________DAN TREBINJA ZA BEŽIGRADOM Razstavo si velja ogledati Dofiovor o trebinjskem delu za Beilgradom ln beži-gTajsketnu dnevu v Trebinju je bil načelno sprejet lant, 4 oktobra, ko Je obfiina Tre-binje praznovala svoj praz-nik. CSlj takšnth poseb-nih dni Je, da se obča-ni pobratenih obfiln spozna-vajo v Čim večjem fitevilu Samoupravne intereane skup-nostl obeh občin naj bl po svojlh možnostih vsako leto pr^praviJe nekaj akcJJ fprlro ditev, predavanj), ki bi Jlh lzvedll v pobrateni občlnl. Ta dogovor je uresnifitla naža oMinska konierenca SZDL s skJepom, ^>rejetim tetos aprila, da na) bo vsa-ko leto 23. junij dan Trebi-nja za Bežlgradom. Zveta feulturn.lih orgam^aci^ naSe obfitne se Je tedaj zavzela, da bi v Bežigrajsld galeriji pri-pravtll spominsko razstavo sllk trebinjakega umetnika Atanaslje Popoviča in raasta-vo rotografij, lci prtkazujejo borbeno pot borcev 29. her- cegovske udarne divizije, ki je s slovenskimi enotami NOV osvobodila Ljubljano. Atanaaije PopoviiS (188&— —1948) pripada prvi genera-ciji slitairjev Hercegovine, kl so se umetniSko i2obraževall v evropskih slikarskih sredi SČih. Ceprav je Wl vzgojen v duhu strogega akade-niizma, je teiil za novimi uTnetniSkimi tokovt, se za-vzemal za nove poglede in za moderneJSi likovni izraz. Nje-gov taimt je prl5ei najbolj do izraaa v portretlranju, uspeSno pa je ustvarjal tudj pejsaže, mrtve prirode tn ak-!«. Spoprijel se je z vsemi slikarskiml tehnikami: oljetn, tempero, akvarelom, risbo. Najboljša so njegova olja. Motivi. ki jih je uporabljal, so zeio raznovrstnl. To so predvsem morje, ulice Dub-rovnika, Likl IJudi, Trebinje, TrebiSnjica itd. Popovič je eden prvih bosansko-herce- govskih sWs&rjev, ki ga je za-ntmala tudi sociftlna proble-matika: tegobe rudarjev, li-varjev in gozdarje?. Na raz-stavi v Bežigrajski galeriji bo 23 njegovih slik. V manjSem deliu Bežigraj-ske galerije pa bo razstavije-njJi 4 do 5 panojev fotografjj z borbene poti 29. hercegov-ske udarae divizije, ki je da-la 53 narodnih herojev in kl je pod vodstvom narodnega heroja, komandanta divizije Vlada šegrta, v Sloveniji so-delovala pri osvoboditvi Ilir-ske Bistrice, Trsta, Ljubljane, SkoEje Loke, Kranja, Tržifia in drugih slovenskih krajev. Njena pomoC pri osvobodit-vi Ljubljane je tudl rodlla idejo o pobratenju z naio ob-Cino. Slovesna otvarltev razsta-ve bo simboJiCno obeležiia prvi trebtajski dan za Beži-gradom. STANE KOMAN