločbe porodniška dopust po
porodu v vsakem primeru naj¬
več 105 dni, čeprav ga delavka
ni nastopila pred porodom. No¬
vi zakon je namreč k prej uza¬
konjeni dobi 105 dni porodnišše-
ga 'dopusta dodal 28 dni pred po¬
rodom; namen te spremembe je
predvsem varstvo -otrokovega
zdravja i-n -razvoja pred poro¬
dom, ker z drugačno uporabo
te določbe ne bi bil uresničen.

'Nekatere .organizacije se s tak¬
šnim stališčem niso strinjale,
ker je po njihovem mnenju pro¬
tizakonito -glede na določbo v
prvem odstavku 73. člena zako¬
na, po kateri znaša porodniški
dopust 133 'dni in se materi ne
more skrajšati, čeprav ga ni na¬
stopila pred porodom.

Tečaj za ozke profile (polkva-
lifikacija): iz vseh strok za po¬
samezna podjetja, kjer bo do¬
volj zanimanja.

Tečaj za inštruktorje in delo¬
vodje: za gospodarske organiza¬
cije o organizaciji dela, dela z
ljudmi in ostalo po želji posa¬
meznih podjetij.

SEMINARJI

IN DRUGE OBLIKE

Seminarji s kadroviki in sekre¬
tarji podjetij o izmenjavi izku¬
šenj iz posameznih področij.

Delavska univerza lahko v so¬
delovanju s strokovnjaki in za¬
vodi nudi pomoč tudi vsem or¬
ganizacijam pri izdelavi statu¬
tov, pravilnikov in drugih samo¬
upravnih aktih, ki so vezani na
spremembo, zaradi sprememb
zakonskih določil.

Vse informacije lahko dobite
pismeno ali ustno pri Delav¬
ski univerzi v Cerknici, ki poslu¬
je v stari osnovni šoli v Cerk¬
nici.

DELAVSKA UNIVERZA
CERKNICA

-Na konkretno predpostavko
nekatere delovne organizacije v
takšnem smislu je izdal Zvezni
sekretariat za delo pod št. 132-
29/65-5 dne 17. junija naslednje
mnenje:

»Porodniški dopust, ki se mo¬
ra obvezno np^.op tl . ;

porov

'VZjUru),  se ne mui e v ___

primeru preložiti na čas po po¬
rodu, kolikor se pred porodom
ni izrabil.«

'Namen zakonodajalca je torej
bil .pri podaljševanju porodniš¬
kega dopusta od 105 dni na 133
dni v tem, da varuje otroka in
mater pred porodom, ker je po¬
kazala analiza statističnih podat¬
kov .o prezgodaj rojenih otrocih,
da je znaten odstotek nedono¬
šenih in mentalno nerazvitih no¬
vorojencev prav pri ženah, ki so
delale do zadnjega dneva pred
porodom. V interesu žene in nje¬
nega otroka je, da uporabi pra¬
vico, h kateri jo obvezuje zakon.
Glede na to gre vsaki delavki po
porodu .porodniški dopust naj¬
več 105 dni, v nobenem primeru
pa ne toliko dni nad to dobo,
kolikor jih ni pred porodom iz¬
rabila.

Pravice do porodniškega dopusta

Brest Cerknica * Brest Cerknica » Brest Cerknica ■ Brest Cerknica ■ Brest Cerknica

(Nadaljevanje s 4. strani)
kažejo ugoden rezultat za pri¬
marno proizvodnjo ne pa za fi¬
nalno: 'Znano pa je, da se s spre¬
membami cen na višje, spremi¬
nja tudi struktura potrošnje. To
pomeni, da se kupna moč, ki je
bila prej na razpolago za nakup
določenega blaga (npr. pohišt-
-va), preliva na dsruga področja
nakupa, kar povzroči, da je se¬
daj manjše povpraševanje po
tem blagu. Tako je nujno, če ho¬
čemo (pro.daj.ati take količine,
kot so sedanje ali pa povečane,
te količine prodajati po nižjih
cenah. Možnost take prodaje pa
seveda zahteva nižje lastne cene.
Oblikovanje teh cen pa je odvis¬

no od nas samih. V strukturi
lastne cene predstavljajo stro¬
ški porabljenega materiala 55%
in Osebnih dohodki 30%. Jasno
je, da se ekonomičnost našega
dela mora pričeti prav -pri teh
stroških. *

Gospodarska reforma zagotav¬
lja .stabilnost v gospodarjenju,
to ije ena izmed najpomembnej¬
ših postavk reforme. V stabilnih
pogojih, pa čeprav so trenutno
zelo težki, je s proučevanjem in
študijem možno najti takšne
faktorje gospodarjenja, ki pri¬
vedejo do uspešnejšega poslova¬
nja. Takšni pogoji dajejo tudi
novo vsebino planiranja, ki bo v
kombinatu imel odraz v konk¬

retnem programu poslovne ak¬
tivnosti, za določeno obdobje.

Centralni delavski svet kombi¬
nata je Obravnaval nove izraču¬
ne, nove pogoje in nove tenden¬
ce razvoja prodaje, ter je na
podlagi tega dal vsem poslov¬
nim enotam »Plan nalog za
zmanjšanje poslovnih stroškov
BRESTA«. V tem planu so za¬
dolžene predvsem strokovne
službe, konkretizirajo naloge v
planu do potankosti.

Te naloge -se nanašajo na pro¬
dajne cene dn asortiman proda¬
je, na nabavo surovin in mate¬
rialov, na zaloge, konstrukcijo,
kapacitete, organizacijo, discipli¬
no in na sistem samega eviden¬

tiranja in obračunavanja. Ra¬
zumljivo je, da moramo pri tem
sodelovati vsi. Delati moramo
ekonomično na vsakem delov¬
nem mestu. Ponazorimo si sle¬
deč račun: če bi vsak zaposlen
v 'kombinatu, delal samo s 100.—
din stroški manj na dan (prih¬
ranek na materialih, fiksnih
stroških, prihranek na času. ..),
bd to zneslo letno v kombinatu
preko 40 milijonov din več do¬
hodka. Očitno je, kje je treba
iskati moči za uveljavitev na
vedno bolj zahtevnih tržiščih. To
pa tudi pomena, da gremo v ti¬
sti smeri, ki jo reforma začrtuje.

Stefan — Rudolf M.

6

GLAS NOTRANJSKE

JOdžna lama

V septembru mesecu bo v Ju¬
goslaviji IV. mednarodni speleo-
loški kongres, ki se ga udeležu¬
je nad 400 jamarjev iz vsega sve¬
ta. Naš kras je v svetu dobro
znan, saj so bili prvi kraški po¬
javi raziskani in opisani v sve¬
tovni literaturi na našem ozem¬
lja. Svet od Triglava do Skadar-
skcga jezera je poln površinskih
in podzemskih posebnosti, kot
so škrape, vrtače, uvale, zaprta
kraška polja z rekami ponikal¬
nicami. Podzemski svet pa se
nam odkriva v vsem svojem raz¬
košju. Zato z vso upravičenostjo
imenujemo to ozemlje — klasi¬
čen kraški svet!

Odtrgajmo list iz jamarskega
dnevnika in se popeljimo z ljubi¬
telji podzemlja na ogled enega
od biserov podzemlja — Križno
jamra.

17. in 18. julij 1965.

Zadnji sončni žarki so se zgub¬
ljali izrr. Križne gore. (Pred Križ¬
no jamo pa je bulo vse živo: po¬
stavljali smo šotore, čistili ace-
tilenke, polnili gumijaste čolne.
Zbrali so se predstavniki skoraj
vseh jamarskih klubov Sloveni¬
je: Domžail, Logatca, Ljubljane,
Postojne, Sežane in Rakeka. Ba-
kovčami, kot prireditelji, smo
imeli kar največ skrbi, kajti
zbralo se je kar 52 deklet in fan¬
tov. Nekateri so se nemiimra ozi¬
rali proti vhodu jame, od koder
je neprijetno mrazilo. Najmlaj-
šim je bil to jamarski krst —
prvo srečanje s podzemljem. Ko
so bile priprav© končane in že¬
lodci podprti z okusnim gola¬
žem, še kratek posvet. Cilj po¬
hoda v jamo je bil priprava za
predkongresno ekskurzijra, za ka-
ter.o se je prijavilo nad 20 ja¬
marjev, udeležencev kongresa.
Odstraniti je bilo nepotrebne na¬

pise po stenah jame in urediti
dostop na Kristalno goro. V ja¬
mo srna odšli natanko ob 21. uri.
Pred nami je bila to noč dolga
in naporna pot. čez številna je¬
zera in podore do konca, kjer
človeku zastane dah nad lepota¬
mi, ki jih razgalja Kristalna go¬
ra. Zato pogumno naprej!

Po 20-minutnd hoji skozi suhi
del Prednje jame smo dospeli ,do
prvega jezera. Ta del jame ima
še več stranskih, razsežnih ro¬
vov in brezen. Med njimi najbolj
znan Medvedji rov, kjer so že
leta 1887 odkrili kosti jamskih
medvedov. Nobena jama na sve¬
tu se ne more pohvaliti s takim

bogstvom. Kar nad 2000 kosti je
bilo izkopanih iz sige. Iz njih sta
sestavljeni dve popolni okostji,
ki danes kraise deželni muzej na
Dunaju in prirodoslovni muzej
v Ljubljani. Največj o 'globino vo¬
de pa so travno ta dan izmerili
ljubljanski jamarji v Kiklovem
breznu: 18 m! Prednja jama pa
je tudi precej poškodovana, ker
j;e pač dostopna.

Porinili smo čolne v jezero in
»jamsko bnadovje« .je krenilo na

Lovska idrujidna Cerknica je
pričela popravljati nekdanjo
stavbo italijanskih fašistov m
Javorniku.

Stavba je .bila brez strehe, si¬
cer pa dobro ohranjena.

Prva dela so že opravili. Raz¬
čistili so teren iln notranjost
stavbe in pričeli z gradnjo na-
streišja. Ves potreben les so do-

pot. Prijeten občutek prevzame
človeka, ko ob razsvetljavi ace-
tdlenke prodira v skrivnostno ti¬
šino podzemlja. Na stropu od¬
kriva čudovite oblike kapnikov,
pod njim pa mimo polzi čista,
smaragdno zelena voda, iz kate¬
re se tu in tam zaleskeče kap¬
nik. Povsod mir, slišati je le ena¬
komerno veslanje.

Stene podzemskih hodnikov se
umikajo in že se nahajamo v
večji dvorani. Ponekod voda iz
stropa kar lije. Vlaga je nad
90 %. A že nam ogromni skladi
zapro nadaljnjo pot. Zaradi te¬
že se je strop v podzemlju po¬
drl. Take predele imenujemo po¬
dore. Zato čolne na ramo in čez
razmetano, mokro skalovje na¬
proti novemu jezeru. Teh je v
jami kar 22, čez zasigiane prago¬
ve, 'ki jih prebredemo, dospemo
do 14. jezera, Nadaljnjo pot za¬
pira podor v obliki grušča, ki
je ves zasigam. Od vsepovsod pa
teče čez nizke pragove voda. To
je 'Kalvarija. Na pol poti smo.
Jamarju se rnuldi lep prizor: gozd
kapnikov razkošnih oblik, pon-,
vice, napolnjene z vodo, Na tej
vmesni postaji se odpočijemo.
Potrebni smo tudi dobre kaplji¬
ce. Niso prvi jamarji, ki so tež¬
ko prenašali lesene čolne čez ta
visoki, nerodni podor, zastonj
krstli ta del za Kalvarijo. Za
Kalvarijo se rovi cepijo v dva
dela. Nadaljujemo poit po vod¬
nem rovu. Pragovi nam še več¬
krat onemogočijo napredovanje
V čolnih. Zato previdno na trdna
tla, sicer se lahko kanalu okop¬
lješ! VOda pa ni ravno topla. Tu¬
di utrujenost se že čuti od ve¬
slanja proti toku. Pred nami je
nova prepreka, 25 m visok in
100 m dolg podor. Pozor, to je
Križna gora! Veliki bloki kame¬
nja so razmetani vsepovsod. To
še bolj otežuje prehod. Zaradi
»križev to težav« pri prebodu je
ta veličastni podor dobil ime
»Križna gora«.

Do Kristalne gore — našega
cilja — je preostalo še 7 jezer.
Ob predzadnjem jezeru pada s
stranske jame nad 1 m visok po¬
toček. Zaobidemo ga, pred nami
pa se pojavi skupina lepo izrez¬
ljanih kapnikov, ki podpirajo
strop. Za njimi ob stenah pa so
kapniki, ki se leskečejo v različ¬
nih odtenkih barv. Nikjer v pod¬
zemlju še nisem videl tako skrb¬
no to lepo zasiganega dna, preko

bili od Gozdnega gospodarstva
Postojna.

Visa dela izvršujejo na prosto¬
voljni bazi članstva.

Koča bo dokončno urejena do,
jelenovega ruka, to je do konca
meseca septembra. 1

Kočo bodo uporabljali pred¬
vsem za lov na visoko divjad.

Prav bo prišla v slabem vre-

katerega se po zasiganih koritih
pretaka potok. To je Matjažev
rov. -Nekateri čolni so se preveč
oddaljili, zato moramo naprej.
Peljemo se mimo tenkih kapni¬
kov, ki vise s stropa. Podobni
so ledenim ploščam. Takoj za¬
tem je še ozek rov in že smo
pri zadnjem jezeru — zadnjem
pristanišču. Čolne spravimo na
obalo, pripravimo vrvi. Pot je
nevarna, vzpenjamo se počasi po
melišču. Odkrušeno kamenje se
vali z navpičnih sten. Potrebno
je preplezati še nad 7 m krušlji¬
vo steno. A ves trud je kmalu
bogato poplačan. Pred nami je
Kristalna 'gora. Dvorana je mor¬
da 30 m široka, dolga pa 50 m.
Na nekaterih mestih je do stro¬
pa 100 m. V tem prostoru se na¬
haja nesluten, pravljičen svet.
Snežno beli kapniki- najrazličnaj-
ših oblik ralstejo iz črnih tal. Po¬
gled beži v gozd odsekanih kap¬
nikov. Okrog pol metra so viso¬
ki. 'Voda je na njih padala iz
velike višine to jim ni dovolila
višje rasti. Na vrhu pa se zaklju,
čiljio s kristalnimi! krožniki, na¬
polnjenimi z vodo. Naprej spet
s stropa visijo veliki stalaktiti,
Za ta opis jb vsaka beseda pre¬
skopa to slika revna, da bi lah¬
ko pričarala te lepote. Ta svet
mTijomov kristalov v najrazlič¬
nejših barvnih odtenkih je treba
eamlo videti!

Čais nas preganja. Zunaj se si¬
gurno že dani. Ura se pomaka
proti peti. 'Le kdaj je tako hitro
minilo?

Pot nazaj je prav tako zani¬
miva. Saj se odkrivajo očem az
teme vedno nove, fantastične
oblike. Kopljemo se čez pregra-
je. Utrujenost se je zajedla v
vse dele telesa. Mišice niso več
tako prožne to voda žlubodra v
škornjih. Po jezerih, ki se lomi¬
jo v številnih vijugah, dospemo
na suho. Sledii pot po suhem to
že se nam v daljavi prikaže me¬
dli soj dnevne svetlobe, ki je
vedno močnejša. Ugasnemo luči.
Po skoraj 12 urah v jami pole¬
žemo po travi. Pred jamo pa tak
vrvež. Zadnje priprave za veliko
veselico gredo h kraju. Vse je v
pričakovanju velikega obiska tu¬
ristov to Veselih planšarjev. Nas
pa vse to v toplem julijskem
soncu ne prevzame.

Spornimi se vračajo k tebi,
Križna jama, ti zapeljivka. Kajti
kogar enkrat objameš, ga ne iz¬
pustiš več! Vojo Rajčevič

in turistom.

Do koče se lahko pride z vsa¬
kim motornim vozilom in sicer
o'd Otoka, Otoških dolin in De¬
belega kamna.

Predvidevajo, da bo v letnem
času dovolj turistov, saj se nu¬
di od Koče na Količu res lep
razgled to čist višinski zrak vsa¬
kogar poživi.

Lovska koča na Javorniku

menu tudi gozdarjem, logarjem

GLAS NOTRANJSKE

7

Turizem na Bloški

Prebivalci Bloške planote ' so
se kot malokje zavzeli za razši¬
ritev turizma' tudi na njihovo
območje, ki je znano kot zibel¬
ka smučarstva v Evropi, nič
manj pa tudi po pitanih volih,
katerih kvalitetno meso gre
predvsem v izvoz. Zlasti si že¬
lijo, da bi bil turistični promet

IVAN MIKLAVČIČ

tudli v Vročih mesecih. O turiz¬
mu na Bloški planoti pravi pred¬
sednik turističnega društva Bloš¬
ke planote, Ivan Miklavčič, ta¬
kole:

»Kljub temu, da je precej, de¬
lovne sile. z Bloške planote vklju¬
čene v delo v tovarnah kombi¬

nata BREST iz Cerknice in v
podjetju Elektrožaga v Novi va¬
si, se še vedno pretežni del pre¬
bivalstva ukvarja s poljedel¬
stvom in živinorejo. Zlasti so po¬
znani bloški voli, krompir 'in sir.
Zadnja leta je močneje čutiti tu¬
di potrebo zlasti starejšega pre¬
bivalstva po novem viru dohod¬
kov, po razširitvi turizma. Pred¬
lanskim ustanovljeno turistično
društvo, ki šteje trenutno 60 čla¬
nov, si je že postavilo dolgoroč¬
nejši program dela. Prva akcija
nam je že uspela, ko smo lani
v vasici Volčje, 1 km oddaljeni
od Nove vasi, s 450 prostovolj¬
nimi delovnimi urami zgradili
. umetno jezerce na površini ca.
2 ha zemlje. Od Nemške vasi do
Volčjega smo uredili tudi kilo¬
meter dolgo cesto, tako da je
možen dostop do jezera tudi po
lepi makadamski cesti. Trenutno
imamo ndkaj težav z blatom v
jezeru, vendar bomo to v krat¬
kem odstranili, Del jezera bo na¬
menjen kopalcem, del. pa šport¬
nemu ribolovu, saj bomo v krat¬
kem vrgli v jezero več vrst rito,
po vsej verjetnosti bodo to kra¬
pi, postrvi in morda tudi raki.
V pianu imamo tudi postavitev
čolnarne. Pozimi bomo spreme¬
nili jezero v drsališče in igrišče
za. hokej. Pred nedavnim smo
uredili oto jezeru tudi gostišče,
kjer je moč dotoiti pijače, pa tu¬
di topla in mrzla jedila. Ob ne¬
deljah pa je navadno tudi ved¬
no nekaj na ražnju, največkrat
jagnje.- Kot majhna zanimivost,
ki je dobrodošla zlasti nedelj¬
skim izletnikom, je naprava, za.

pačenje na Tažnju, ki ga poga¬
nja voda iz studenca.

Jezero na Volčjem ima sicer
vedno več obiskovalcev, me.d nji¬
mi tudi. tujcev, vendar je še
vedno širšemu krogu to področ¬
je nepoznano. Naša posebna za¬
nimivost, na katero smo vsi po¬
nosni, je Zavrh pri Sveti Trojici
(sedaj Sivce), rojstna vas Lev¬
stikovega Martina Krpana, ki si
ga hoče prisvojiti tudi Vrhnika.
Veliko več si obetamo tudi od
lova, zlasti za srnjad, jelenjad in
medvede. Pozimi nameravamo
obnoviti tekmovanja v smučanju
z udeležbo 'kvalitetnih tekmoval¬
cev, saj imamo na voljo idealna
smučišča, kot so: Piškovec, Bloš-
ček in Lisec. Pri tem imamo te¬
žave s sredstvi za nabavo žični¬
ce, ki jih pa, kot kaže, ne bomo
še tako kmalu zagotovili. Naši
kraji so zelo primerni tudi za
treninge športnikov, saj nas že
skoraj redno vsako leto obisku¬
jejo telovadci Narodnega doma
iz Ljubljane in slovenska namiz¬
noteniška reprezentanca. Vedno

več je interesentov za gradnjo
weekend hišic, za katere bomo
poiskali lokacijo v neposredni
bližini umetnega jezera.

Na Blokah imamo štiri gostin¬
ske obrate. Sami zasebniki so.
Skupaj pa je nekaj nad 30 ležišč.
To je premalo za hitrejši napre¬
dek turizma, zato smo petim
vaščanom priskrbeli kredite za
gradnjo turističnih soh, zanima¬
nje za kredite, katerih enkratni
znesek znaša 750.000 din, je pre¬
nizek, pa je še vedno precejšnje.
Vsekakor mislimo tudi na to, da
bi se stranke iz doma Partizana
umaknile za potrebe nočitvenih
kapacitet.

Več pbmoči smo si obetali tu¬
di od občinske turistične, zveze,
ki premalo skrbi za populariza¬
cijo krajev na Bloški planeti.
Pred nedavnim so izdali 16 lič¬
nih barvnih razglednic z motivi
krajev Cerkniške in Loške doli¬
ne, na nas pa so popolnoma po¬
zabili.

Vsako leto nameravamo prire¬
diti tudi dve tradicionalni .prire¬
ditvi in sicer poleti piknik ter
pozimi koline. Mislimo, da bodo
naša prizadevanja padla na
ugodna tla.«

OBVESTILO

Obveščamo občane občine Cerknica, da so se Oddelek
za notranje zadeve (tudi Matični urad Cerknica), Odsek
za narodno obrambo in Sodnik za prekrške Skupščine
občine Cerknica preselili iz dosedanjih prostorov v zgrad¬
bo stare šole, Cerknica Partizanska 9 — I. nadstropje.

Obenem sporočamo nove telefonske številke: Oddelek
za notranje zadeve in Sodnik za prekrške: Cerknica 79-067;
Odsek za narodno obrambo: Cerknica 79-087.

Iz pisarne tajništva
Sob Cerknica

KRIZNA JAHA PRI LOŽU

MEDVEDJI ROV

L E GE ti DA

/ VHOD

II VITLOV ROV

m SLAP

IV DiSCHMAHOVA JAMA

V ZORRERJEVA DVORANA

* SCHULZEJEVA RAZPOKA

n GLAVNI ROV

IV VELIKA DVORANA

K VODNI PONOR

X

XI I. ROV

NI M. ROK

XM PODORN/ ROV

XIV  STRANSKI ROV

XV  SUHI ROV NAD OTOKOM

m SKRITI ROV

XVI  OTOK

vm KALVARIJA

XIX ORGIJE

U KRIŽNA GORA

XXI KAPELICA

XXI MATJAŽEV ROV

UK KRISTALNA GORA

UH KAMRCA

UY MOSTIČ

XXVI BOBNARICA

Xin KLJUČ

OVK MEDVODJE

m STRANSKO JEZERO

XXX BLATNI ROV

XXJJ VRATCA

XXXI MIŠNICA

8

GLAS NOTRANJSKE

Zaključek sezone letovanja

Te dni smo v podjetju Kovi¬
noplastike Lož zaključili sezono
letovanja na mcurju. Podjetje je
krnelo letos v najemu dve stav¬
bi v Dramlju pri Crikvenici ter
svoje osebje počitniškega doma,
to je upravnika, kuharico in po¬
močnico. Letovanje so pričeli 20.
junija in zaključili 5. septembra.
V glavnem so člani kolektiva le¬
tovali po 7 dni, to je od nedelje
do nedelje. V 10 izmenah je le¬
tovalo skupno 226 članov kolek¬
tiva in njihovih svojcev. Izmene
je prevažal avtobus podjetja po¬
leg tega pa so člani kolektiva

istočasno lahko koristili tudi
enodnevne izlete. Teh enodnev¬
nih izletov se je tekom sezone
udeležilo 158 članov kolektiva.
Zelo razveseljivo je, da iz leta
v leto raste zanimanje za letova¬
nja na morju. Če  primerjamo
leto 1962, ko se je udeležilo le¬
tovanja v Kačjaku 130 članov,
leta 1963 v Selcah 160 članov in
leta 1964 ponovno v Selcah 190
članov, je to vsekakor zadovo¬
ljivo, saj je letos letovalo že cca
30 %  članov koleiktova in njihovih
svojcev.

S. B.

Pogled na Dramalj, kjer so leto vali člani kolektiva »Kovinopla¬
stike« v letošnjem letu

V Gradišču gredo smelo
v izvedbo reforme

Gospodarske organizacije grad¬
beništva so pravzaprav najbolj
prizadete z ukrepi gospodarske
reforme, čeprav formirajo svoje
prodajne cene trgu primemo in
na podlagi njegovih zahtev. Prav
tu pa je tudi bistvo, zaradi ka¬
terega se morajo organizacije s
to panogo gospodarske dejavno¬
sti vprašati po svojih notranjih
organizacijskih in drugih rezer¬
vah, ki prav gotovo so in kate¬
rih aktdvizacija pomeni znaten
napredek v poslovnem uspehu
vsake organizacije. Kako so k
reševanju teh vprašanj pristopili
v cerkniškem SGP »Gradišče«,
naj nas na kratko seznanijo na-
e.ednje misli: Praktično se pri¬
čenja gospodarska reforma uve-
ljati v gradbeništvu že v mi¬
nulem letu, ko so morali prav

organi, pristopili k posameznim
planskim predvidevanjem, ki naj
bi predstavljala hrbtenico dela
in poslovanja tega kolektiva. Na
bazi razpoložljivih kapacitet in
znanih potreb po investicijskih
vlaganjih na področju komune
in delno izven nje, si je delovni
kolektiv zastavil jasno orienta¬
cijo za svoje delo v letu 1965.
Žal se predvidevanja niso mogla
ostvariiti zaradi ponovnega
zmanjšanja investicijske potroš¬
nje in zopet je bilo (tu so prav
prišle pridobljene izkušnje) po¬
trebno ukrepati kar se da učin¬
kovito in temeljito.

Samoupravni organi so vse¬
skozi spremljali gospodarske
premike in so temu ustrezno
ukrepali. Zaradi nastale situaci¬
je je morala prvenstveno biti

v tem podjetju zmanjševati svoj
obseg poslovanja zaradi restrik-
cijskih ukrepov na področju in¬
vesticij. Tako je Gradišče mora¬
lo že. lani ustaviti začeta dela na
objektu hala Kovinoplastike Lož,
pospraviti stroje in si iskati de¬
la drugje. Prav ta okoliščina pa,
lahko ugotavljamo, je sprožila
temeljito premišljam j e v pogle¬
du izboljšanja delovnih proce¬
sov v tem kolektivu. Prav razpo¬
reditev tako nastale odvišne de¬
lovne sile je postalo vprašanje,
ki ga je bilo treba rešiti takoj
in najbolj ustrezno. No, uspeli
so, istočasno pa pridobili izkuš¬
nje, ki jim bodo kasneje prišle
zelo prav. Že takoj v začetku le¬
tošnjega leta so strokovne služ¬
be in preko njih samoupravni

Razčiščeva¬
nje važnega
prometnega
križišča
pred novo
zgrajenim
blokom
GG v
Cerknici

prizadeta zaposlenost delovne si¬
le, 'ki jo je bilo treba prerazpo¬
rediti na tisto število, ki je de¬
jansko bilo potrebno operativk
Taiko se je to število zmanjšalo
od 152 kar na 112 zaposlenih.
Ne bo odveč podatek, da je bilo
to vprašanje deležno temeljitih
razprav in študiozna obdelave po
komisijah in predmet razprave
in reševanja na zadnjih treh se¬
jah delavskega sveta, kjer so
pretehtali vse okoliščine, ki so
bile potrebne

Posebej o pogojih, v katerih
se je znašel kolektiv v okviru
gospodarske reforme, pa so se
člani pogovorili na sestankih, ki
so jih organizirali po vseh ob¬
jektih. Na teh pogovorih je iz¬
zvenela edina misel: bolje, go¬

spodarneje delati, dvigati delov¬
no storilnost, zmanjšati nepo¬
trebne stroške, osebne dohodke
pa višati le na podlagi doseženih
delovnih uspehov. Istočasno pa
je vzniknila tudi misel, da je tre¬
ba storiti 'korak dalje v pogler
du delitve po delu. Cim več del
bodo v bodoče (k temu so že
pristopili) oddajali v izvedbo po
vnaprej pripravljenem predraču¬
nu v sklopu delovnega naloga.
To bodo konec meseca skupno
pregledali in odločili, komu gre
več in komu manj, 'glede na pri¬
zadevnost pri delu. Na teh pogo¬
vorih, organizirali jih -bodo vsa¬
kega 3. v mesecu, se bodo poleg
delovnih uspehov pogovorili tu¬
di o ostalih zadevah, 'ki so da¬
nes važne za vsakega proizvajal¬
ca, vse z namenom, dvigniti de¬
lovni uspeh vsak na svojem de¬
lovnem mestu in s tem tudi v
celotnem kolektivu.

Vsi ukrepi, ki jih je kolektiv
podvzel, ali pa jih 'bo v najbližja
prihodnosti, so imeli pozitiven
odraz v poslovnem uspehu ko¬

lektiva v I. polletju 'letošnjega
leta. To obdobje so zaključili po¬
slovno uspešno, z razmeroma do¬
brimi kazalci poslovnega uspe¬
ha, predvsem pri produktivno¬
sti. Pri tem pa se zavedajo, da
morajo še znatno izboljšati eko¬
nomičnost poslovanja, v čemer,
o tem so prepričani, bodo vse¬
kakor -uspeli.

Da bi dosegli čimboljše rezul¬
tate na širšem področju, resno
razmišljajo o združitvi vseh, z
gradbeno dejavnostjo se ukvar¬
jajočimi faktorji v komuni, s či¬
mer, tako ikažejo izdelane ana¬
lize, bi se znatno pocenilo njiho¬
vo delo. Zamisel je na mestu,
vendar o njej podrobneje kdaj
drugič. -

In za zaključek: Mladi 'kolek¬
tiv cerkniškega Gradišča se svo¬
jih nalog, ki jih ima v družbe¬
nem in gospodarskem pomenu,
temeljito zaveda. (Doslej je imel
že vrsto uspehov, ali teh ne bi
zato upravičeno pričakovali tudi
v bodoče? - ius -

Drugo leto spet na morje!

Letni dopusti so večinoma že
minili in letošnja sezona je pri
kraju. Kot smo že pisali v eni
prejšnjih številk tega lista, v ka¬
teri smo bralce seznanili kje bodo
vse letovali člani našega kolekti¬
va, tokrat sporočamo, da so se vsi
že vrnili z letovanja. Skupno je
letovalo 250 članov kolektiva z
družinami. Večji del jih je preži¬
velo na morju, manjše število pa
v Bohinju.

Tisti, ki so letovali na otoku
Krku in v Bohinju, se zelo pohva¬
lijo o udobnosti in lepem vreme¬
nu. Nekoliko nejevoljni so bili le
tisti, ki so bili v Selcah, to pa
predvsem zato, ker imajo tamkaj

sistem samopostrežbe in jim ni
bilo všeč za vsak obrok čakati tu¬
di po eno uro, da so prišli na vr¬
sto vsak s svojim pladnjem.

To jim sicer ne gre zameriti, ker
na dopustu pač hoče vsak imeti
svoj mir in udobnost.

Na splošno lahko ugotavljamo,
da je bila hrana povsod dobra.
Večje število delavcev je letos pr¬
vič letovalo na tak način. Vsi so
bili zadovoljni in izjavljajo, da
bodo drugo leto med prvimi, ki se
bodo priglasili za tak način leto¬
vanja.

Geslo tistih, ki so bili na otoku
Krku je: »Drugo leto spet na Krk«.

Jttavda le ne nesle ...

c*r  n.

— da so izdala turistična društva kraškega področja pred
dnevi skupni bawni prospekt za celotno področje Krasa Prospeikt
je izšel s slikovnim delom na treh straneh iin s tekstualnim vložkom
v šestih jezikih. Turistična zveza naše občine je dodala svoj de¬
lež s trema fotografijami s Cerkniškega jezera, iz Križne jame
in iz Rakovega Škocjana.

— da včasih tudi čarovn ice zelo vlečejo. Lep dokaz za to je 18.
junij, ko je stalo pri Domu na Slivnici kar 5 avtobusov skupaj.

— da je res, da golta glasbena skrinja v Delikatesi v Cerknici

petdesetdinarske kovance; vendar -  je tudi res, da slišimo za ta de¬
nar več melodij. MLD

GLAS NOTRANJSKE

9

stinstvo Cerknica. Ostala pod¬
jetja so rajši oddajala svoja vozi¬
la drugim servsnim delavnicam
v Ljubljani in Postojni, kjer jih
je sorazmerno veliko več stalo,
kot če bi popravila izvršili pri
nas. Vem, za primere, ko so ne¬

lahko zaposlili še tri pomoč¬
nike.«

Kako imate urejen delovni

čas?

»Delamo od šeste do 14. ure.
Vendar sem skoraj vsak dan v
delavnici do večera, saj je ved¬
no dosti dala in moramo gleda¬
ti, da zadovoljimo želje strank.

Velikokrat se zgodi, da me pri¬
dejo iskati celo na dom na Ra¬
kek da jim opravim usluge. Ved¬
no se jim odzovem.

Na željo strank gremo na de¬
lo tudi izven delavnice na teren.

Do sedaj smo popravljali mo¬
torna vozila na Blokah, v Novi
vasi, Starem trgu in drugod. Ta¬
kih primerov je čedalje več.«

In kakšna je perspektiva?

Zelo dobra, samo če nam bo¬
do šli na roke merodajni orga¬
ni, da pridemo do boljših pro¬
storov. Zelo bi se tudi povečal
promet, če bi imeli pralnico za
avtomobile, ker je takih intere¬
sentov čedalje več.

Da imamo dobro perspektivo
nam pove dejstvo, da je bivši
servis komunalne skupnosti ži¬
vel borih šest mesecev, pa še ta¬
krat je napravil okoli milijon
izgiube.«

'Perspektiva je torej dobra, po¬
sebnih problemov, razen skrbi za
prostore, nimajo. Vendar je ved¬
no tako, da nam kakšen »ČE«
dela preglavice. Iste probleme
imajo tudi v radio servisu. Vsi
pa upajo, da bo ta problem re¬
šen in bodo lahko bolj razširili
svojo dejavnost. Bošt

Qlas Tlattanfske

v vsako hišo!

Dve uri v ambulanti' motornih vozil

Kakšne vrste vozil poprav¬
ljate?

Popravljamo vse tipe vozil in
kmetijskih strojev. Izvršujemo
razna kleparska dela kakor tudi
lakiranje. »Zdravimo« tudi šte¬
dilnike, lonce, kolesa, skratka
vse, kar nam ljudje prinesejo.
Če bi imeli pri občini več razu¬
mevanja zaradi prostorov, bi

Pomočniki in vajenci s svojim mojstrom Frankom pred servi
som v Cerknici Foto: Bošt

Kako pa je s kadrom?

Mehanična delavnica in »To¬
mos« servis, ki dela v okviru
centra obrti v Cerknici, je ena
izmed sedmih ekonomskhi enot
tega podjetja, ki kaže najboljšo
produktivnost. Poleg šefa delav¬
nice so zaposleni še trije pomoč¬
niki, pet vajencev in en klepar,
ki pa dela samo honorarno. Lani
so imeli okoli 20 milijonov pro¬
meta, ki bi lahko bil še večji,
če ne bi bilo tistega »ČE«.

V prvem polletju letošnjega
leta so ustvarili promet čez štiri
milijone. Sicer pa imajo tudi oni
finančne težave. Samo za najem¬
nino dajo letno čez 400.000 din.

Večja popravila izvršujejo v
nekdanji Meletovl garaži, katere
prostori pa so za njihovo dejav¬
nost premajhni in neustrezni,
posebno še v deževnem vreme¬
nu. Zelo prav bi jim prišel v ga¬
raži prostor, ki ni izkoriščen in
v njem leži odpadno železo.

Vse navedene stvari mi je šef
delavnice povedal v uvodu. Keir
sem želel dobiti bolj jasno sliko
o njihovi delavnici, sva pogovor
nadaljevala. Poprašal sem ga:

Kako ste zadovoljni s stran¬
kami?

nje le napoti k nam. Niso redki
primeri, da ugotovimo, da so
stroji z nestrokovnim popravi¬
lom še bolj pokvarjeni in potem
ni nič čudnega, če so stroški
večji. Prav od takih največkrat
prihajajo razne pritožbe, da smo
predragi.«

Kakšna je režijska ura pri vas
v primerjavi z ostalimi delav¬
nicami?

»Pri nas računamo režijsko
uro 900 dinarjev. Kolikor vem,
ostale delavnice izven naše ob¬
čine računajo 1200 dinarjev in
tudi več. Če bi imeli ustrezne
prostore, bi mi lahko režijske
stroške še znižali, vendar v taki
situaciji, kot smo sedaj, samo
zaradi neustreznih prostorov te¬
ga ne moremo.«

Ali imate dovolj strank?

Strank je vedno dovolj. Vča¬
sih jih je še preveč, vendar so
to takšni, ki bi radi kar poča¬
kali, da jim okvaro odpravimo,
vendar to ni vedno mogoče. Od
stalnih strank smo imeli do se¬
daj le »Škocjan« Rakek in go¬

S strankami smo v glavnem
zadovoljni. Težave so v tern, ker
naši ljudje še niso dovolj teh¬
nično izobraženi. Hočem reči, da
še ne vejo, kako je treba pra¬
vilno vzdrževati motoma vozila.
'Vedno več je raznih kmetijskih
in prometnih strojev, ki zahte¬
vajo pravilno nego, če hoče¬
mo od njih imeti kar naj več ko¬
risti. Niso redki primeri, da po¬
samezniki dajejo svoja vozila v
popravilo nestrokovnim osebam,
ki ne razpolagajo niti z osnov¬
nim orodjem, kaj šele s primer¬
nim znanjem. Temu je krivo tu¬
di to, ker mnoge zavede beseda
»mehanik«, ki se pri nas upo¬
rablja za vsakogar, ki ima
opravka s kakšno kovino. Je pa
zelo velika razlika med strojnim
ključavničarjem in splošnim
ključavničarjem, da o avtome¬
haniku, ki je specializiran glede
primerjave ne moremo govoriti.
Ko stroj le ne gre kakor bi mo¬
ral, se tak lastnik' vozila nazad-

»Stroj slabo deluje in prekomerno greje,« se je potožil naš ro¬
jak, Id je prišel na dopust v domovino. Mojster Abraham je
hitro ugotovil, da krtačke niso v redu. Foto: Bošt

»Razpolagamo z mladim ka¬
drom, ki se zelo trudi, da dela
kvalitetno opravi. Težave imamo
predvsem zaradi rezervnih de¬
lov, 'ki so kot originalni večkrat
defektni in zaradi njih večkrat
naši delavci dobijo pikre pri¬
pombe glede njihove strokovno¬
sti. Rezervne dele moramo do¬
bavljati iz Ljubljane. Postojne
in drugih 'krajev kar še bolj po¬
večuje stroške nam in strankam.
Če bi imeli v Cerknici trgovino,
ki bi se trudila odjemalce oskr¬
beti z vsemi potrebnimi deli, bi
nam odpadlo dosti nevšečnosti
in tudi stranke bi bile bolj za¬
dovoljne, ker bi bila popravila
izvršena hitreje in ceneje.«

Karambol je bil hud in v pomoč je bilo treba vzeti varilni apa¬
rat. Urh Alojz se bo potrudil, da bo karoserija dobila spet
pravo obliko Foto: Bošt

katetra popravila v Ljubljani -sta¬
la 700.000 dan. Če bi ta popravila
izvršili mi, račun ne bd bil večji
od 150.000 din. Presodite torej
sami, če ni bolj gospodarno po¬
pravila oddajati nam.«

GLAS NOTRANJSKE

10

Krompirja bo dovolj!

ŽE  DALJ ČASA SE JE ŠUŠ¬
LJALO, DA LETOS KMETIJSKA
ZADRUGA V CERKNICI NE BO
ODDAJALA KROMPIRJA DOMA¬
ČIM POTROŠNIKOM. DA BI
KONČNO O TEM BILI NAŠI
BRALCI TOČNO OBVEŠČENI,
SEM STOPIL DO DIREKTORJA
ZADRUGE IN GA PROSIL DA
MI POVE, KAJ JE OD TEGA
RES.

Na 'vprašanje mi je tovariš
TELIC takole odgovoril?

»Mi imamo letos zasajeno 36
hektarjev na lastnih zemljiščih
V prejšnjem letu smo imeli za¬
sajeno 100 hektarjev. Proizvod¬
njo smo zmanjšali predvsem za¬
radi tega, ker nimamo priprav¬
nih skladišč. Lansko leto nam
je samo vreme šlo ugodno na ro¬
ke, da se ni večja količina krom¬
pirja ne pokvarila. Vzrok zmanj¬
šanja tega proizvoda je tudi ne¬
urejeno tržišče, ker ni bilo enot¬
nih cen. Za sedanjo proizvodnjo
imamo sklenjene pogodbe, ki so
dolgoročnega značaja in sicer s
Prehrano Ljubljana, Istro in dru¬
gimi odjemalci izven naše ob¬
čine. S temi pogodbami imamo
zagarantiran odkup za 500 ton
krompirja.

Lani smo samo od kromprija
imeli čez 20 milijonov izgube
predvsem zaradi fiksnih cen.

'Poleg 'lastne proizvodnje ima¬
mo še pogodbe z individualnimi
proizvajalci za 100 ton krompir¬
ja. Ravno tako imamo v planu
odkupiti viške krompirja, v koli¬
kor juh bo, ker je bila letina le¬
tos zaradi neurja zelo slaba.
Omeniti maramo, da smo ome¬
jili proizvodnjo 'krompirja tudi
zato, ker smo se usmerili na pro¬
izvodnjo žit, od katerih imamo
večji dobiček.

Smatram, da se domačim od¬
jemalcem ni treba bati, da
krompirja ne bo, saj ga že zdaj
prodajamo na stojnici.

Krompir za ozimnico bo imel
okoli 60 din in mislim, da čez
to številko ne bo šlo.

V glavnem je vprašanje plasi¬
ranja krompirja na tržišče ugod¬
no, saj lahko oddamo vsako ko¬
ličino, ker se bo potrošnja krom¬
pirja letos povečala.«

Tovariš driektor, kako pa kaj
s preskrbo z mesom. Ali bo v
bodoče kaj bistvenih sprememb
v kvaliteti in količini oziroma
izbiri?

»Mi se že trudimo, da bi na¬
šemu potrošniku nudili kar naj-
večjo izbiro. Zadruga je že tri
mesece v kooperacijskem sode¬
lovanju v proizvodnji brojlerjev
s farmo Kras Niverke. Imamo
urejeno proizvodnjo na Uncu in
v Novi vasi. Na Uncu redimo 14
tisoč piščancev, v Novi vasi pa
20 . 000 .

Mi dobimo od njih enodnevne
piščančke in hrano. Ostalo delo
pa je naše. Piščanci so godni za
trg po 65 dneh reje. Piščance po¬
šiljamo nazaj našemu kooperan¬
tu, kateri ima sodobno urejene
prostore za predelavo oz. zakol.
Za naše potrošnike nam oni red¬
no vsak teden dobavljajo dolo¬
čeno količino piščancev, ki jih
prodajajo v mesnicah na Uncu,
Rakeku, Cerknici in Grahovem.

Da bi bila dobava kar naj ce¬
nejša, urejamo prevoz tako, da
nam oni medtem, ko piščance
vozijo za potrebe JLA na Rake¬
ku in Blokah, pripeljejo še za
nas. Piščance prodajajo v naših
mesnicah po 1000 din kilogram.
Začeli bi tudi s prodajo drobo¬
vine, vendar je to tvegana stvar,
ker se hitro kvari, trg pa zelo
niha.

Zadruga želi vzrejo piščancev
še bolj razširiti, saj je za to¬
vrstno proizvodnjo dovolj pro¬
storov. V to mislimo vključiti
tudi idivMualne proizvajalce, saj
se s tem delom lahko bavi vsaka
oseba. Prostora za tako vzrejo
ni treba veliko, saj že petnajst
piščancev zadostuje prostor ene¬
ga kvadratnega metra.

Ta kooperacija je za zadrugo
zelo rentabilna, ker se dinar ze¬
lo hitro obrača. Kot primer naj

navedem, da smo po 70 dneh
vzreje samo iz obrata Unec od¬
dali 19.000 kilogramov piščancev,
kar je v vsakem primeru boljše
kot pri živinoreji.

Prav tako se trudimo, da po¬
trošnike preskrbimo še z osta¬
lim mesom, vendar je to težja
stvar, ker nimamo skupne klav¬
nice. Upam pa, da bodo to po¬
trošniki razumeli dn potrpeli do
tedaj, da bomo imeli možnost
tudi ta problem rešiti v prid
naših odjemalcev.«

Bošt

Kumare in jabolka so odprla promet na novi tržnici!

Pred kratkim je dan v promet
.živilski trg na odprtem prostoru
pred mostom v Cerknici.

Prostor je zelo lepo urejen.
Postavljena je lična ograja, tla
so posuta s peskom, urejen je
vodnjak-umivalnik in napisna
tabla.

Stojnice so prodajalcem ved¬
no na razpolago.

Cerkniška
tržnica tik
potem ko
je bila
zgrajena in
sposobna za
promet

Vsak prodajalec plača 150 din
odškodnine. Če pa blago pripelje
z avtomobilom, pa 200 din.

Kot prej, tako so tudi sedaj
zastopani prodajalci iiz goriških
krajev. Nudijo predvsem kuma¬
re, kvalitetna jabolka, breskve,
hruške, fižol v stročju dn para¬
dižnike po naslednjih cenah:

jabolka od 120 — 200 din kg
breskve od 300 — 350 din kg
hruške 350 din

paradižnik 200 din

fižol 300 din

kumarice 140 din

krompir 80 din

Začetek je torej tu. Kupcev je
dovolj, škoda je samo, da ni¬
majo še dovolj razumevanja do¬

mače gospodinje uz  okoliških va¬
si, saj bi na trgu lahko spravile
v denar vse artkile, kar jih ima¬
jo doma odveč.

Vsaka nova reč gre spočetka
počasi naprej, kasneje pa le do¬
bro napreduje. Upajmo, da bo
tako tudi z našo novo tržnico.

Bošt

Poživimo delo Počitniške zveze

Čeprav je čas dopustov in let¬
nih počitnic že pri kraju, je
prav, da spregovorimo nekaj ber
sed o organizaciji počitniške
zveze, ki skrbi, da mlad človek
užije nekaj toplega jadranskega
sonca ali svežega gorskega zraka.

'Počitniška zveza Jugoslavije
ima v vseh večjih obmorskih
središčih postavljene domove,
campinge itd. V teh domovih
ali campčih se vrstijo njeni člani
v času sezone, kjer prežive de¬
set aM več dni. Še vedno je do¬
volj mladih ljudi, ki svoje počit¬
nice prežive neorganizirano, ker
jim še ni poznana ta organiza¬
cija, ki skrbi za oddih svojih
mladih članov.

Letos je Izvršni odbor Počit¬
niške zveze Jugoslavije pri ob¬
čini Ljubljana center organiziral
desetdnevno letovanje svojih čla¬
nov v Zadru, Rovinju in ostalih
počitniških mestih oh Jadranu.

Celodnevna oskrba za člane je
bila 650 dinarjev. Poleg tega ima¬

jo skupine članov Počitniške
zveze, ki štejejo več kot pet lju¬
di, popust na vožnji z vlakom
ali ladjo.

Pogoji so torej ugodni, zato
ne bi bilo napačno, da bi bilo
več zanimanja za to koristno or¬
ganizacijo.

Izvršni odbor Počitniške zveze
s sedežem v Cerknici si je zelo
prizadeval, da bi se povečalo šte¬
vilo članstva, vendar posebnega
uspeha le ni bilo. V mislih ima¬
jo izgradnjo večjega rekreacij¬
skega centra na področju naše
občine. Vprašanje so sredstva,
ki jih nimajo. Toda samo volja
ni dovolj za izpolnitev želje.

Upajo pa, da bodo s svojim
geslom »Spoznavaj domovino in
še bolj jo boš ljubil«, le uspeli
zainteresirati merodajne ustano¬
ve in s tem zagotoviti pomoč za
realizacijo svojih želja, ki so
skupne.

ŠaJ.

Ne tako pritatelj kar posredi čez nevarni ovinek, ker se ti lahko
zgodi nesreča, kot se je dne 22. avgusta, ki je terjala večjo mate¬
rialno škodo na mopedu in avtomobilu ter telesno okvaro mopedista!

Foto: Bošt

NOTRANJSKE UGANKE

V Postojni, Ljubljani zaigram,
v Cerknici za take dharje
niti glasu ne dam. (tsai

Dolgo so me gradili
sedaj ko me ni več
so me že pozabili.

!J i!I 3 a i^siu^-iao a xoq-ai[np)

(qeDH2 A zap)

Milavec Lado

GLAS NOTRANJSKE

Nekaj o cerkniški »univerzi« za voznike

Vsakodnevno vidimo, kako po
Cerknici hiti s previdno hitrost¬
jo »fiičo«, last AMD Cerknica.
Tečaji za voznike motornih vozil
redno delajo. Sekretarja dru¬
štva, ki je tudi inštruktor, sem
dobil na cesti, v vozilu, zraven
pa srečnež za volanom, ki vse¬
kakor hoče biti lastnik rumene
knjižice, v kateri piše, da ima
pravico voziti vozila te in te ka¬
tegorije. Mislil sem, da je refor¬
ma tudi njih prizadela, zato sem
stopil z njim v pogovor, da mi
pove, kako gospodarijo in kake
težave imajo. Tovariš Kaplan
mi je takole odgovoril:

»Občni zbor smo že dvakrat
sklicali, pa ni bilo zadostne ude¬
ležbe. Med ostalimi člani AMD
smo volili tudi predstavnika taj¬
ništva za notranje zadeve. Volih
smo tudi tebe, pa te ni bilo.«

»Oprosti, Milan, ravno takrat
som bil na dopustu.«

»Vsak ima svoj izgovor, mi pa
le imamo težave. Prosim, da na¬
pišeš, da imamo zadnje čase te¬
žave s tistimi vozniki oz. kandi¬
dati za izpit, katere učijo taki
vozniki, ki sicer imajo več kot
tri leta vozniškega staileža, po¬
gostokrat pa zelo redko dobijo
v roke vozilo, ker (svojega nima¬
jo. Novi zakon o javnem pro¬
metu sicer dovoljuje, da si kan¬
didat sam izbere osebo, ki ga bo
poučevala. Vendar mora taka
oseba imeti tudi tri leta prakse
in ne samo izpit, ker le v tem

primeru bo priučevanje res do¬
bro izvršeno. Zato torej ni nič
čudnega, da je zelo velik odsto¬
tek prav takih kandidatov, ki na
izpitih padejo. Zakon ravno ta¬
ko določa, da morajo imeti vo¬
zila, na katerih se poučuje, ta¬
blico, na kateri piše: »Avto šo¬
la«. Taka tablica se dobi pri nas
po ceni 200 din za vsak dan in
4.000 din kavcije. Tega zakon¬
skega določila se mnogi ne drži¬
jo in vozijo brez tablic, zato bi
bilo treba več kontrole od orga¬
nov LM.

Ali so se kaj spremenili pogoji
za opravljanje izpitov za motor¬
na kolesa?

»Posebnih sprememb ni. Kan¬
didat, ki hoče opraviti izpit za
moped, mora pri nas vložiti
prošnjo in zdravniško spričeva¬
lo ter dopolniti starost 16 let.
Izpit se polaga pred ustrezno
komisijo iz Logatca, ki pride v
Cerknico takrat, ko se nabere
dovolj kandidatov.

Po novem zakonu je tudi ta
olajšava, da tudi za motoma ko¬
lesa polagajo 'izpit tisti 'kandi¬
dati, ki so dopolnili 16 let.«

Koliko kandidatov je letos
opravilo vozniški izpit?

»Za kategorijo a—b je letos
opravilo izpit 60 kandidatov. Na
novo pa imamo prijavljenih 30
kandidatov.«

Kdaj vas je najlaže dobiti v
pisarni?

»Uradne ure so vsak torek in

Sekretar AMD Cerknica tov.
Milan Kaplan

petek od 8. do 10. ure in seveda
kot danes na cesti, ko pouču¬
jem.«

In kako finančno stojite?

»Zelo dobro!«

Verjel sem mu, želim mu pa,
da bi bilo tudi za naprej tako.
Vprašanje pa je, zakaj se nii
občni zbor izvel, saj imajo čez
350 članov? Če bi bili člani z
društvom zadovoljni, bi bila za¬
gotovo udeležba polnoštevilna.
Društvo res intenzivno dela na
tečajih za voznike motornih vo¬
zil, vendar je to samo en del
dejavnosti, ki ga društvo vrši.

11

Koristno bi bilo, da društvo po¬
živi delo tudi iv drugi smeri, kot
so predavanja o prometni vzgoji
in podobno. Odgovorni v druš¬
tvu bodo dosegli sodelovanje le
takrat, ko bodo uspeh zaintere¬
sirati in dokazati članstvu in
ostalim o koristnosti društva za
vse njene člane in občane.

Bošt

IZ ZAKONODAJE

Zvišanje pokojnin in otroških

dodatkov:

Starostne, invalidske in dru¬
žinske pokojnine so zvišane za¬
radi gospodarskih ukrepov po¬
vprečno za 23 %.

Zvišanje je izvršeno na pod¬
lagi sklepa skupščine republiške¬
ga zavoda za socialno zavarova¬
nje in velja od prvega avgusta
dalje.

Upravičencem do otroškega
dodatka, ki ga prejemajo po prvi
grupi, se je le-ta zvišal za 1.200
dinarjev mesečno za vsakega
otroka, ki je upravičen do do¬
datka. Zavarovanci, ki so bili
prvega avgusta letos še v bol¬
niškem staležu daljšem od tri¬
deset dni, dobijo povečano na¬
domestilo osebnega dohodka za
toliko odstotkov, kolikor so se
v povprečju dvignil osebni do¬
hodki v tisti delovni organiza¬
ciji. v kateri 'je zavarovanec za¬
poslen, vendar največ za 22 %.

Obiskal sem enega izmed še
živih borcev v Babnem polju Ti¬
neta Mlakarja.

Zelo rad mi je ustregel in po¬
vedal spomine iz svojih partizan¬
skih let. Tako je pripovedoval:

Tine Mlakar med vojno s tova¬
rišem Janezom Hribarjem v
Babnem polju pri šoli

»Že takoj od začetka sem so¬
deloval s partizani, v maju leta
1942 pa sem se aktivno vključil
in se bori po raznih krajih Slo¬
venije. Najprej sem bil v Zidan¬
škovem bataljonu, kasneje pa
sem ibii premeščen v partizansko
bolnico Benišček pri Babnem
polju.

Organiziral sem bolnico z dr.
Petrom, ki živi sedaj v Beogra¬
du. Njegov priimek sem že po¬
zabil. Bolnico so sestavljali šo¬
tori. Jaz sem bolnico oskrboval
s hrano, sanitetnim materialom
in ostalimi. nujnimi potrebščina¬

mi. Kmalu nato sem bil pre¬
meščen v Krimski odred, kjer
sem ostal šest mesecev. Iz Krim¬
skega odreda sem šel v Šercer¬
jev© brigado. Po kapitulaciji Ita¬
lije sem prišel v Pudofo. Ob na¬
padu na . belogardistično posto¬
janko sem bil 'ranjen. Zadela me
je »dum-dum«. Roko sem zdra¬
vil kar doma. Ko sem ozdravel,
sem se zopet vključil v borbo
kot (komandir drugega bataljo¬

na Šercerjeve brigade. Nato sem
bil premeščen za komandirja
vojne lekarne v Planjavi, ki je
bila glede nabave materiala po¬
vezana s Trstom.

Tu sem doživel take reči, da
jih bom pomnil do smrti.

Šel sam po hrano za lekarno.
Ko sem se vračal iz Babnega
polja, ko se mi je zazdelo, da
slišim nenavaden šum. Opazil
sem prodiranje četnikov iz dveh
strani iz Babnega polja. Prišli
so tako hitro, da se nisem imel
časa umakniti. Prihajali so od
strani Smrekovcev in z Urha.
Upal sem, da bodo šli kar skozi
vas, toda motil sem se. V vasi
so se ustavili, jaz pa sem se skril
v zasilni bunker pod podom v
hiši moje matere, ki so ga upo¬
rabljali za skrivanje raznega ma¬
teriala, predvsem sanitetnega.
Upal sem, da bo to trajalo le
kratek čas in da bodo odšh na¬
prej, toda ravno v sobo zravetn
mojega zasilnega skrivališča se
je vselil četniški štab. Nad mo¬

jim skrivališčem pa se je veno¬
mer sprehajal četniški stražar.
Njegova enakomerna hoja v tež¬
kih vojaških čevljih me je naj¬
bolj vznemirjala. Sicer sem bil
oborožen s pištolo in brzostrel¬
ko, imel sem tudi dve bombi.
Toda to mi ne bi dosti pomaga¬
lo, ker sem bil pod podom kot
v kleščah, saj sem lahko le le¬
žal brez premikanja zaradi pre¬
majhnega prostora.

Tako sem ležal že tri dni, ko
sem lahko zaradi nepazljivosti
straža® j a lahko . sporočil moji
materi, naj se vendar umakne,
da bom skušal napasti stražarja
in se, umakniti. Mati mi je to
odsvetovala, češ da sem preslab
za tako akcijo. Res sem kasne¬
je ugotovil, da bi bil za tako reč
nesposoben. Vsi deli telesa so
mi zaradi stalnega mirovanja v
tesnem skrivališču skoraj otrp¬
nili. Veliko težav sem prav tako
imel zaradi vode in hrane, ki mi
jo ni bilo mogoče dajati.

Peti dan sem zaslišal nad sa¬
bo tak razgovor med četniki:
»Jel de doči kralj Petar, da nas
izvuče avionima?« Uvidel sem,
da četnikom postajajo tla vroča,
da se pogovarjajo o takih rečeh,
zato sem dobil nekoliko več upa¬
nja, da se bo tudi zame situa¬
cija zboljšala. Tako je bilo tik
pred osvoboditvijo. Peti dan mo¬
jega trpljenja pod podom so
četniki nenadoma zapustili vas,
tako da sem po dolgih dneh

trpljenja le zagledal sonce. Tež¬
ko sem prilezel iz svojega skri¬
vališča, saj so me moči skora j
popolnoma zapustile, pa tudi
prazen želodec je zahteval svoje.

Ljudje so mi povedali, da so
četniki imeli ujetega partizana,
s katerim sta se takoj, ko je
stražar nekoliko odstopil, pogo¬
varjale Rozi Mlakar in Marija
Majetič in ga jele nagovarjati,
da naj zbeži, vendar se on ni
upal tega storiti. Kaj se je kas¬
neje zgodilo z njim. ne vem. Po¬
znano mi je, da danes še živi.
Iz četniškega razgovora, ki sem
ga slišal iz svojega skrivališča,
sem dojel, da so oni do zadnje¬
ga upali, da jih bo Peterček pri¬
šel iskat z avioni. Ko so zapu¬
ščali Babno polje in šli čez Koz¬
ji vrh, so jih dejansko res po¬
zdravili avioni, vendar so bili to
naši, partizanski avioni. Takoj
nato je prišla I. dalmatinska di¬
vizija. Iz kritja sem jih opazo¬
val, vendar z negotovostjo, ker
sem se bal, da so to preoblečeni
sovražniki. Dal sem se videti in
k meni sta prišla dva partizana.
Povedal sem jima, kaj vse sem
doživel zadnjih pet dni in še
prej. Sel sem z njima na njihov
štab in tako dočakal konec dol¬
ge vojne, katere posledic ne bo
pozabil noben Babnopoljčan še
dolgo, dolgo časa.«

Tako mi je povedal Tine, ki
danes živi doma na svojem
skromnem posestvu, ki ga obde¬
luje s svojo zmožnostjo kot voj¬
ni 30 %-ni  invalid.

Pozdravila sva se, on pa me
je prosil, da se še kaj oglasim,
ker je v Babnem polju toliko no¬
vic, ki so zanimive tudi za osta¬
le državljane naše socialistične
domovine.

Janez H.

Pet dni pod podom četniškega štaba

GLAS NOTRANJSKE

12

D Sl

© HA

Da imamo tudi v naši občini
športnike — člane državne re¬
prezentance, ve vsak in pri tem
seveda takoj pomisli na Stržaja,
Groma in Mlakarja, stebre naše
reprezentance v keglanju, ki je
lansko leto osvojila v Buclinpe-
šti naslov prvaka Evrope. Ne ve
pa, da so poleg teh še nekateri,
ki z uspehom branijo športni
ugled Jugoslavije, tako doma
kot tudi izven nje. Poleg bratov
Pavčič je tu tudi Franc Popek,
naš odlični metalec kopja.

V razgovoru z njim sem zve¬
del, da se je začel resneje uk¬
varjati z atletiko ■— kraljico
vseh športov, leta 1959, ko je po¬
stal član ŽAK Ljubljana, kar je
tudi še danes. 2e naslednje leto
je bil član mladinske reprezen¬
tance Jugoslavije na dvobojih s
sovrstniki iz Madžarske v Ma¬
riboru, kjer je bil drugi in z
grškimi -mladinci v Atenah. Iste¬
ga leta je bil na prvenstvu drža¬
ve za mladince v Tuzli prvi. Z
metom kopja preko 65 metrov
pa je dosegel za leto 1960 tudi
najboljši mladinski rezultat na
Balkanu.

Leta 1961 se je začelo s po¬
škodbo, zaradi katere dve leti
sploh ni vadil in šele na slu¬
ženju vojaškega roka se je zo¬
pet resneje vrgel na kopje.

Letošnjo atletsko sezono je za¬
čel z uspehom na republiškem
prvenstvu v Celju, kjer je osvo¬
jil naslov prvaka, nadaljeval pa
jo je v Beogradu na tekmovanju
atletskih klubov za pokal pred¬
sednika Tita z zmago nad svo¬
jim večnim tekmecem Galičem,
kateri pa se mu je že čez nekaj
tednov na prvenstvu Jugoslavije
na istem stadionu revanžiral. Le¬
tos je tudi debutiral v članski
reprezentanci Jugoslavije na
dvoboju z Vzhodno Nemčijo v
Jem 1 ., a  j er je dosegel svoj naj¬
boljši rezultat z znamko preko
70 metrov.

Tol'ko o njemu, sedaj pa še
kaj misli on o drugih.

Na temo: šport v Cerkniški
občini je navedel nekaj perečih
problemov is tem v zvezi pri nas:

Nogometaši in kegljači lahko
zadovci-jijo le tiste, ki mislijo,
da peščica vrhunskih kegljačev
pomeni že tudi množičnost tega
športa v občini in pravilno
zdravstveno usmerjenost. Ne ve¬
do pa, da tega mišljenja ni na¬
ša mladina, ki ji ni samo za no¬
gomet in kegljanje, marveč se
maivdušulje še. iza irazne 'druge
igre z žogo, kot na primer za ko¬
šarko, rokomet, odbojko i. t. d.

Kot primer izredne športne
zavzetosti odgovornih na občini
naj navedem izgradnjo rokomet¬
nega igrišča v Cerknici. Ponuje¬
no pomoč TVD Partizan Cerk¬
nica, da ponovno splanira igrišče,
so le-ti odklonili s pripombo, da
bodo že sami vse uredili, ko bo
čas!

Igrišče pa je danes še slabše
kot pred dvema letoma, ker je
SGP Gradišče odpeljalo še tisti
kamen, ki je bil že nasut na
igrišču; kar je verjetno zaslu¬
ga direktorja tega podjetja —
bivšega predsednika Občinske
zveze za telesno kulturo Cerk¬
nica.

Kakšni pogoji, če sploh obsto¬
jajo pa so v Cerknici za razvoj

rokometa in košarke, če gleda¬
mo na znani sklep ObZTK, da
se na Rakeku goji nogomet in
namizni tenis, v Starem trgu
odbojka in zgoraj omenjeni pa¬
nogi v Cerknici?

Pogoji za razvoj košarke in
rokometa, vsaj kar se igralcev
tiče, so, medtem ko to glede
igrišča ne drži, ker se na za to

V nedeljo, 18. avg., sta se na
nogometnem igrišču NK Rakek
pomerili enajstorici domačega
kluba in JLA -Rakek. Domači¬
nom je Služila ta tekma kot tre¬
ning on obenem za informacijo,
kako so pripravljeni za predsto-
ječo nogometno sezono, ko bodo
igrali ^močnejši konkurenci, v
kateri bodo nastopili še -sledeči
klubi: NK Ihan, NK Kočevje,
NK »Sava« Ljubljana, NK Dom¬
žale, NK »Induplati« Jarše, NK
Dob, NK »Svoboda« Duplica, NK
Llitlija, NK »Sv-oboda Kisovec,
NK »Proletarec« Zagorje, izven
konkurence še NK »Rudar II«
Trbovlje in v slučaju, da se bo¬
sta združila -NK »Svoboda« in
'»Proletarec« iz Zagorja v en
klub, še NK »Elan« Novo mesto.

Prave moči moštva v tem sre¬
čanju ni bilo mogoče oceniti, ker
je manjkala polovica standard¬
nih igralcev, -kar se delno pozna

pristojnem forumu preveč go¬
vori kakšno naj bi bilo igrišče,
ne mislijo -pa nič na to, kdaj bo
le-to zgrajeno in sposobno za
igro. Torej, vsaj kot kaže, do na-
daljnega v Cerknici še ne bo
rezala tišine piščalka rokomet¬
nega ali pa košarkarskega
sodnika.

Opažam, da je tudi v Cerknici
nekaj talentov za atletiko. Kaj
misliš ti o tem?

Talent iso -povsod, samo po¬
trebno jih -je- najti in jim nuditi

Rakek II: Jenček, Matičič, Istenič,
I., Bauman, Djordjevič, Oblak, Za¬
lar, Steržaj, Baraga, Modic, Iste¬
nič II.

Sodnik Lipovec — Logatec
Ta tekma je bila za vse samo
formalnost. Nihče ni podvomil v
zmago gostov, kajti domačini so
bili zbrani skupaj iz vseh vetrov.
Vzrok porazu je bilo veliko ne¬
znanje posameznikov in pa ne-
vigramost celotnega moštva.

Že v 8. minuti so gostje vodili
z 1:0 po zaslugi Djordjeviča, ki
je dosegel avtogol, ko je z glavo
spremenil smer žoge in vratar ni
mogel pravočasno ukrepati. V 10.

Še ena zmaga za

Kegljači Bresta iz Cerknice
kljub poletni vročini me mirujejo.
Že nekaj dni po njihovi semzacio-
nalmi zmiaigi na četveroboiju češ¬
kih iln jugoslovanskih kegljaških
ekip, na katerih so sodelovala
moštva-: Sp-artak Du-kla Karlin iz
Prage, Spantak AZKG Praga in
letošnji ekipni prvak Jugoslavije
Grmoščica -iz Zagreba, so bili pri
cerkniških kegljačih zopet v go-

tudi na rezultatu. Vrzeli, ki so
stern nastale, so zapolnili mla¬
dinci, ki pa se niso mogli uspe¬
šno horiti z ostrim in fizično
močnejšim nasprotnikom.

Rezultat sam mi realen, če ga
primerjamo z dogajanji na
igrišču. Goštje so dosegli dva go¬
la iz čistega offsida, ki pa jih
je sodnik -vseeno priznal. Doma¬
či igralci -pa niso znali izkoristi¬
ti številnih priložnosti pred na¬
sprotnikovimi vrati. Imeli smo
občutek, da so kar tekmovali
med seboj, kdo -bo bolj nespre¬
ten.

Jesenski del tekmovanja se
prične v -začetku septembra dm
do takrat je mogoče odpraviti
še. marsikatero pomanjkljivost

Na koncu pa želimo članske¬
mu in mladinskemu moštvu čim
uspešnejši start i-n uspeh v novi
sezoni.

Peter Kovšca

osnovne pogoje za delo, pa bi
bil uspeh kaj kmalu tu.

Tvoje mnenje o podobnem tre¬
ningu?

Sodoben trenig lahko imenuje¬
mo tudi vsakdanji trening oz.
skrb za odvečno energijo. Kar
poglej, medtem, ko so pred leti
trenirali le trikrat tedensko, ka¬
sneje že vsak dan, pa ije sedaj
praksa pokazala, da je potreb¬
no vaditi vsak dan dvakrat, to¬
liko, da ne ostane odvečne ener¬
gije za razvedrilo. Sem pa naših
jugoslovanskih nogometnih zvezd
vsekakor ne moremo prištevati.

In še tvoji načrti za naprej?

Prav sedaj se pripravljam za
Balkkniado, ki ibo meseca sep¬
tembra v glavnem mestu Grči¬
je, za naprej bomo pa še videli,
kajti Mexico City je zelo daleč,
povrh vsega pa še visoko. Ne
pričakujem pa rezultatov preko
80 m, ker se moij razpon rok še
zdaleč ne približa razponu sve¬
tovnega rekorderja Pedersema.

Janez Telič

minuti so imeli domači stoodstot¬
no priložnost za izenačenje. Modic
je streljal enajstmetrovko, toda
vratar je uganil kam bo streljal in
ubranil mehko streljano žogo. Do¬
mači so imeli še eno priložnost, ko
je Baraga močno streljal in zadel
prečko.

To je pa tudi bilo vse. Domačini
se niso več znašli. Goli so začeli
deževati drug za drugim in to ve¬
činoma po istem kalupu. Dolge de-
gažirane žoge gostov proti golu do¬
mačinov in hitri napadalci so zlah¬
ka ušli počasnim in nesigurnim
branilcem ter polnili mrežo Rake¬
ka do konca tekme.

cerkniške kegljače

šteh ekipe Kočevja, Količevega im
Slovana iz Ljubljane, da bi v
medsebojnih spopadih odločile,
kdo naj dobi v enoletno last pre¬
hodni pokal Bresta. Kakor je bilo
pričakovali, je postala premočni
zmagovalec -kegljaškega -turnirja
v Cerknici v počastitev Dneva
vstaje zopet domača ekipa, -ki jie
z 4892 podrtimi keglji tudi osvo¬
jila! pokal.

Zmagovalna ekipa, ki jo odlo¬
čilno vodi dolgoletni reprezentant
Jugoslavije Leon Grom, je nasto¬
pila v naslednji postavi: Kos 767,
Kočevar, 851, Štrukelj, 794, Ba-
h-un 819, Tornič 806 in Grom 855.

Medtem, ko' je bil zmagovalec
turnirja taborekoč znan že pred
samim začetkom tekmovanja, pa
je bi-la -toliko bolj nejasna -razvr¬
stitev ostalih klubov. Kljub vse¬
mu se je na drugo mieslto uvrstila
z malenkostno prednostjo pred
Količevim ekipa Kočevja, ki je v
postavi Legan 783, Vidmar 789,
Kraibež 749, Kočevar' 806, Zbačnik
757 in Henigman 853 podrla skup¬
no 4737 kegljev.

Tretja j:e bila ekipa Količevega,
ki je s 4705 podrtimi keglji samo
za las pofbegmiia ekipi 'ljubljan¬
skega Slovana, ki je bila z 4693
keglji poslednja.

Tekmovalcu Mitarju tokrat ni
šlo vse »tako kot bi si želel in so
se morali zadovoljiti z četrtim ali
zadnjim rmasltoro.

Telič

NK »RAKEK« : JU RAKEK 2:7 (2:3)

RAKEK II : JLA BLOKE 0:6 (0:5)

GLAS NOTRANJSKE

13

Cerkniški
šolarji na
koperski
plaži

Boj proti vojnim zločincem se nadaljuje

Javni tožilec v Frankfurtu je
izdal obtožnico zoper zdravnike
in nekatere osebe zaradi težkih
nacističnh zločinov v drugi sve¬
tovni vojni. Obtoženi so za smrt
osemdeset do sto tisoč ljudi, ki
so bili razvrščeni v takodmeno-
vano eutanazijo.

Hitler je namreč imel zamisel
pokončati vse tiste odrasle in
obroke, ki so neozdravljvio bolni
ali drugače umsko ali telesno
defektni. Cilj vsega tega je bil,
da se germanska rasa izpopolni.
Eutanazijo so prav tako uporab¬
ljali proti Židom in političnim
osumljencem.

Likvidacjio so izvrševali zdrav¬
niki in posebno pomembni pro¬
fesorji raznih ustanov, izmed ka¬
terih mnogi še danes delajo oz.
opravljajo svoj poklic.

Operacija z eutanazijo je ta¬
krat delovala pod šifro »T-4«.
ker je bil center tega množič¬
nega ubijanja v Berlinu v ulici
Tiergartenstrasse št. 4. Do se¬
daj je bilo več procesov, na ka¬
terih so razpravljali o tovrstnem
ubijanju, ki so ga vršili še v raz¬
nih ustanovah izven Berlina, v
Avstriji in nekaterih posebnih
taboriščih.

Na obtožno klop so prišli: dr.
Aguilin Ulbrich, star 51 let, iz
Stuttgarta in Heindrich Bunke
iz Celle, oba kinologa, ter inter¬
nist dr. Kurt Barm iz Uelersena
in Klaus Endruvvet iz Bettruma.
Ti obtoženci so vršili uboje z in¬
jekcijami in plinom v letih 1941
in 1942, v posebnih sanatorijih
v Brandenburgu, Beuzburgu in
Pimi.

Obtožen je tudi dr. Georg Re-
nuo, ki je bil takrat direktor po¬
družnice za eutanazijo »Hert-
heim« pri Luzu v Avstriji. On je
odgovoren za smrt večjega šte¬
vila ljudi, k iso mu jih pošiljali
iz taborišča Mauthausen v Av¬
striji.

Na obtožno klop je prav tako
prišel sedanji trgovec Reindhal
Viorberg, ki ki se je po vojni
skrival pod imenom Hintertol
nekaj časa v Španiji.

Med vojno je imel v Berlinu
posebno podjetje, ki se je ukvar¬
jalo s prevozom bolnikov, kar
pa je bila samo pretveza. On je
pravzaprav vršil transport žrtev
v razne specialne sanatorije in
taborišča.

Obtožen je še dr. Dietrich Al-
lers, advokat iz Hamburga, ki je
bil »delovodja« celotnega poslo¬
vanja v berlinski centrali »T-4«.
V obtožnici je rečeno, da je bil
zelo delaven v tem, ker se je
trudil, da bi bil program usmr-
tivev kar najbolj temeljito
opravljen. Bošt

128  ščuk je letos končalo življensko pot na trnkih cerkniških ribičev

Blaga zima in pogosto dežev¬
je v letošnjem letu, sta ugodno
vplijdivalla na Cerkniško jezero,
da ni usahnilo v zimskem času
in še konec avgusta so bile vse
kotanje polne vode. Dobri po¬
goji so bili ravno tako za ribji
zarod, saj so letošnje mladice
ščuk zrasle celo do 20 cm. Lju¬
bitelji športnega ribolova so le¬
tos imeli precej, sreče. Po pripo¬
vedovanju je letos končalo živ¬
ljensko pot v ponvah čez 120

ščuk, ki so merile od 50 do 65
cm. Posamezniki, ki so imeli več
sreče, se jim je na trnek obesila
tudi večja. Osem ščuk, ki so me¬
rile od 71 do 82 cm so ujeli:
Tavžeij Franc, Otoničar Janez,
Hilti Ivan, Jerman Janez, Lovko
Anton, Zakrajšek Stane, Kajtna
Jože in Bahun Karel . ,
Tovariš Bahun mi je povedal,
da mu je ena čezmerska že trik¬
rat ušla iz trnka. Slabe sreče je
bil tudi Rudolf Ciril, ki jo je

Kot vsako
leto, so tudi
letos v
Kopru
letovali
šolski
otroci iz
Cerknice.
Na sliki tov.
Niko pou¬
čuje svoje
varovance
kako se me¬
če žoga na
koperski
plaži.

z velikim veseljem privlekel do
čolna, odkoder mu je na njeno
veselje popihala. Baje je merila
čez 80 cm.

Za točnost podatkov o ujetih
ščukah ne jamčim, ker sem
članek napisal tako, kot sem
slišal od ribičev.

Medtem ko so se starši hladili
v morju sta si naslednika od
Horvata in Kebeta privoščila
kratko »vožnjo« na dalmatin¬
skem »Fičotu.« Foto: Škrlj

VSE VEČ SKRBI
ZA POTROŠNIKA

Trgovsko podjet¬
je Škocjan iz Ra¬
keka je pred ne¬
davnim odprlo v
Igavasi v Loški
dolini novo sa¬
mopostrežno tr¬
govino. Samopo¬
strežna trgovina
bo služila zlasti
prebivalcem iz va¬
si Pudob. Viševek,
Igavasi, Kozarišč,
Podgore, pa tudi
iz drugih vasi, saj
so zlasti prehram¬
beni artikli neko¬
liko cenejši kot
v samopostrežni
trgovini v Starem
trgu. To je že dru¬
ga somopostrežna
trgovina v Loški
dolini. Na sliki:
samopostrežna tr¬
govina v Igavasi.
Notranjost lepo
urejene nove sa¬
mopostrežne trgo¬
vine v Igavasi.

S. B.

Ciciban, dabet dan!

V Cerknici pri Svetem Roku
videl sem pred kratkim kako
sodila mati je otroku.

Po travniku je hodil malček
veselo mahal je z rokami
ves majhen kakor palček.

Malo predaleč je šel v igri svoji, v otroškem svetu  —
oh, kako je bil vesel.

Naenkrat ga pokliče mati,
grobo je izgovorila ime  —
že tega se je moral zbati.

Prišel je z upognjeno glavo,
zaplakal milo je, tožeče,
ko ga je udarila močno.

Mali branil se je z ročico  —
da bo »pliden« je obljubljal  —
objel je materi desnico.

Ona ga je proč pahnila.

Nemočno se je opotekel  —
lahko bi mu še kaj zlomila.

Tepla ga je kot za stavo,
težko so tleskali udarci  —
ni pazila niti na glavo.

Revček mali padel je po tleh,
ona kričala je na njega:

»Tiho, če ne te bom še po zobeh.«

Potem ga je odvlekla vstran  —

sosedje so mi še dejali, da tako je vsaki dan.

Milavec Lado

.GLAS NOTRANJSKE

14

Križanka

7 lotccmfske uganke

V Postojni, Ljubljani zaigram,
v Cerknici za take dnarje
niti glasu ne dam.

(Jucke-ibox v cerkniški
Delikatesi)

Dolgo so me gradili,
sedaj, ko me ni več,
so name že pozabili.

(Jez v Žilcah)

Dali so mi ameriško ime
in vsake sobote pri nas
prav živo in veselo je.

(Texas v Snežniku)

Po drugi uri ne hodite,
če ne, se lahko zgodi,
da še rito ne dobite.

(Ribogojnica v Loški
dolini)

Če se  kaj zgodi,
p?š morajo v Cerknico,
ker mene ni.

(Telefona v hotelu
v Rak. Škocjanu)

»►Glas Notranjske«

I/haja mesečno — Izdaja ga občinski
odbor SZDL Cerknica — Urejuje ured¬
niški odbor — Glavni in odgovorni
urednik: Stefan Bogovčič. — Člani ured¬
ništva: Franc Tavželj, Slavko Brglez,
Slavko Tomič in Milan Strle — Teh¬
nični urednik: Janko Novak - Korek¬
tor: Janez Lavrenčič - Tisk: CZP
»Kočevski tisk« Kočevje — Letna na¬
ročnina 240 din - Rokopisov in risb
ne vračamo

Kaj sem že revica vse pretrpela,
še na prvi strani
nsiam miru imela.

(Knjiga spominov
v hotelu na Slivnici)

Milavec Lado


ON NE HODI PEŠ!

»Ali se nič ne bojiš, da boš na
cesti srečal svoje upnike?«

»Prav nič, saj se jaz vozim s
,ličkom’, oni pa hodijo peš.«

POGOVOR DVEH UPOKO¬
JENCEV

Prvi drugemu: »Na severnem
tečaju ibi bilo bolje živeti.«

Drugi: »Zakaj?«

Prvi: »Pomisli, šest mesecev
dan in šest mesecev noč. Pride
Ankasant z računom in mu re¬
češ: .Pridite jutri!’«

NI GA RAZUMEL!

Dogodek v neki gostilni: Nata¬
kar gostu: »Priporočam vam

piščanca. Pred njim bi se lahko
odkrili.«

Gost (potem ko začne jesti):
»Prav imate, starost moramo
spoštovati.«

VODORAVNO:

1. Planota v jugovzhodnem de¬
lu Notranjske, znana kot zibel¬
ka slovenskega smučarstva, 6.

neolikan človek, surovež, 8.
vrhnji del kože, 9. velike spre¬
jemne dvorane, sobane, 10. slo¬
venski tednik za razvedrilo, 11.
duša umrlega po staroslovan¬
ski mitologiji, 12. tuja kratica
za število, 14. leseni oporniki,
tudi vodje letal in ladij, 17. srb¬
sko moško ime, 20. prebivalec
srednjeveške italijanske pokra¬
jine, 22. črnci, prebivalci Afrike,

24. vrsta čaja, ki ga uvažamo,

25. vrste ženskih pričesk, ondu-
lacij, 26. notranjski narodni he¬
roj, španski borec iz Velikih
Blok, (Stane Simič), 27. Ribje
jajčece, 28. mlorska ofžtina (na
Malaki, 30. kratica zloglasnih
hitlerjevskih vojaških formacij,
31. vrsta orientalskega barvila
za lase, 32. poklicno izražanje,
žargon, 34. tuj dvoglasnik, 36.
osebni zaimek, 37. vasica, ki jo
popolnoma obkroža Cerkniško
jezero, 38. prvi izvir Cerkniškega
jezera, ki ponikne pri Danah in
privre na dan zopet v Gorenjem
Jezeru, 40. vrsta acetatnega le¬
pila, 42. egiptovsko žensko ime,
44. največje in najlepše rekrea¬
cijsko središče cerkniške komu¬
ne, z modernim hotelom, wee-
kend hišicami in velikim narav¬
nim parkom

NAVPIČNO:

1. Največji lesnoindustrijski
kombinat na Notranjskem, ki se
je s svojimi izdelki afirmiral v
obeh Amerikah in dobršnem de¬
lu Evrazije, 2. ročaj, držaj pri
lopati, 3. razkošje, obilje, 4.
rimski državnik, nasprotnik
Kartagine ;  5. tuje žensko ime,
7. Notranjski »Klek«, v zadnjem
času zelo priljubljena izletniška
točka, 13. spomenik 27 talcem
in 413 padlim borcem iz Loške
doline in Babnega polja (nad
Starim trgom), 14. domače ži¬
vali, čuvaji, 15. poldrag kamen
z čmobelimi lisami, 16. igralka
zelo priljubljenega športa, 17.
prodajalec starih knjig, starinar,
18. upravno-politično in gospo¬
darsko središče komune na Not¬
ranjskem (glej sliko), 19. Odrg¬
njen, ogoljen prašič, 20. ime
hrvattskega realista Ujeviča, 21.
nabreklo od udarca, 23. železov
okis, 26. nasprotje noči, 29.
kraj na Notranjskem, pomem¬
ben kot važna in edina železni¬
ška postaja za potniški, pred¬
vsem pa za tovorni promet, 32.
zavzetje ndkega stališča (Srbo-
hrvatsko), 33. gorjan, prebivalec,
gorskih vasic, 35. ženski okras,
37. moško ime, 39. pridevek
turških velikašev, poglavarjev
naših zasužnjenih krajin, 41. za¬
četnici našega državnika, 43. vol
(srbohrvatski). - Kraš -

Takšen drenj nastane pred poslopjem kina v Cerknici, če se
predvaja dober film

Utrinki z dopusta Foto: Škrlj Jože