S KH
koper — 11. APRILA 1358
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
LETO VIL — STEV. 14
Izhaja vsak petek. Izdaja Časopisno-zrtložniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 2G, tel. 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali 3,5 am. do,larja. Bančni račun 65-KB-1-181. Prilogo »Uradni vesinik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo.
PRED II. OKRAJNO KONFERENCO ZVEZE KOMUNISTOV
V BOJU za K
Okrajni komite ZKJ v Kopru je pripravil za svojo drugo konferenco 135 strani obsegajoče politično-organizacijsko poročilo, ki obravnava v prvem delu notranja organizacijska, ideološko vzgojna in kadrovska vprašanja, vtem ko drugo obširno poglavje, »Komunisti v boju za gospodarski in splošno družbeni razvoj okraja«, vprav dokumentarno prikazuje člane ZK in njihovo organizacijo kot; močno gibalno silo pri vseh nesporno pomembnih uspehih v razvoju našega okraja, zlasti od komunalne preured tve dalje. Pri tem seveda poročilo — kakor jc v organizaciji komunistov navada — nakazuje tudi napake in ovire, ki jih jc treba še odstranili, da bi tudi v našem primorskem območju kar se da hitreje dosegli še lepše življenjske pogoje za vse delovne ljudi.
Iz omenjenega poročila, ki ga trenutno vsi delegati za omenjeno konferenca proučujejo, da bi se s tem čim temeljiteje pripravili na razpravo, smo izbrali odlomek o obči okrajni kadrovski politiki.
Da bi ilustrirali ugodno perspektivo, ki se nam kaže v zvezi z našo občo okrajno kadrovsko politiko, politiko ustvarjanja lepega števila domačega kadra vseh strok, navajamo naslednje podatke o številu dijakov višjih razredov srednjih in srednjih strokovnih šol in slušateljev na univerzi iz koprskega okraja:
OLO in občinski ljudski odbori štipendirajo: 111 dijakov višjih razredov rednih srednjih in srednjih strokovnih šol; 54 dijakov — bivših borcev in aktivistov na izrednih srednjih strokovnih šolah; 13G slušateljev raznih fakultet in višjih šol;
Zveza borcev štipend ra: 77 dijakov višjih razredov srednjih in srednjih strokovnih šol: 14 slušateljev raznih fakultet in višjih šol;
podjetja in zadruge našega okraja štipendirajo (približni podatki po oce-a-f. 71 dijaka v	i.", i-'- '
srednjih in srednjih strokovnih šol (višjih razredov), 21 slušateljev raznih fakultet in višjih šol;
OBLETNICA SMRTI
Jugoslovanski narodi bodo danes počastili spomin velikega revolucionarja, graditelja naše socialistične domovine in državnika Borisa Kidriča, Iti je umrl pred petimi leii. Boris Kidrič je bil del duše naše revolucije, izgorel je v neizrečeni ljubezni za delovnega človeka in je bil, kot je rekel tovariš Edvard Kardelj, eden tistih resnih ljudi, ki svoje plodno življenje neprestano in do poslednjega diha razdajajo svojemu ljudstvu v nepretrganih bitkah za njegov napredek in za napredek človeštva sploh.
■■-— "ir 1 | ■■-■' 1 M ■ "" '■■• ■
NOVI PREDSEDNIK ZSJ
Na ponedeljskem plenumu sveta Zveze sindikatov Jugoslavije v Beogradu je bil izvoljen za novega predsednika sveta dosedanji podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič-Tempo, Na tem plenumu je bila poudarjena misel, da je nadaljnji uspešni razvoj komunalnega sistema pri nas odvisen od sodelovanja delavskega razreda, ki mora dati življenju v komunah odločilno obeležje.
Franc Leskošek-lukc
POKROVITELJ KOPRSKE REGATE
Brodarska zveza Slovenije je sporočila, da je član .Zveznega izvršnega sveta in predsednik centralnega odbora Ljudske tehnike Jugoslavije Franc Leskošek prevzel pokroviteljstvo nad III. mednarodno koprsko regato. Ta tradicionalna prireditev bo letos v koprskem zalivu od 1. do 3. avgusta.
na svoje stroške študira iz našega okraja (približni podatki) 330 dijakov višjih razredov srednjih in srednjih strokovnih šol in 30 slušateljev raznih fakultet..
Skupaj študira iz našega okraja na srednjih in visokih šolali 907 dijakov in univerzitetnih študentov.
OLO in občinski ljudski odbori dajejo za redne štipendije letno din 13,103.500.—;
OLO in občinski ljudski odbori dajejo za izredne štipendije letno (otroci padlih borcev, bivši borci, aktivisti) din 17,514.452.—;
podjetja in zadiuge našega okraja dajejo lolno za štipendije (približna ocena) din ll,7S2.70[i.—,
Skupno daje družba v našem okraju za štipendiranje letno din 42,110.052.
Če upoštevamo, da je dolgoletna fašistična raznarodovalna politika v teh krajih zapustila porazno zapuščino glede na domačo
med takšne pokrajine, ki imajo zelo visok odstotek — nepismenih!), tedaj zgornji statistični podatki zgovorno ilustrirajo vso načrtnost in skrb okrajnih političnih in oblastvenih forumov za pospešeno ustvarjanje domačih šolanih kadrov, četudi za ceno visokih finančnih žrtev, ki se zde na prvi pogled nesorazmerno visoke v primerjavi s finančno zmogljivostjo našega okraja. Toda zlasti po priključitvi tega ozemlja k Jugoslaviji se je tu z izredno ostrino pokazalo tako občutno pomanjkanje inteligence, zlasti strokovnih kadrov, cla smo morali za vsako ceno podvzeti dvoje važnih kadrovskih ukrepov: po eni strani smo morali — če smo hoteli brž doseči takšen napredek na vseh področjih družbenega razvoja — poiskati najbolj nujno število potrebnih kadrov drugod, pri čemer nam jc izdatno priskočila na pomoč vsa Slovenija; po drugi strani pa smo nujno morali takoj preiti na dolgoročno ustvarjanje domačih kadrov iz koprskega okraja: z rr::-širjeno mrežo srednjih in strokovnih šol v okraju in s širokim sistemom štipendiranja. Smatramo, da edino takšna splošna ka-
drovska politika lahko zagotovi temu s prirodnimi bogastvi izredno obdarjenemu okraju tako sijajen razvoj, kakor ga tudi tukajšnje ljudstvo zasluži.
OK in občinski komiteji bodo morali vsekakor tudi v bodoče nadaljevati s takšno dolgoročno politiko ustvarjanja potrebnih domačih kadrov; njihove kadrov-(Nadaljevanje na 2. struni)
r^viAf V-'
Hm

OKRAJNA KONFERENCA ZK ODLOŽENA
To priporočilu Centralnega komiteja ZK Slovenije je v zvezi s pripravami za VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, ki bo 22. in 23. t. m. v Ljubljani, druga okrajna konferenca ZK Koper preložena na mesec maj. Točen datum bomo sporočili naknadno.
i.v;-:mif,w' -„,;'
v : ...' . . .. trie : .	.	-	.	....— .-	..A-^/.: .. ".
Danci; jc odprt, in bo trajal do 25. aprila II. mednarodni Zagrebški velesejem, ki ]e tokrat prirejen v znamenju široke potrošnje. Tako je na njem vzorčni sejem jugoslovanskega blaga, mednarodni sejem blaga za široko potrošnjo, mednarodni sejem opreme za gostinstvo in trgovino, sejem našega obrtništva in mednarodni sejem tehnične in strokovne knjige. Razen tega pa je na sejmu tudi revija sodobnega oblačenja. Novost na sejmu je, da bodo domači interesenti lahko kupili razstavljeno blago kar na sejmu, ker je za nakup odobrena dokajšnja vsota deviz, ki jih bo banka dodeljevala interesentom z dinarskim kritjem neposredno na sejmišču.
a 7
w £M
TI
8lu w
nek
ls-t, i.\.'uin _.;
ne zveze TVD
i Okraj-Kopru
i ¿¡s.^
Partizan
so največ govorili o potrebi povezave društev Partizan z delovnimi kolektivi. Praksa je pokazala, da so prav delovni kolektivi
neizčrpen rezervoar kadrov za društva in da je še vse polno možnosti za vključevanje delavske mladine v organizacijo. Ne gre samo za vključevanje dclav-cev in nameščencev v organiza-
cli. ki bodo sposobni na svojih delovnih mestih tudi več narediti.
Iz poročil je bilo razvidno, da so lani dosegle organizacije Partizan mnogo uspehov. Festivala v Ljubljani se jc udeležilo 1400 članov. Med letom so ustanovili društvi v Štanjelu in Ilrpeljah, tako da ima vsaka občina v okraju zdaj vsaj eno društvo. Skupaj je na Koprskem 24 društev z okrog 2500 člani, pripravljajo pa še ustanovitev društva v ilirskobistriški občini in v Senožečah. Lani se je udeležilo raznih tečajev okrog 100 članov Partizana. Precejšen problem na terenu je še zmeraj pomanjkanje telovadnic in kadrov. Toda stvar se zboljšuje in bodo letos v tem pogledu, zlasti kar zadeva kadre, spet napravili pomemben korak naprej.
Pripadniki I. primorske MDB »Pivka Tomažiča« delajo novo obvozno cesto nad Veliko Loko na Dolenjskem, Več o delu in življenju mladih brigadirjev na Cesti bratstva in enotnosti preberite na 7, strani,
Z občnega zbora okrajne zveze TVD Partizan v Kopru minuli teden. Delegati in gostje med. poročilom predsednika Črtomira Kolenca v mali dvorani koprskega gledališča.
cijo, ampak tudi za pomoč, ki jo je treba nuditi kolektivovm. V okraju imamo več primerov dobrega sodelovanja (na primer v Sc-žani), v mnogih primerih pa stojijo društva ob strani. V razpravi so med drugim navedli primer Izole, kjer so organizirali kolektivi številna tekmovanja, Partizan pa ni znal te stvari primerno izrabiti za okrepitev svojih vrst. V razpravi so nadalje poudarili, da bo treba letos vnesti v delo še več pestrosti in raznih tekmovanj. Prav zato so organizirali tudi Okrajni festival telesne kulture, ici bo lepa priložnost za vsestransko vključevanje prebivalstva v telesno vzgojo, predvsem pa mladine in delovnih kolektivov. V razpravi so kritizirali nekatere občine (Ilirska Bistrica, Koper), kjer se je treba vsako leto boriti za odobritev sredstev za telesno vzgojo. Nekatere občine v okraju pozabljajo, da je vlaganje sredstev v telesno vzgojo dejansko vlaganje sredstev za močne in zdrave lju-
mladih proizvajalce?
V nedeljo dopoldne se je zbralo v Izoli na prvo posvetovanje mladih delavcev živilsko in tobačne industrije Slovenije 70 delegatov, ki so na pobudo CK LMS in Občinskega komiteja LMS Izola kot prireditelja posvetovanja razpravljali o razmerah v posameznih podjetjih, o dejavnosti mladinskih organizacij ter izčrpno poročali o vlogi mladine v delavskem samoupravljanju.
Uvodoma je predsednik Občinskega komiteja LMS Izola Tiliomii Javor-šck govori o nalogah mladih proizvajalcev živilske industrije ter prikazal sedanje stanje in prihodnje naloge gospodarstva naše dežele. V razpravi so delegati poudarili potrebo po ustanavljanju klubov mladih proizvajalcev, ki naj usposabljajo svoje člane za družbeno upravljanje in skrbijo za izobraževanje mlad h delavcev. Naglasili so nujnost močnejšega uveljavljanja mladih dclavcev pri reševanju raznih gospodarskih vprašanj posameznih podjetij in njihovega vključevanja v razne oblike družbenega upravljanja. Z bogatimi mislimi in napotki so v razpravi sodelovali tudi gosli, med katerimi so bili predsednik CK LMS Tone Kro-pušelc, tajnik republiškega sindikata prehrambene in tobačne industrije Franc Bergant, organizacijski sekretar ZKS okraja Koper Julij Titi, predsednica OK LMS Marija Vogrič, predsednik občinskega ljudskega odbora Srečko Vičič in drugI.
Hrustov in Eisenhower izmenjala pismi
Predsednik sovjetske vlade Hruščev je poslal pismo predsedniku ZDA Eisenhower ju v zvezi s prekinitvijo atomskih poskusov in v zvezi s sestankom na najvišji ravni. Hruščev je opozoril ameriškega predsednika, da je Sovjetska zveza sklenila opustiti jedrske poskusne eksplozije in jc pozval ZDA, naj store isto. Hruščev je konec prejšnjega tedna v nekem govoru tudi opozoril, da je prekinitev poskusnih eksplozij le začasna. Ce se namreč Zahod ne bo odločil za prekinitev, bo Sovjetska zveza seveda prisiljena s poskusi spet nadaljevati za obrambo lastne varnosti.
Predsednik Eisenhower se je v pismu Hruščevu izognil odgovoru glede prekinitve poskusov. Ponovil je samo stare ameriške koncepcije glede proizvodnje atomske energije v miroljubne namene, glede zračne inšpekcije in miroljubnega izkoriščanja vesolja.	^
Oliisk sovjetske partijske
delegacije na ¡Madžarskem
Sovjetska vladna in partijska delegacija pod vodstvom Nikite Hruščeva se že nekaj dni mudi na uradnem obisku na Madžarskem. Namen obiska je, še bolj utrditi prijateljske slike med obema državama. Na nekem zborovanju je Hruščev izjavil, da pot do zmage nad kapitalizmom ni v vojni, marveč v povečani proizvodnji in boljšem standardu. Sovjetska zveza noče s svojim orožjem vsiliti socialističnega sistema drugim deželam, noče pa tudi dopustiti — kot tega nočejo dopustiti druge dežele — da se drugi vmešavajo v njene notranje zadeve.
Egipt želi prijateljstvo 7. vsem svetom
Predsednik združene arabske republike Nasor je v razgovoru za ameriško televizijo izjavil, da
london — Pretekli petek se Je /.bralo na Trafalgar Squaru Londonu več kot 5.000 ljudi ter protestiralo proti graditvi atomskih bomb. Demonstrant; o nato odšli v Oldermnsten, središče za proizvodnjo atomskega orožja, ki Je to km oddaljeno od Londona.
budimpešta — Pred (.-dirk sovjetske vlade Nikita Hruščev Je v BudlmpeStl govoril in pozval velesile, ki Imajo Jedrsko orožje, naj ustavijo v.-e atomske poskitse. Obenem je ponovil predlog Sovjetske zveze, naj bi v tem smislu uvedli mednarodno nadzorstvo.
kairo — Britanska letala so popolnoma razrušila štiri vasi v Omanu. Vasi so bombardirali, ko so britanske pehotne -ile zaman napadale pristaše omanskega lm.i-ma.
washington — v državo Gano bo v kratkem odpotovala posebna komisija 30 ameriških strokovnjakov, ki bodo skrbeli za razvoj tehničnih ved v kmetijstvu, živinoreji In industriji.
moskva — Iz Lenlnrrada bo odpotovala skupina raziskovalcev ln znanstvenikov, ki bo raziskovala nastajanje ledenikov in bi-hldrološke razmere na Arktiki. Odprava Ima posebno opremo, s katero se bo lahko spustila do C.000 metrov idoboko pod morsko gladino In razi kaln morsko dno ter njegove spremembe v zadnjih C00 do 700 tisoč letih.
CLF.VF.I.ANI) — Proizvodnja Jekla v ZDA zaradi gospodarskega z.vtoja, ki Je zajel ameriško spodarstvo, močno nazaduje. Nekatere večje tovorne, ki izdelujejo gospodinjske potrebščine, so že napovedale zmanjšanje proizvodnje.
kairo — Združene arab.ke države bodo nakupile več reakcijskih letal sovjetske proizvodnje -TU-10!', ki Jih bodo uporabili v civilnem letalstvu.
WASHINGTON — ZDA bodo zaprosile dežele Daljncr.a vzhoda, da bi dovolile gradnjo ameriških raketnih oporišč za srednjo daljavo.
rabat — Maroški kralj Mohamed napoveduje, da bo Maroko zahteval v vsaki morebitni vojaški pogodbi, naj vnesejo tudi zahtevo po umiku tujih čet z ma-roške;:.'! ozemlja.
TOKIO — Japonska vlada br, poslala svoje opazovalce na Pacifik, kjer bodo ZDA Imele lelo: nuklearne poskuse. Opazovalci bodo v glavnem člani znanstvene komisije OZN, ki proučuje vplive atomskii radiacij.
arabske države nočejo biti sovražnik ZDA. Mi težimo za prijateljstvom /. vsem svetom — je izjavil Nascr, ohranili pa moramo našo suverenost in nacionalno dostojanstvo. Ovire, ki preprečujejo normalizacijo odnosov med ZDA in Združeno arabsko državo, niso materialne, temveč moralne narave. Glede odnosov z Izraelom pa jo izjavil, da je poglavitni problem v arabsko-iz-raelskih odnosih problem pravic palestinskega prebivalstva.
Še zmeraj boji na Sumatri
Boji med indonezijskimi upor-
ni
i k
i in vladnimi četami na srednji Sumatri še zmeraj trajajo. Po zadnjih poročilih so uporniki izgubili važna strateška področja in mesto Lirik, kjer so petrolej-ska polja. Vojska prodira zdaj proti središču otoka, kjer so glavnine uporniških sil.
Optimistična izjava glavnega tajnika OZN
Glavni tajnik OZN Hammar-skjoeld jo po obisku Sovjetske zveze in Anglije prispel v New York, Novinarjem je izjavil, d:i je med razgovori v Moskvi in Londonu čutil, da je pri državnikih obeh držav mnogo iskrenih želja, da bi ohranili mir v svetu. N,i isto razpoloženje računa, da bo naletel tudi v ZDA. Hammar-skjocld je tudi pozdravil sklep Sovjetske zveze o opustitvi poskusnih atomskih eksplozij.
za boljšo kulti unopkgsvetno dejavnost na pivskem
Pretekli teden je bila v Pivki seja obči., ' og i Sveta .Svobod in prosvetnih društev. Glavna ugotovitev je bila, da ljudskopro-svetno življenje v Pivki še zdaleč ni razveseljivo, čeprav bi moralo dajati pečat vsej obči:.;. Na ten nu sicer imamo nekaj kul-tumoprosvetnih društev, vendar je to v e premalo za razgibano življenje.
Čeprav so v sami Pivki zagotovljena najnujnejša materialna sredstva, ni vidnega napredka in se zdi, da najbolj manjka prave volje do dela. Žalostno je dejstvo, da moramo za razne proslave vabiti ljudi in zbore od drugod in jim plačevati honorarje, ko bi lahko ta denar s pridom uporabili v druge namene.
Edina razveseljiva točka pri pivški Svobodi je baletna skupina in Ljudska univerza. V vsej občini pa lahko razen nekaj knjižnic pohvalimo le prosvetno društvo v Zagorju. To pa je prav gotovo vse pri malo za 8.000 občanov na Pivškem.
Sklep zadnje seje občinskega sveta je bil, da mora postati razgibano ljudskoprosvetno življenje v Pivki središče in vzor za vso občino.	S. M.
ske komisije se morajo v bodočo še bolj skrbno in še bolj sistematično posvečati vsem vprašanjem, ki so v zvezi s štipendiranjem; /lasti pa morajo vzdrževati stalen stik s štipcndiranci, imeti o njih točno evidenco in skrbeti za njihovo politično rast. Skrb kadrovskih komisij pri OK in občinskih komitejih mora biti usmerjena tudi na pretehtano izbiro politično vrednih kandidatov .:a štipendiranje v okviru dolgoročnega plana potreb z.a posamezne stroke določene komune, prednjačiti pa morajo tudi s svojo iniciativo, da bi podjetja in zadruge za zadovoljitev svojih perspektivnih kadrovskih potreb i/, lastnih sredstev, bolj kot je bil to primer doslej, štipendirala višjo št> vilo študentov.
Ze rezultati dosedanje sistema-
Demonsl racija proti atomskim poskusom v Angliji
Okrog 5000 demonstrantov se je te dni napotilo iz Londona v 80 km oddaljen Oldennaston, kjer jo center za proizvodnjo atomsko::-'! orožja. Ko bi se moralo zborovanje začeti, je pripeljal avtomobil, iz katerega so po zvočniku obdolžili udeležence pohoda, da so pristaši Sovjetske /v., o in da s svojim delovanjem povečujejo nevarnost vojne. Zborovale! so naskočili avtomobil in ga poškodovali, napovedovalca pa so vrgli na travo.
Poskus /. raketo Atlas
V ZDA so izstrelili medcelinsko rak "t o Atlas. Dosegla je višino 3000 kilometrov, medlem ko je predvidena najvišja višina 8000 kilometrov. Amerika ne i so doslej e.rnvili sedem poskusov z raketami Atlas, od teli se jih je pot ponesrečilo.
tične skrbi za usposabljanje novih kadrov iz vrst mladih domačinov koprskega okraja kaže tako razveselijivo perspektivo, da bomo že v nekaj letih postopoma dobili razmeroma visoko število tukajšnje domače inteligence, zlasti raznovrstnih visokokvalifici-ranih strokovnjakov. Nam komunistom bo v največje zadoščenje, ko bomo na ta način r skorajšnjo izpopolnitvijo številnih kadrovskih vrzeli v koprskem okraju z mladimi, izšolanimi domačini v glavnem zacelili rano zgodo-
vinsko krivice, po kateri je bila desetletja tukajšnjemu, namenoma neiz.šolancmu ljudstvu namenjena usoda naroda izkoriščanih težakov in nekvalificiranih delavcev.
Na področju kadrovanja je torej napravljen znaten korak naprej. Tudi v bodoče moramo komunisti posvečali vso skrb nadaljnji vzgoji mladih kadrov, prav posebej pa se morajo posvetiti tem vprašanjem okrajni in občinski komiteji s svojimi ka-d rovsk i m i kom i si jarni.
V ocenitvi letošnjih občnih zborov kmetijskih zadrug jc treba reči, da jih jc preveval duh programa našega petletnega plana, da smo torej ubrali pravo pot, toda potrebno jc zadrugam predvsem dobro vodstvo, zaupanje in prepričanje članstva, da bomo cilj dosegli le s skupnimi močmi.
Ta skupna moč iti prizadevanje pa se lahko najvidneje odraza in lahko najprej pokaže pozitii'ne rezultate v pogodbenem sodelovanju med zadrugo in kmetovalci, ki ji z drugo besedo pravimo tudi kooperacija.
O kooperaciji so na letošnjih zborih zadrug veliko in obširno govorili; člani so z zanimanjem sledili obrazložit vam, kaj jc kooperacija oziroma pogodbeno sodelovanje v kmetijstvu. Vendar imamo vtis, da so se ponekod te besede prestrašili, in jo razumeli tako. kot da gre za nekakšno novo obliko nekdanjih obddorabit/i zadrug.
Napačno razumevanje kooperacije jc lahko le plod nejasnega tolmačenja, pomanjkljivih prijemov in izražanja. Lahko pa trdimo. da vsebinsko kooperacija ori roma pogodbeno sodelovanje
McMillan: — I. seveda jc ameriški boljši
z u n a n j e p o 1.1 t I c n I
k o m e n t a k j u g o 1» It e s a V
Odmev vseli resnih in dobronamernih ljudi v svetu na enostransko sovjetsko odločitev o ustavitvi atomskih In vodikovih poskusov za nedoločen čas jo bil razveseljiv. Kaže, da ju tu velika možnost za oslvarltev boljšega mednarodnega zaupanja kot je danes. To pa Je ena Izmed osnovnih predpostavk za uspešno pot k razorožitvi nekaterih dežel, tire za tn, da se je človeštvo prvič odločilo za razorožitev s tako odločnostjo, kot še nikdar doslej.
Vendar kaže, da nekateri ne soglašajo s sovjetskim predlogom. Na zahodu so nekateri politiki, ki dvomijo v pozitivnost sovjetske odločitvi'. Ti skeptiki /.elijo vzbuditi pri drugih nezaupanje v sovjetski predlog, čeprav je lahko ta predlog začetek težnje po atomski razorožitvi. Nekateri brezbrižno prezirajo nevarnost, lu jo predstavlja odločitev vlade te aH druge drsele — kot je Zahodna Nemčija — da svojo armado oboroži z atomskim orožjem. Po takšni politični logiki je vsakršno odstopanje od eksperimentalne uporabe termonulilearnega orožja v nt-kem primeru nevarnejše od oboružltv - tem orožjem. Takšna politična logika ne pelje nikamor in brez dvoma je nasprotna vsemu, kar ljudstva vsega sveta pričakujejo od •■vojih vlad. Zahteva vseli dežel je. da bi napravili vsaj nekaj /a ustavitev atomskih in vodikovih poskusov. Juoo-■ luvanska vlada je večkrat zelo točno preko raznih med-
narodnih organizacij, kot so Združeni narodi in njegov podliomlte /a razorožitev, dokazala svoje stališče za ustavitev atomskih in vodikovih eksperimentov. Za vse človeštvu velja, naj 1)1 najnovejši sovjetski predlog ne bil vzrok za kakršnokoli rezervlranost, pač pa naj bi bil ugodna priložnost za okrepitev pritiska na vse sedanje izdelovalce atomskega orožja, da bi prej kot mogoče zavzeli enako stali ie. V glavnem si moramo biti svesti, da bi bilo najbolj pametno, če bi v svetu zavladalo takšno stanje, ki bi atomsko in vodikovo eksperimentiranje zatrlo, pa naj bo tu z enostransko odločitvijo posameznih velesil ali s skupnim nastopom.
Najnovejša sovjetska odločitev je skupno s predlogom treh zahodnih velesil o začetku priprav za sklicanje konference na najvišji ravni brez dvoma ustvarila dokaj ugodno ozračje za nadaljnje razgovore kljub raznim mnogim nckonslruktlvnim podvigom, ki smo jih opazili v poslednjih niosc-oih in tednih. Zato naj ne bi nasprotovali Sovjetski zvozi, ki jo dala enostransko, vendar koristno odločitev o ustavitvi atomskih iti vodikovih poskusov. Laže bi nasprotovali tistim, ki takega stališča niso usvojili, čeprav so težili po uveljavitvi lastno politične ln laki i o no prednosti in da niso prehiteli Sovjetske zveze s konstruktivnimi predlogi za razorožitev.
našim kmetovalcem ni tuja, zato so tudi pokazali tolikšno zanimanje prav za to vrsto gospodarskega sodelovanja v kmetijski proizvodnji. Neki zametek kooperacije po našem podeželju bi lahko imenovali nekdanje skupno popravilo poti, čiščenje kanalov in vodnjakov, skupno pašo in čiščenje pašnikov, vaške nočne straže itd. Torej so se že desetletja prej zavedali, da s skupnimi močmi lahko marsikaj narede in dosežejo. V naprednih zadrugah smo tudi doslej imeli precej oblik kooperacij — vsaj vsebinsko — čeprav sc to ni imenovalo pogodbeno sodelovanje.
Kooperacija torej ni nobena nova iznajdba. Danes so drugačne razmere in drugačni družbeni odnosi, kot so bili nekdaj. Napravili smo velik korak naprej, zato ima tudi ta kooperacija — pogodbeno sodelovanje — med zadrugo in kmetovalci popolnejšo obliko in globljo vsebino.
Organizator kooperacije pa je edina vaša gospodarska organizacija na vas i — naša zadruga.
Zato smo prepričani, da med nami ni nobenega zadružnika ali kmetovalca, ki bi mislil, da je zadruga zato tukaj, da bi ga s kooperacijo hotela osiromašiti, mu odvzeti zemljo in napraviti iz njega nekakšnega hlapca na njegovi lastni kmetiji. Pač pa jc zadruga zato tu, da ga v novi socialistični ureditvi naše družbe privede do boljšega življenja. Kooperacija jc le eno izmed sredstev za doseno teoa cilj a!
HZ
i/ ameriki: bomo uvozim
V vrednosti 02.5 milijona dolarjev njihovih kmetijskih presežkov. Del vrednosti tega blaga nam ZDA nudijo kot posojilo, i Uvozili bomo 520 tisoč ton pšenice. 20 tisoč ton jedlnega olja in 20 tisoč ton bombaža.
prvi-: domače radijske cevi namerava začeti izdelovati to-j varna RR Zavodov v Nlšu. Predvidena je proizvodnja 11 vrst teh cevi. da bi zmanjšali njihov uvoz iz Nemčije ln Madžarske.
umetno jezero bodo zaceli graditi pri prilepu v
Makedoniji. Jezero bo obsegalo 324.000 kvadratnih metrov, vanj pa bo pritekalo več rek in pritokov. Voda tega jezera bo namakala velike površine obdelovalne zemlje, predvsem bombaževe plantaže.
o r ü
\{tCS<0 i I
—-— l
Kupujte srečke denarne loterije P.I". Slovenije, saj pomagate s ioni gnuliti mladinsko klimatsko okrevališče na Debeli m rtiču.
GOSPODARSKA OSNOVA PERSPEKTIVNEGA RAZVOJA KOPRSKEGA OKRAJA
V
Pri sestavljanju in obravnavanju načrta perspektivnega razvoja okraja moramo imeti pred očmi predvsem geografski položaj, prirodne in klimatske pogoje ter možnosti razvoja proizvajalnih sil področja, katerega obravnavamo.
Geografski položaj okraja Koper je zelo ugoden in leži na severo-zahod-nem delu države ob meji med Italijo in našo državo. Na severu meji na okraj Gorico, na vzhodu na okraj Ljubljano in na jugu na okraj Pulj. Na zahodu ga zaključi 42 km dolga slovenska obala Jadranskega morja.
Področje okraja laliko delimo na tri dele, od katerih ima vsak za gospodarstvo različne značilnosti.
Prvi del se razteza od Nanosa proti Snežniku in Jelšanatn in zavzema občine Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica. Ta del je značilen zaradi velikih gozdnih površin in kmetijskih površin, ki so ugodne za pridelovanje živinske krme in sadjarstva. Na tem predelu dobimo okrog S5 •/> lesa in približno 45 ■/• krompirja.
TEPEIM DNI

0 0 0
t
NOVA NAHAJALIŠČA NAFTE SO ODKRILI NA OBMOČJU RO-VINJA. Raziskovalna dela bodo nadaljevali takoj, ko bodo namestili posebne raziskovalne instrumente in vrtalne naprave. Strokovnjaki za nafto in geologi trdijo, da so na tem področju večja nahajališča nafte.
REŠKA RAFINERIJA NAFTE »BORIS KIDRIČ« JE LANI PROIZVEDLA ZA 23 MILIJARD DINARJEV VREDNOSTI. To pomeni, da se je vrednost proizvedenega blaga povečala v primerjavi z letom 195G za več kot 4 milijarde dinarjev,
NA PODROČJU ZADARSKEGA OKRAJA BO EDEN NAJVEČJIH SADOVNJAKOV v naši državi, saj bo zajemal več kot 1.000 ha in ga bodo začeli v kratkem urejevati. Investicijski program predvideva, da bodo za njegovo ureditev v treh letih porabili 1250 milijonov dinarjev. Na tem velikem prostoru bodo zasadili približno 2,400.000 dreves, od teh skoraj 1,000.000 breskev in 400.000 hrušk najboljših vrst. Ta sadovnjak bo dajal letno povprečno 28.000 ton sadja, kar bo zadostovalo za preskrbo obmorskih krajev. nekaj pa bodo lahko izvozili tudi v druge kraje naše dežele in tujino,
DOMAČA PROIZVODNJA PO-LIVINILA SE BO PRIHODNJE LETO POVEČALA NA 7.000 TON,
ker bo tovarna »Jugovinil« dobila 700 milijonov za obnovo starih in za zgraditev novih obratov. V bližnji prihodnosti bo tovarna začela izdelovati nove vrste plastične mase. tako imenovani suspen-zijski polivinilski prah. Podjetje »Jugovinil« bo letos izvozilo pri-> bližno 2.000 ton svojih izdelkov v vrednosti okrog G00 milijonov dinarjev.
SKORAJ 3,5 MILIJARDE DINARJEV JE BIL LANI DEVIZNI PRILIV IZ TURIZMA. Podatki kažejo, da je tujski turizem ustvaril okrog 2 milijardi G00 milijonov dinarjev deviznega prometa, da je bila skoraj 30 °/o od te vsote vrednost raznih uslug, kot so prometne usluge, takse za vize itd., kar kaže, da je tujski turizem pomemben činitelj naše plačilne bilance.
5,2 MILIJARDE DINARJEV BOMO LETOS INVESTIRALI V TURISTIČNE IN GOSTINSKE OBRATE. To je za 25 "It več kakor lani, S lemi investicijami bo omogočen večji turistični promet ln večji priliv tujih gostov, ker je kredit predviden za zgraditev komunalnih naprav za kulturno in zabavno življenje ter za rekonstrukcijo in obnovo številnih gostinskih obratov. Lani se je zmogljivost naših hotelov povečala za 2.000 postelj, zmogljivost restavracij pa za približno 10.000 sedežev. Zvezni izvršni svet pa je iz gospodarskih rezerv federacije dal v marcu splošnemu Investicijskemu skladu milijardo dinarjev za investicije za pospeševanje turističnega prometa s tujino. Ta posojila bodo dobili predvsem tisti občinski odbori, ki s svojo investicijsko izgradnjo zagotavljajo večji učinek v plačilni bilanci.
15 TISOČ TON TOBAKA BODO LETOS IZVOZILI IZ MAKEDONIJE. To je dvakrat več kot lani. Največ tobaka bo odkupila Amerika, sledijo ji pa Sovjetska zveza, Francija, Češkoslovaška in Zahodna Nemčija. Vrednost prodanega tobaka bo znašala več kot štiri in pol milijarde dinarjev.
PRIPRAVE ZA GRADNJO CESTE ZAGREB—LJUBLJANA. V prvi izmeni, ki je začela delati 1. aprila, je blizu 15.000 mladincev. Za zgraditev tega odseka ceste, kakor tudi za graditev ceste Beograd—Djevdjelljn, ki jo bo prav tako zgradila mladina, je odobreno 5,750.000 dinarjev, Skupine inženirjev iz Ljubljane in Zagreba so že začele pripravljati načrte za posamezne odseke. Največje, pa tudi najtežavnejše gradbeno delo bo most čez Savo pri Zagrebu. Kolektiv »Hidromontaže« v Mariboru je ne glede na svoje druge obveze obljubil, da bo pravočasno izdelal konstrukcijo, da bi bit ta odsek cesto »Bratstvo — enotnost« pravočasno dograjen.
Drugi ali osrednji del se razteza jugovzhodno od Gorice preko Štanjela v smeri proti Podgradu in Podgorju ter zajema občine Sežana, Divača, Hrpelje In del občine Koper. Ta del je značilen zaradi sočnih pašnikov, ki nudijo pogoje za vzrejo kvalitetne živine. Razen t.cga ima poleg Postojnske jame tudi ta predel vrsto zanimivih kraških pojavov.
Tretji ali zahodni del leži ob morju in zajema področje flišnili geoloških formacij, ki dajejo temu področju specifično obeležje. Na tem predelu ležijo občine Piran. Izola in del občine Koper. To področje je bogato predvsem po vrtninah in vinogradih. Iz tega predela dobimo GO ■/• povrt-nin, predvsem graha, zgodnjega krompirja in paradižnika, ter bo •/• grozdja.
Manjši del okraja je hribovit in sega do višine 1800 in. Ti hribi tvorijo zaključek Dinarskega gorovja na prehodu v alpski svet.
Potoki in reko. tečejo v glavnem pod zemljo zaradi kraških pojavov, od katerih sta najznačilnejši Postojnska in škocjanska jama, v katerih so osredotočene lepote kraškega podzemlja.
Klimatski pogoji so na področju okraja zelo različni. Severni del, posebno pa Postojno, uvrščamo v ostro kontinentalno klimo, južni del pa v milejšo sredozemsko klimo.
Največ padavin je na področju Ja-vornika, kjer se ustavljajo in hladijo zračni tokovi, ki jih topel veter prinaša z morja. Najmanj padavin pa je v Portorožu in okoli Sečovelj, kar ustvarja ugodne pogoje za turizem in solinarst.vo. Največ padavin imamo v jeseni v septembru, najmanj pa v začetku leta, predvsem v mesecu marcu.
Toplotne razlike so precej velike, predvsem v vzhodnem predelu, proti morju pa se zmanjšujejo. V Kopru je srednja januarska temperatura 4,7' C, v juliju pa je 23,2' C.
Preko koprskega okraja gredo zelo važne komunikacije, ki povezujejo morje s celino. Koprski zaliv se skupno s tržaškim zalivom najgloblje zajeda v evropski kontinent in predstavlja zaradi tega del najvažnejšega prometnega vozla za transport blaga iz in v srednjeevropski industrijski bazen. Najugodnejše prometne zveze gredo skozi Postojnska vrata, ki ležijo med Alpami in Dinarskim gorstvom. Skozi ta vrata pelje južna železnica, ki povezuje Trst in Reko z Ljubljano, Dunajem in ostalimi srednjeevropskimi mesti. Pa tudi vsa ostala pota gredo skozi ta vrata proti morju na Reko, Pulj in Koper, ki je najsevernejša luka v naši državi.
Okraj Koper je razdeljen na 9 občin, Po številu prebivalcev je največja občina Koper, potem pa Ilirska Bistrica. Najvažnejša turistična centra sta Portorož in Postojna, Koper pa postaja novo industrijsko in pomorsko središče.
Površina okraja znaša 1916 km: in je po velikosti na šestem mestu v Sloveniji. Izvajanje perspektivnega plana smo pričeli pri 98.118 prebivalcih in smo bili na predzadnjem mestu v Sloveniji. Gostota prebivalstva je bila v primerjavi s tem nekaj več kot 50 prebivalcev na km", kar pomeni, da sodi med slabo naseljena področja.
Od obdelovalnih površin odpade sorazmerno malo na njive: vsega 18.214 ha ali 48,3 °U. Njive so z 39 '/« zasajene z žiti, ki pa nimajo posebne značilnosti za gospodarstvo tega okraja. Pač pa so važne povrtnine, ki pokrivajo 6.918 ha ali 37,9 '/«. Njive s po-vrlninami so v obalnem pasu na prvem mestu. Krompir pokriva 1.479 ha površin ali 21.6'/«, paradižnik pa le 721 ha ali 4 ■/».
Vinogradi zavzemajo 3210 ha površin ali 8,!! 'It obdelovalnih. V vinogra-
dih je nekaj nad 15 milijonov trt, od katerih daje povprečno vsaka 0,7 kg grozdja na leto, kar pomeni, da jc dosti trt že propadlo in da je potrebna načrtna obnova vinogradov.
Sadovnjaki pokrivajo 883 iia ali 0,8'/« kmetijskih površin. Vseh stebel Je malo čez 807 tisoč. Največ od tega je jablan, in sicer 240 tisoč, oljk 111 tisoč in češenj okrog 7G tisoč.
Živinoreja je v največjem delu okraja na prvem mestu, razen v predelu ob morju, je pa sorazmerno slabše razvila kot v Sloveniji ali povprečno v naši državi. Največ je goveje živine, in sicer okrog 32.000 glav, kar pomeni, da pride na 100 prebivalcev povprečno 32 glav. To pa je za 25 '/«manj, kot pa je povprečje v Sloveniji, in 15 */• manj od državnega povprečja.
Gozdovi zavzemajo 728 km' ali 37,4 •/• celotne površine okraja. Gozdne površine so sorazmerno dosti manjše od povprečja Slovenije. Večji gospodarski značaj imajo gozdovi v vzhodnem delu okraja, kjer prevladujeta smreka in jelka. Vseh iglavcev imamo na področju okraja nekaj nad 3,8 milijona mi ali 57 •/., in nekaj nad 2.8 milijona ttfi listavcev ali 13 •/..
Vzhodni del ima 100 do 180 m:i lesnih zalog po hektarju in daje pretežno tehnični les za predelavo in izvoz. Gozdovi v ostalem delu okraja ne pokrivajo niti potreb prebivalstva ter imajo le 10 do 10 mi lesne mase po hektaru. Razen tega so v gozdno pasivnem predelu okraja gozdne površine še izkoriščane s pašo živine.
Letno sc poseka okoli 8G.000 m'i tehničnega lesa ter nekaj jamskega in celuloznega lesa.
Poseben problem v gozdarstvu, kakor tudi v celotnem gospodarstvu sploh, je vprašanje pogozdovanja in melioracije kraškega področja, kjer so bili nekdaj veliki gozdovi, pa so bili uničeni; zaradi tega je danes to področje najbolj siromašno in pasivno.
Od rudnega bogastva so na tem področju samo manjše količine črnega premoga in lignita. Po grobih ocenitvah znašajo zaloge v Sečoveijskem bazenu okrog 2 milijona ton. Rudnik Timav pa operira z rezervo okrog 1 tisoč ton; je pa to premog visoke kalorične vrednosti. Lignita pri Ilirski Bistrici ne kopljemo več zaradi slabe kvalitete.
Na področju okraja so tudi večja ležišča kvalitetne gline in laporja, ki sla odlična surovinska baza za razvoj opekarske industrije. Dokazane zaloge zadostujejo za proizvodnjo več kot 100 let.
Na kraškem področju je tudi dovolj kvalitetnega marmora. ki je pa slabo raziskan, tako da sedanje znane zaloge zadoščajo le za proizvodnjo nekaj let.
Morje s svojimi lepotami in zelo ugodnimi klimatskimi pogoji ter zeleno obalo, ki je na najlepših točkah tudi zavarovana pred neprijetnimi severnimi vetrovi, predstavlja pravo bogaslvo in najmočnejšo surovinsko osnovo koprskega okraja.
Aktivnih prebivalcev, to je ljudi, ki so zaposleni in delajo, je v okraju okrog 46,000 ali 47 "/«. Največje število (okrog 47 'It) je zaposlenih v kmetijstvu, kar je nad republiškim, toda pod državnim povprečjem. Na drugem mestu, toda daleč izpod kmetijstva, je število zaposlenih v industriji. kar kaže na relativno slabo industrializacijo tega okraja.
To bi bila nekoliko pomanjšana gospodarska slika koprskega okraja in zelo grobo podana gospodarska osnova, ki pa kljub temu pokaže najosnovnejšo gospodarsko problematiko. Iz le slike moremo že izluščiti temeljne zaključke, na katerih bomo zgradili glavne smernice perspektivnega razvoja gospodarstva koprskega okraja.	Ing. P. A.
V n \f
S
Področje piranske občine je dobilo neugoden sloves najdražje občine v okraju. Oddelek za gospodarstvo je po nalogu predsednika OLO izvršil kontrolni popis cen vseh artiklov, ki so v prodaji na drobno na področju občine, in jih primerjal s cenami v Kopru in Izoli. Rezultat kontrole in primerjanja je bila ugotovitev, da je Piran najdražje obalno mesto Slovenije.
Svet za blagovni promet ObLO Piran je na svoji seji obširno razpravljal o tem problemu. Člani sveta so nakazali številne vzroke, zaradi katerih prihaja do višanja cen. Nekaj vzrokov je objektivnih; tako na primer turistični promet občine nujno privede do podražitve živil itd. V bistvu pa so vsi vzroki posledica nezadostne kontrole nad blagovnim prometom.
Po dolgi diskusiji je Svet sklenil ustanoviti posebno komisijo za cene. Predsednik komisije je članica Sveta za blagovni promet in turizem Josipina Crnica. ostale članice komisije pa bodo delegirala društva žena iz Pirana, Portoroža in Lucije in organizaciji SZDL iz Strunjana in Sečovelj. Svet je zastopal mnenje, da morajo biti v tej komisiji državljani, ki imajo vsakdanji neposreden stik s trgovino na drobno, torej gospodinje, ki neugodnost vsakega višanja cen občutiio takoj v lastnem gospodinjskem proračunu.
Članice komisije bodo zasledovale gibanje cen na svojem področju in signalizirale vsako samovoljno podražitev občinskemu tržnemu inšpektorju. Komisija bo imela po potrebi skupne seje, na katerih bo pretresla razna vprašanja, ki so v zvezi s cenami in sploh s preskrbo. Ena važnih nalog komisije je, pomagati k prizadevanjem za poživitev dela potrošniških svetov. Čim širša bo kontrola nad cenami in trgovino, tem manj bo neupravičenih po-
NAŠ GOSPODARSKI KOMENTAR
Osnovno načelo, ki ga je treba uresničiti v nadaljnjem razvoju kmetijskih zadrug je v tem, da bodo morale v bodoče opustiti vse nekmetijske dejavnosti. Zadruge naj se posvete kmetijski proizvodnji kot njihovi temeljni in v bistvu tudi edini nalogi. S tem naj bi uresničili načela, ki so bila sprejeta ob spremembi naše gospodarske politike, obenem pa naj bi dali zadrugam nov pečat, ki bi jasnejše prikazoval njihovo dejavnost in njihov značaj, Zadruge naj bi se zato čimprej otresle vseh priveskov raznih dejavnosti, ki so jih doslej opravljale in ki so iz zadrug napravile samo neke vrste gospodarskih organizacij, ki so se bavile z vsem■ drugim kol s kmetijstvom, ali pa je bila zanje kmetijska proizvodnja in skrb za dvig kmetijstva. bolj postranskega pomena. Večina izmed njih je osredotočila svoje napore n. pr. na trgovske posle vseh vrst, pri čemer so izkoriščale številne ugodnosti, ki jih še uživa zadružništvo.
Seveda je s predvideno spremembo nujno zvezana tudi spre-memba predpisov in je že napo-
vedana sprememba uredbe o kmetijskih zadrugah. Po osnutku te uredbe ostanejo kmetijske zadruge gospodarske organizacije, nad katerimi pa bo imela družba večje pravice glede nadzorstva kot doslej. Pri tem je važno, da idaga družba preko zadrug v kmetijstvo velika sredstva, ki jih ima pravico seveda kontrolirati glede njihove uporabe. Izrecno pa bo prepovedano zadrugam opravljati gostinske in komunalne dejavnosti, izjemno bodo lahko opravljale posle prometa z industrijskim blagom za široko potrošnjo. Spremenjene bodo tudi oblike upravljanja kmetijskih zadrug preko občnega zbora, zadružnega sveta, upravnega odbora in upravnika.
Drugih podrobnosti ne bi navajali, Pač pa bi morali poudariti, da že sedanji predpisi predvidevajo r>elike ugodnosti, za zadruge. Naj omenimo samo nižje obrestne mere tako za osnovna sredstva kot za sklade obratnih sredstev oziroma posojil, ki bodo odobrene v ta namen. Kolikor se namreč pečajo zadruge s kmetijstvom in dobe za ta namen sred-
stva, se jim obrestuje le po 2,5"/o letno, sicer pa — 6%. Posebne ugodnosti uživajo tudi pri regresih in podobno.
Končno naj še omenimo, da sc vedno bolj pojavlja v prvih stolpcih gospodarskih listov vprašanje varčevanja. Tu ni mišljeno samo denarno varčevanje, ki dobiva morda šele sedaj svojo pravo vsebino, temveč je mišljeno splošno in vsestransko varčevanje v gospodarstvu. Glede denarnega varčevanja moramo omeniti, da je nekaj .časa morda 'stopilo v ozadje, ker se je smatralo, da ne ustreza v celoti našim potrebam. Izkazalo pa sc je, da predstavlja to varčevanje važen instrument za uravnavanje tržišča v nasprotju s preširokim odobravanjem potrošniških kreditov, ki so grozili porušiti ravnotežje med denarnimi in blagovnimi zalogami. Glede varčevanja i' gospodarstvu pa je sedaj v ospredju zlasti varčevanje pri gradnjah stanovanj in pri trošenju investicijskih sredstev sploh. Seveda bo pri tem treba najti pravo mero, da ne bomo zapadli iz ene v drugo skrajnost.	-dt-
dražitev in drugih nepravilnosti v preskrbi našega prebivalstva.
Svet za blagovni promet in turizem OLO Piran je že pred tem ustanovil tričlansko komisijo, ki skrbi za zagotovitev redne in zadostne preskrbe prebivalstva in turistov v občini in posreduje za sodelovanje med raznimi pre-skrbovalnimi podjetji v občini ter izven nje.	Jule
MI IN BRIGADIRJI
V	nedeljo so brigadirji I. primorske mladinske delovne brigade »Pinko Tomažič« v Veliki Loki radostnih lic poslušali magnetofonske posnetke javnega nagradnega tekmovanja mladinskih ekip, ki je bilo 30. marca v koprski gledališki dvorani pod naslovom ;>Zadem-odgovori brigadirjem^. Ta javna oddaja je bila namreč posvečena 12. obletnici ustanovitve prvih mladinskih delovnih brigad in graditeljem avtomobilske ceste »Bratstva in enotnosti«, organiziral pa jo je Okrajni komite LMS Koper.
V	nedeljo, 20. aprila, bo okrajni štab mladinskih delovnih brigad priredil brigadirjem pestro družabno prireditev, na kateri bodo sodelovali na pobudo občinskih komitejev LMS mladinci in mladinke koprskega okraja.
RAVNE
Na kmetijskem posestvu v Ravnah pri Pivki, kjer z uspehom dela kmetijsko-gospodarska šola in kjer je tudi poskusna postaja za gojenje raznih semen, so dosegli v prašičereji lepe uspehe z gojenjem izbranih vrst prašičev. Tudi molznost njihovih krav se .ie v zadnjem času močno povečala in že beležijo več kot 8 litrov mleka, ki ga dnevno daje vsaka njihova krava.
SEMINAR ZA SEKRETARJE GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ
V	Portorožu je pretekli teden 35 sekretarjev gospodarskih organizacij iz raznih krajev Slovenije od Murske Sobote in Jesenic do Črnomlja in Kopra obiskovalo štiridnevni seminar, katerega je priredil »Organizator«, Zavod za organizacijo in tehniko poslovanja. Seminar je vodil tov. Bojan Samobor, predavanja pa so imeli priznani slovenski strokovnjaki za ekonomijo in administrativno-tehnična vprašanja, med njimi prof. inž. Albin Ralea. Program seminarja je bil zelo obširen.^Med drugim so se udeleženci podrobno seznanili z naslednjimi problemi: Interna organizacija gospodarske organizacije; Funkcije posameznih oddelkov in njihova medsebojna povezava; Racionalizacija in mehanizacija administracije; Vodenje sestankov; Problemi dela z ljudmi; Zakon o delovnih razmerjih in personalna politika v gospodarski organizaciji; Pravilniki o delovnih razmerjih in poslovnik personalne službe: Premije in tarifni pravilnik; itd.
To je bil četrti tovrstni seminar. ki ga je organiziral omenjeni zavod. Prvi trije seminarji z isto tematiko so bili na Bledu. Udeleženci si namreč ob prijavi sami izberejo kraj, kjer želijo, da bi potekal seminar. V načrtu je še G takih seminarjev, vsaj toliko prijav je Zavod prejel doslej. Interesenti naj se obrnejo na zavod »Organizator« v Ljubljani.
Jule
KOPRSKA OBČINA JE SPREJELA DRUŽBENI PLAN IN PRORAČUN
litt®
V četrtek, 3. aprila, sta ves dan zasedala oba zbora občinskega ljudskega odbora in na ločenih sejah razpravljala o predlogu letošnjega družbenega plana ko-

KRIZA V POMORSKEM TOVORNEM PROMETU
ir
Mednarodn .ie najobčutljivej nega gospodarst godkov dalje se ba v stalno voju. Vedno
za pomorski tovor barometer svetov-. Od sueških do-lhaja morska plov-astoeem kritičnem raz-eč ladij postaja po pristaniščih. Prvi so bili seveda starejši nedonosni tankerji, kolikor niso imeli več naročil. V zadnjih šestih mesecih je prizadevalo uidi že linijsko plovbo. Kriza je mednarodna. Konec letošnjega februarja je ležalo po lukah brezdelno privezanih že 560 ladij. Več naročil ladijskih novogradenj so lastniki preklicali. Mnogo pomorščakov je že od lanskega oktobra brez plaee. Samo v zahodnonemških pristaniščih miruje blizu sto nezaposlenih ladij. Na svetovnem trgu jc tovorna pre-voznina padala skozi vse leto in je zdaj dosegla minimum. Znižala se je več' kot štirikratno. Starejših ladij se pod takimi pogoji ne izplača več vpregati. Celo za moderne 13 do 15 tisoč" BRT ladje so sedanje cene za prevoz tovora nesprejemljive, ker prinašajo le izgubo.
V ZAGORJU SE ZE PRIPRAVLJAJO NA PRAZNOVANJE I. MAJA
Kakor smo izvedeli, so v Zagorju že pričeli s pripravami za praznovanje mednarodnega delavskega praznika — 1. maja. Menijo, da bi moral biti letošnji prvi maj v Zagorju manifestacija in mobilizacija socialističnih sil in prikaz našega gospodarskega in družbenega napredka. V kratkem .bodo izdelali dokončni načrt praznovanja. Ze sedaj pa je določeno, da bodo po vseh gospodarskih organizacijah slavnostna zasedanja delavskih svetov.
VELIKO PRIZNANJE
Pod izredno težkimi pogoji je v preteklem mesecu prvih 13 mladinskih brigad iz Hrvatske in Slovenije pripravilo vse potrebno, da se bodo te dni lahko začela redna dela v 15 naseljih vzdolž avto ceste bratstva in enotnosti. Glavni štab MDB je včeraj zjutraj proglasil za dosežene uspehe pri postavljanju barak, graditvi dohodnih cest. vodovodov, telefonskih in električnih napeljav in za uspehe pri ostalih delih
ZA UDARNE BRIGADE:
KABLOVSKO BRIGADO, MARIBORSKO BRIGADO. TRBOVELJSKO-GO-RISKO BRIGADO, IX. LJUBLJANSKO BRIGADO, NOVOMEŠKO BRIGADO, ZAGREBŠKO BRIGADO, X. LJUBLJANSKO BRIGADO, KOPR-SKO-GORISKO BRIGADO, POMURSKO BRIGADO, KRANJSKO BRIGADO, SISASKO BRIGADO, CELJSKO BRIGADO in specialno brigado »ELES«.
Odlikovanim brigadam in vsem prizadevnim brigadirkam in brigadirjem toplo čestitajo k visokemu priznanju tudi vsi delovni ljudje Dolenjske!
IZBRUH NAFTE V VERŽEJU
Veržej, 1. aprila (po telefonu). Pred dnevi so naleteli v vrtini Ve-3 na' nafto. Po večletnem domala brezuspešnem iskanju nafte so beli rudarji naleteli na izredno bogato nahajališče nafte. Močan pritisk te dragocene tekočine brizga visoko v zrak, Izvedenci so sporočili, da je to doslej najboljša nafta, ki smo jo kdaj lahko črpali pri nas. Pritisk, s katerim sili nafta na dan, je trikrat močnejši kot smo ga spoznali pri vrtini v Filovcih. Po tem sodeč je tukaj najmočnejša žila v Pomurju, kar daje slutiti, da bo okolica Veržeja postala
naftin bazen, kot je petišovski.
* * *
P. s.: Veselo, kaj, če bi verjeli... Tako je namreč Pomurski vestnilc na-plahtal svoje bralce za prvi april.


S seje ObLO Koper minuli teden, ko so sprejemali družbeni plan in proračun za letošnje leto. Na. zgornji sliki zbor proizvajalcev, na spodnji pa občinski zbor na ločenih zasedanjih razpravljata o planu.
prske občine, zvečer pa na skupni seji sprejela družbeni plan in proračun. Razprava o predlogu družbenega plana bi bila potekala hitreje, če bi bilo pripravljeno gradivo jasnejše in bi ne bilo treba šele na zasedanju vsklajevati prvotnega osnutka s kasnejšim osnutkom, ki so ga odborniki dobili šele na samem zasedanju.
Letošnji družbeni plan predvideva, da se bo na osnovi lani doseženih dobrih pogojev celotna proizvodnja v občini še nadalje povečala. Družbeni proizvod v industriji se bo v primerjavi z minulim letom povečal za 34%, medtem ko predvideva družbeni plan, da bo kmetijska proizvodnja porasla za okrog 20%. Narodni dohodek pa se bo povečal za nadaljnjih 16%. Celotni družbeni proizvod bo po družbenem planu znašal 5 milijard 137 milijonov din. Kakor v industriji in kmetijstvu, tako določa plan povečane storitve tudi v gradbeništvu, pro-
OB SPREJETJU OBČINSKEGA DR UŽBENEGA PLANA V POSTOJNI j^j O ^G
Preteklo soboto sta oba zbora občinskega ljudskega odbora v Postojni razjnavljala o predlogu letošnjega občinskega družbenega plana in proračtina. Odborniki so v razpravi o predlogu dopolnjevali nekatere postavke z umestnimi predlogi. Po zaključeni razpravi je bil predlog družbenega plana in proračuna z dopolnitvami sprejet.
metu, trgovini, gostinstvu in turizmu, obrti in komunalni dejavnosti.
V razpravi sta oba zbora ugotavljala, da je družbeni plan v marsičem premalo konkreten ter sta zaradi tega sprejela na skupni seji nekatere dopolnilne sklepe. Med drugim sklep, da naj občinski svet za kmetijstvo zbere vse podatke in sestavi konkreten načrt o tem, kaj bo treba storiti, da se bo kmetijska proizvodnja povečala tako, kakor na splošno predvideva družbeni načrt. V zvezi s komunalnimi deli pa je bil sprejet sklep, naj upravni aparat zbere in sestavi pregled vseh potreb, nakar bosta zbora o njih razpravljala, jim določila prioritetni red ter v sodelovanju med komuno in gospodarskimi organizacijami skušala poiskati potrebna dodatna sredstva za realizacijo komunalnih potreb,
Na prihodnji seji, ki je bila določena za 15. april, bosta zbora razpravljala med drugim tudi o ustanovitvi podjetja »Obalna plovba«, za kar bodo do takrat pripravili ustrezen predlog z vso dokumentacijo. Ustanovitev »Obalne plovbe« je tem bolj nujna, ker smo tik pred turistično sezono, za katero bo treba poskrbeti vsaj za minimalni potniški pomorski promet ob slovenski obali.
Družbeni plan postojnske občine predvideva, da bo letos v tej občini ostvarjenega milijon 965 tisoč dinarjev družbenega proizvoda, to je za nad 300 tisoč dinarjev več kot lani. K temu povečanju bo v glavnem prispevala povečana proizvodnja v kmetijstvu in v obrti, na povečanje narodnega dohodka pa bo vplivala tudi večja storilnost dela in boljše izkoriščanje proizvajalnih sredstev. Skladi gospodarskih organizacij iz delitve dohodka bodo letos dosegli 112 milijonov dinarjev, medtem ko so lani znašali le 89 milijonov dinarjev, 'sredstva občinskega odbora pa bodo narasla od 116 milijonov dinarjev v preteklem letu na 211 milijonov dinarjev letos.
ZA UREDITEV TURISTIČNIH POSTOJANK
Znatna investicijska sredstva bodo letos pritekala iz splošnega in republiškega investicijskega sklada za hitrejši razvoj turizma, trgovine, gostinstva in obrti. Tako bo omogočeno urediti bližino turističnih postojank in nabaviti razno opremo za turistične obrate zlasti v okolici Postojnske jame in v samem mestu. Zato bodo morale gospodarske organizacije s tega področja gospodarske dejavnosti pripraviti programe za rekonstrukcijo in razširitev svojih obratov. Te organizacije naj bi tudi iz lastnih skladov prispevale sredstva kot dopolnilo investicijskim posojilom.
Letos bo na razpolago 140 milijonov dinarjev za stanovanjsko gradnjo, Predvideno je, da bodo v teku leta dograjeni do tretje faze vsaj štirje bloki. Razen tega bodo drugi investitorji nadaljevali gradnjo lani začetih stanovanjskih gradenj in začeli graditi nove objekte, tako da bo letos zaživelo delo na dvajsetih stanovanjskih blokih, v katerih bo približno 100 stanovanj. Tako bo letos gradbena dejavnost trikrat večja, kot je bila lani in vrednost vseh gradbenih del bo dosegla 240 milijonov dinarjev.
Občinski ljudski odbor bo v tem letu razpolagal z 28 milijoni dinarjev za negospodarske investicije. Od te vsote jc pet milijonov dinarjev predvidenih za dograditev nujno potrebnega prostora za postajanje motornih vozil pri Postojnski jami ter za začetek gradnje kopalnega bazena v Postojni. Nekaj denarja je namenjenega ureditvi Kulturnega doma, kanalizacije, javne razsvetljave ter za izboljšanje ko-
munalnih ter servisnih uslug na področju občine.
PREDVIDEN JE VELIK RAZMAH INDUSTRIJE, KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN PROMETA
Lani se je industrijska proizvodnja postojnskega področja izredno povečala. K temu so pripomogle izboljšane razmere na zunanjem tržišču, povečana zmogljivost furnirnice v Prestranku in obrata lesne galanterije v Postojni, boljša oskrba z električno energijo in predvsem povečani napori za dvig storilnosti delovnih kolektivov. Obseg proizvodnje se je povečal za 24,8 %, medtem ko se je število zaposlenih dvignilo le za 10 % in produktivnost dela za 13 %. Letošnji družbeni plan predvideva tudi, da se bo obseg proizvodnje povečal za nadaljnjih 10% in to predvsem v Tovarni mesnih izdelkov v Postojni, v Tovarni furnirja v Prestranku, kjer bodo zvišali proizvodnjo za 5 %, in še v nekaterih drugih gospodarskih organizacijah. Podjetje LIP Postojna bi lahko povečalo proizvodnjo končnih izdelkov. Tako povečanje pa bodo industrijska podjetja dosegla s sedaj zaposleno delovno silo, če bo učinek njenega dela večji.
Tudi kmetijska proizvodnja je v zadnjih letih hitro napredovala. Pri tem velja omeniti, da je bila proizvodnja krompirja leta 1957 za več kot 68 stotov višja na hektar, kot je bila leta 1955, proizvodnja ječmena za 4 stote, ovsa za 3 stote in sena skoraj 3 stote na hektar. Tudi odkup mleka se je močno povečal, prav tako tudi odkup prašičev in mesa, da zadovoljuje proizvodnim potrebam Tovarne mesnih izdelkov za pet mesecev. Povečanju kmetijske proizvodnje so v glavnem pripomogli uvajanje številnih agrotehničnih ukrepov, boljša oskrba s semeni in še vrsta drugih čini-teljev.
Predvideno je, da bo letošnja kmetijska dejavnost za 16,8% večja od lanskoletne. Zato velja priporočiti kmetijskim zadrugam tesnejše sodelovanje s kmetovalci pri ureditvi pogonskih pašnikov, pri nabavi in prodaji pasem-ske živine, pri pitanju, oskrbovanju z umetnimi gnojili in zaščitnimi sredstvi, pri intenzivnejšem uvajanju strojnih uslug in pri asanaeiji sadovnjakov. Na področju občine je 1465 ha pašnikov agrarne skupnosti, M niso primerno negovani, njihovo izko-
riščanje pa je takšno, kot je bilo pred sto leti.
Letos bo ustanovljena vodna skupnost za področje postojnske in pivške občine. Pričakovati je tudi, v kolikor bodo dani pogoji, da bi že letos začeli z raznimi melioracijskimi deli, ki bodo v prihodnje na področju občine zavzeli velik obseg.
Sečnja gozdov bo letos za 11 % večja kot je bila lani, to pa pomeni, da bo posekanega 40558 kubičnih metrov lesa, od tega 24.420 kubičnih metrov v gozdovih družbenega sektorja. Obseg gozdno-gojitvenih del v gozdovih, ki so last skupnosti, bo ostal na lanskoletni ravni, v gozdovih privatnikov pa se bo povečal za približno 30%. Za ta dela je predvidenih 12 in pol milijona dinarjev.
Tudi v kmetijstvu bo potrebno posvetiti posebno skrb izdelavi investicijskih programov, saj velja za njihovo izvajanje marsi-kakšna olajšava.
NAPREDEK TUDI
V TRGOVINI, GOSTINSTVU IN OBRTI
Promet trgovine na debelo zahteva temeljito proučitev trgovske mreže z namenom, da bi izločili čimveč posredniških stroškov in v vsem zadovoljili potrošnike. Zato bo trgovsko podjetje Nanos začelo graditi v Postojni nova skladišča, podjetje Vino pa bo razen izbire pijač zagotovilo pravočasno dostavo in izdelalo program za ureditev soda viearskega obrata. Trgovska podjetja na drobno nameravajo letos odpreti novo delikatesno trgovino, mesnico, prodajalno kruha ter sadja in zelenjave. Razširjena in obnovljena bo tudi prodajalna galanterije in izdelkov
□
O □
□
domače obrti. Treba pa bo še izboljšati oskrbo s kurivom in omogočiti oddaljenim naseljem preskrbo s premogom.
Promet v gostinstvu je bil lani za 4,5 % nižji kot leta 1956. Temu je vzrok tudi dejstvo, da so gostinski obrati opremljeni z zastarelo opremo in da zato ne zmorejo zadovoljiti vedno večjega števila gostov. Ce bodo gostinska podjetja dobila novo opremo, ki je bila že nabavljena in jo znala pravilno izkoristiti, se bo letos povečal promet v gostinstvu za 3,5 %.
Lani je obiskalo Postojnsko jamo približno 200.000 turistov. To kaže, da bo zanimanje za jamo raslo iz leta v leto. Zato bo nujno temeljito izkoristiti sredstva, ki so predvidena za razna olepševalna in komunalna dela pri ureditvi okolice Postojnske jame, Predjamskega gradu, naselij in cest, ki peljejo do jame.
Obrtna dejavnost se bo letos povečala za 29,7 %. To povečanje bo omogočila povečana proizvodnja podjetja LIV in odprtje novih obrtnih obratov. Predvideno je, da bo stanovanjska skupnost ustanovila nov uslužnostni obrat za pranje, čiščenje in krpanje perila ter oblačil. ZSvod za komunalno gospodarstvo bo odprl delavnico cementnih izdelkov v Planini, predvideno pa je, da bodo začeli že letos s pripravljalnimi deli za ustanovitev servisne delavnice za popravilo motornih vozil. Prav tako je tudi predvideno, da bo kinopodjetje Zarja v Postojni dobilo nove projektorje in ustrezno široko platno za predvajanje cinemaskopskih filmov.	Ština
u □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
O □
□ □ □
n □
□ □ □
iš m>š°mw
o s
... če bi se gospodarske organizacije zavedale, da povišanje cen surovinam vpliva na zviševanje cen proizvodom in ruši stabilizacijo trga;
... če bi odgovorni voditelji podjetij upoštevali, da brez normiranja ne bo možno povečati produktivnosti, ker je normiranje osnovni pogoj za krepko proizvodno disciplino;
. .. če bi komisije za analitično oceno delovnih mest upoštevale znanje in sposobnost, odgovornost, napor in delovne pogoje, ker bi tako laže ugotovile, čemu je neko delovno mesto »vrednejše« ali »težjen v primerjavi z drugimi delovnimi mesti;
... če bi področni hišni sveti koprskega okraja in tudi drugod po vzgledu izolskih področnih hišnih svetov temeljito začeli reševati stanovanjske probleme in se zavedati nalog, ki jih imajo kot družbeni upravljavci;
... če bi družbene organizacije v podjetjih pomagale mladim proizvajalcem, da bi dosegli primerno kvalifikacijo in da bi preprečilo netovariški odnos starejših delavcev, ki ljubosumno skrivajo svoje znanje in mlajše delavce radi odrivajo od možnosti za dosego boljše strokovne izobrazbe.

o KULTURA PROSVETA ° KULTURA PROSVETA o KULTURA PROSVETA ° KULTURA PROSVETA ° KULTURA PROSVETA ° KULTURA
Koncert mladih umetnikov
01) gostovanju Srednje glasbene šole iz Ljubljane
V torek, 8. aprila, smo doživeli drugi glasbeni večer, ki so ga v letošnji sezoni pripravile »Primorske prireditve«. Za Koper je to pravzaprav malo, posebno če upoštevamo, da »Večer opernih arij« ni zapustil nobenih globljih vtisov. Lepše doživetje predstavlja druga prireditev: nastop orkestra in solistov Srednje glasbene šole iz Ljubljane.
Tega nastopa seveda ne smemo enačiti z običajno šolsko produkcijo, ki ima namen pokazati dospelost učenca v tehniki in podajanju. Koncert orkestra Srednje glesbene šole je nudil precej več; 50 mladih glasbenikov je doživljalo umetnine, ki so jih izvajali. Pri poklicnih orkestrih je kaj redek primer, da spremljevalci podpirajo solista s tolikšno toplino in zavzetostjo, še redkeje, da mu nudijo tudi priložnost, pokazati vse svoje sposobnosti. Cesar ne zmore plačani glasbenik, to zmore sošolec in prijatelj. Tak vtis sem imel ob poslušanju torkovega koncerta. Tu ni šlo za golo spremljavo, za note, ki jih mora orkester odigrati, tu je šlo za glasbeno umetnost, h kateri je vsak prispeval enak delež, tako solist kakor njegovi spremljevalci.
Spored koncerta bi •bil seveda popolnejši, če bi obsegal celotna dela, ne pa samo odlomkov. Razumljivo pa je, da zaradi štirih solistov to ni bilo mogoče, ker bi se sicer prireditev raztegnila v nedogled. Tako so se zvrstili trije prvi stavki Mozarta, Sibeliusa in Čajkovskega, poleg Škerjančeve-ga Konccrtina za klavir in godala, ki je bil edini izveden v celoti.
Mozartov Koncert za klavir in orkester je delo lahkotnejšega značaja, zahteva pa lepo izdelan
A'a sliki vidite naša mlada filmska igralca SNEŽANO Mir 11AJLOVIC in SMILJA ILIČA, ki igrata v tretji zgodbi (Igra odličen jaz:) jugoslovanskega filma V SOBOTO ZVEČER. Te d»ii smo ga videli v naših kinematografih in smo se lahko prepričali. da jc film zaslužil nagrado lan >'zoletne festivalske či-rijc In številne pohvale kritike. Ta film sodi v vrst o naših treh najboljših filmov (Svojega telesa g<<:.;><> 'ar. Poji Čira in poii Spira) in nas tudi po mnenju tujih strokovnjakom postavlja V kvaliteti na evropsko raven. Film je reži-ra! f/. IDIMIR POGAČIC s ten-
ki
nn.
i.-luh.om
:a so'.'obro in
večno živo tematiko, predvsem za teko imenovane drobne teme. Film sestavljajo tri zgodbe: Ko-tavc, Doktor in lora odličen jazz.
PROTEUS. ŠTEV. S
C! ANUI Lavo Cermeij: Vi ".et no urnce. DuUn Kuščar: Po sledovih na-*'!i '• :•■•u. "V J*:-vel Ktinavcr: I • •.i■ 1 C rati ivi p i .ai",]. K iz mir T r-ir.ui: \v\ r i"< .-bn" '. ; i r i ."• vallvu o.'-c H ••>!••!). Marko Aljamio: V P.r lanskem prirodoslovncm muzeju. ODMEVI — L CermeU Explorer. r>R011:•••■•: vrs r: u. Petrnek: Se ti plval.h, ki odpirajo vrat n L. .Tež: KrlstOV trn. I., Cermeii: Čebele ln Evo k KNJIŽNE NOVOSTI, DRUŠTVEN": VESTI. ZA BISTRE Gl.AVK.
ton in izenačeno igro. Šibkejši je Sibeliusov violinski koncert v d molu, ki ga zaradi tega tudi precej poredko izvajajo. Skerjančev Koncertino, napisan v klasicističnem slogu, postaja že nekak železni repertoar nfiših pianistov, da o Cajkovskem in njegovem violinskem koncertu niti ne govorimo. Kljub pogostim izvedbam pa ostaja to delo še vedno sveže, bogato nn invenciji in prepričljivo v svoji elementarnosti.
Vsi štirje solisti, violinistki Ne-venka Rovan in Olga Skalar ter pianista Marija Kocjančič ter Marko Munih, so se odlikovali s skrbno pretehtano igro, precizno intonacijo ter doživetim podajanjem. Koncert je dirigiral prof. Vinko Sušteršič.	V. L.
Orkester Srednje glasbene šole iz Ljubljane. Dirigent: prof. Vinko Šuštcršič, solist: violinistka Olga Skalar
WOLFGANG WEYRAUCH: INDIJANSKA BALADA
Wolfgang Weyrauch našim poslušalcem ni neznan. Lani smo izvajali njegovo radijsko igro »Japonski ribiči«, ki je vzbudila mnogo pozornosti, letos pa smo uvrstili v spored »Indijansko balado«. »Japonske ribiče« je Weyrauch, ki živi v Zahodni Nemčiji, napisal za vzhodnonemški radio. I'odobno je bilo z »Indijansko balado«. Radio Nemške demokratične republike večkrat razpisuje natečaje za televizijske in radijske igre na določeno temo. Tako je razpisal tudi natečaj za igro. ki naj bi umetniško prikazala resničen dogodek iz zadnje vojne in povojne dobe: zgodbo nekega Indijanca, ki je služil v vojski ZDA, in postal zaradi naključja »junak«. Tega »junaka« je vojna propaganda uporabljala, dokler ga je potrebovala, potem pa ga je pustila, da je umrl na cesti, Wcyrauchovo radijsko igro je prevzelo več postaj. Kot
OBČINSKA SKUPŠČINA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV V KOPRU
Nad 30 delegatov, zastopnikov prosvetnih društev in Svobod koprske občine, se je zbralo v četrtek, dno 3. aprila, v koprskem gledališču. Predsednik občinskega Sveta Svobod in PD tov. Ecij Jazbec je v svojem poročilu prikazal uspehe in bodoče naloge Svobod in prosvetnih društQV. V občini je 14 Svobod in prosvetnih društev, od katerih pa le 9 aktivno dela. Eno izmed najboljših je prosvetno društvo -Božidar Kdlarič v Hrvatinih, čeprav dola v težkih materialnih pogojih. Dobra društva so tudi v Mare-zigah. Škofijah, na novo pa so obnovili društvo v Krkavčah. kjer že pripravljajo društveno godbo. V ta namen so vaščani zbrali že prccej denarnih sredstev. Tudi novo ustanovljeno mladinsko kulturno umetniško društvo v Kopru, ki je ustanovljeno šele pred kratkim, ima plesno sekcijo, filmski krožek, mladinsko ljudsko univerzo in tamburaški orkester, ki ga sestavljajo večinoma ve-jenci.
DPD Svoboda Koper, ki bi moralo biti vzgled ostalim društvom, le životari — razen pevskega zbora. Tudi na skupščino niso poslali nobenega delegata, čeprav so so skupščino sicer udeležili zastopniki tudi naj oddal j enejš ih društev.
Vsa društva se intenzivno pripravljajo na proslavo 1. maja. Nekatere najboljše skupine bodo nastopilo na prvomajski proslavi v Kopru. Vsi zbori so pripravljajo na skupni nastop vseh pevskih zborov v Kopru, kar bo !f>. junija ob okrajni reviji ljudsko-prosvotnih društev.
Silvo Ovsenk
MLADA POTA. štev. (i
Iz. vsebine:
PROZA — Alt PeCe: Kaj bi z ljubeznijo, ki ne vem zanjo . . .. Marijan Kolar: Smeh, France Plamen: Pravljica, Mihajlo i.aiir: Lelejska '-:o-ra, polna kač. POEZIJA — Valentin Cundrič, Ivan Kastellc, Matija Plamen, Janez. Juvan. M. Krambcrger.
Bertoid Brecht: Fragmenti, Janez Dokler: Nove kni ge (Dos Passos, Josip čast, Ivanka Metnar), Vesna Ma-rinele: Dnevnik Ane Frank, Marijan Kozina: Moja simfonija. I.lonello Venturi: Kako gledamo sliko. Oleg Maniiie: Bazodete religije. Jože iiu-mer: Star! Krk. nač čolnič in mi.
Pogovori, Beležke.
posebno uspela slovi milnchcnska izvedba.
Snov sama utegne vzbuditi pomislek, da gre zgolj za aktualno pro-pagandistično delo, toda Weyrauch bi ne bil Weyrauch, če tudi v tem primeru ne bi pokazal, kako globoko zna prepresti realnost s svojstveno poezijo. Weyrauch je predvsem pesnik. Rojen je bil leta 1901 v Ku-liigsbergu, piše od leta 1023. Sedaj je lektor znane založbe Rowohlt v Hamburgu. Izdal je več zbirk povesti in novel, roman »Vrtinec in izvir« ter pesniško zbirko »O usmiljeni sreči«, »Skrjanec in skobec« ter »Napisano na steno«, napisal pa je tudi vrsto radijskih iger. Tisti, ki bi vsako pesniško zbirko radi označili s kako etiketo iz slovstvene zgodovine, ga označujejo kot neoekspresionista. Vendar pa je ta oznaka le delno pravilna, saj zajema le nekatere značilnosti njegovega sloga. Weyrauch jc predvsem pesnik, katerega pozornost velja stvarnosti, perečim problemom sedanjega sveta. Te stvarnosti pa ne opisuje s tradicionalnimi sredstvi, marveč jo transponira v svoj osebni, pesniški svet, ne da bi se izneveril resničnosti, in jo miselno, doživljajsko in čustveno poglobljeno vrača ljudem. Tako je Wcyrauctaova beseda vedno pesniška in vedno aktualna.
Tudi »Indijanska balada« ima vse te značilnosti. V«'eyraucha ni zanimalo le dejanje samo, marveč notranji svet »junaka«, njegovo doživljanje, doživljanje njegove žene, njegovega očeta. Vse to pa Izraža na s la preprost, a pesniški izpovedni način. Zaradi teh lastnosti zahteva njegovo delo posebno občutljivo interpretacijo. Zavedamo se. da je »Indijanska
balada« v na.šcm repertoarju zahtevna naloga, ki prinaša s seboj vrsto izvajalskih problemov. Zalo je bila izvedba poverjena izkušenim radijskim sodelavcem: Indijanca igra Saša Miklavc, njegovo ženo Duša Poč-kajeva, očeta Stane Sever. Scensko glasbo Je napisal Marijan Vodopivec, režiral je Mirč Kragelj. Premiera je bila v torek, 8. aprila, ponovitev pa bo v nedeljo, 13. t. m., ob 20.30.
PIRAN
—	V dramski sekciji prednjači mladina. Predvidoma 20. aprila bodo imeli v Piranu premiero Petrovičeve komedije »Vozel«, še pred tem pa bodo nastopili z Veselim večerom. Večina nastopajočih so mladinci. Zdi se, da bodo v bodočih dneh ustanovili pri DPD Svoboda Pirati mladinsko sekcijo, ki se bo največ ukvarjala z dramatiko.
P L A N I N A PRI RAKEKU
—	Prosvetno društvo pripravlja svoj nastop. JSIaštudirali bodo Vilharjevi šaloigri »Detelja«, ki jo režira tov. Ziherl in »Zupana«, ki jo režira tov. Dolenčeva. Predvidoma bodo nastopili t; nedeljo 20. aprila. V tej sezoni nameravajo pripraviti še Sveti plamen«. Predstava bo v okviru občinske revije.
SEŽANA
—	Lutkovna igrica Janko in Metka je doživela lep uspeh. Sežanska Svoboda namerava igrico še večkrat ponoviti. Predstave so vsako nedeljo in je vedno dovolj publike, tako da je dvorana premajhna.
—	Tudi »Zabavni večer« je dobro uspel. Doslej so z njim gostovali v Senožečah dvakrat, v Storjah in Štanjelu. V načrtu imajo še nastope v sežanski bolnici, Kozini, Divači in Komnu.
Program izvajajo: sedemčlanski zabafvni orkester s pevcem, Marjan Pogačnik in »Kraški očka«, ki s svojim nastopom iz-zoveta mnogo smeha,
—	Ljudska univerza je imela serijo predavanj »O impresionizmu«. V prvih dveh dneh je obdelal predavatelj prof. Vari svetovne mojstre, t» tretjem pa slovenske. Predavanja so dobro obiskana.
VREME
—	V nedeljo so tu gostovali člani MKUD iz Kopra. Med nastopajočimi je bila večina dijakov ESŠ. Rudniška dvorana je bila polna hvaležnih poslušalcev, ki so z zanimanjem spremljali veder program, sestai^ljen veči-noma iz narodnih pesmi, recitacij in popevk. Tudi šaljiva prizora sta žela dovolj priznanja. Vse točke je z v>eselim tekstom povezoval dijak-domačin Rudi Dujc. Po programu se je vilado in staro zavrtelo ob zvokih mladinske godbe. Takih gostovanj si še želijo vsi v>aščani.
PRESTRANEK
—	V okviru postojnske občinske revije in priprav za prvomajsko praznovanje je prosvetno društvo »Ivan Vadnal« v Prestranku pripravilo igro »Vreme-nar«. Igrali so jo v nedeljo 6. aprila v polni dvorani zadružnega doma. Delo je režirala Sara Žele. Vsi so bili navdušeni nad, dobrim podajanjem nastopajočih in si še želijo podobnih predstav.
DIVAČA
—	V okinru občinske revije bo gostovala v nedeljo 13, aprila dramska sekcija DPD Svoboda iz Senožeč v Divači z dramo »Raz-rmlina življenja«.
□ □ □
Nekaj misli pred zaključkom zimske sezone na Zavodu Primorske prireditve
Na nekaterih zborih volivcev v Kopru so v zvezi s proračunom občine Koper za leto 193S volivci sprožili tudi vprašanje sredstev za kuiturno-prosvetno življenje. Med drugim so se dotaknili tudi dotacije Zavodu Primorske prireditve. Ker je razprava pokazala, da vlada glede tega precej nejasnosti, se nam zdi potrebno, da pojasnimo, kakšna so dejstva:
ob ustanovitvi zavoda je bilo v Kopru tudi precej polemike ali Je Zavod potreben ali ne. Danes, komaj pol leta po njegovi ustanov tvl, teh ugibanj ni več. Ze precej časa Je, kar so se ti razgovori morali umaknili pred enodušnim mnenjem občinstva v naših občinskih središčih, da so umetniške in zabavne kulturne prlredtve postale kvalitetnejše, pestrejše ln pogostejše. Danes Ima občinstvo v obalnih mestih po tri premiere mesečno. Tudi število prireditev v ostalih občinskih središčih v okraju se je /višalo, saj bo samo SNG Trst unr z.orilo v letošnji gledališki sezoni 00 predstav. O kvaliteti pretežne večine prireditev (doslej jih je posredoval Zavod 112) menda nI nobenega dvoma. O tem priča '/govorno tudi obisk, ki neprestano narašča tako v Izoli, Piranu in drugod, po-selino ji' še v Kopru samem. Gleda-llSka hiša postaja ie danes premajhna. in treba bo misliti na njeno razširitev.
Nekaj bežnih misli o repertoarju: v lanski turistični sezoni od julija do septembra jo zavod posredoval 31 prireditev, ki si jih je ogledalo nad 13.000 domačinov in ','ostov. v zimski sc/.oni p.i si prireditev (preko 13.000 obiskovalcev). Skupno torej nad 30.000 ljudi, kar je že zgovoren razlog /a delovanje tega Zavoda. Samo bežno se spomnimo nekaterih prireditev: Večera opernih arij <1.231 obiskovalčevi. Primorsk'h zdrah (2.2sn). Kralja Oidipu (2.103), Kvinteta bratov Avse-nik (3.SCI), podobno tudi Koneerl Slovenskega okteta itd. V zimski sezoni pa so bile tele prireditve: Večer umetniškega pripovedovanja Cankarjevih del, Slrasi pod bresti. Poslednji dnevi Sokrata, Večer v čitalnici. Prihodnjo nedeljo. Sedem let sKoinin, Dnevnik Ane Frank, t'tva. Zabavni
orkester Radia-televizije Ljubljana, Mestno lutkovno gledališče iz Ljubljane. nekaj koncertnih večerov s posredovanjem Koncertne direkcije Ljubljana. Do konca zimske sezone nam prinese SNG Trst Srebrno lilijo, za naše najmlajše, ter Naše mesto, celjski gledallščnlki pa nam bodo posredovali slovensko dramsko noviteto »Na slepem tiru«, s katero bodo zastopali sodobno slovensko dramatiko na Stcrijincm pozorju v Novem Sadu. Menda ni nikogar, ki bi resno dvomil o kvaliteti" navedenih prireditev, ki jih je bilo deležno občinstvo obalnih mest, delno pa tudi Postojne, Sežane. Ilirske Bistrice in tudi Pivke, Divače in Hrpeija.
Zavod, ki je prevzel kulturno poslanstvo bivšega GSP na Koprskem, je raztegnil svoje delovanje tudi na pomoč Svobodam in prosvetnim društvom s svojim prosvetnim servisom, ki Izposoja primerna dramska dela, kostume, zavese, svetlobni park ter ostale rekvizite in strokovno pomaga liri oživljanju amaterske dramske dejavnosti v okraju. Rezultati so že vidni. V delavnici zavoda imajo prosvetna društva možnost, da pridejo s skromnimi sredstvi do kulis.
'/.a ves ta ogromni delokrog potrebuje Zavod tudi sredstva. '/■ lastnimi dohodki se ne moro za enkrat vzdrževati sam, zlasti če pomislimo, da bi bil.i ekonomska cena vstopnice za eno prireditev ca. -ISO dinarjev. Zato je /.a vod zaprosil za dotacijo H,300.000 dinarjev OLO v Kopru po realističnem predračunu (bivše GSP je dobilo letno ca. is milijonov dinarjev). Ker pa je OI.O moral upoštevati nujne potrebe šolstva in drugih kultunih ustanov, je b 1 prisiljen /nizati ta realistično postavljen predračun in jo odobril Io 10 milijonov. To Jo dejansko dotacija, ki jo bo Zavod dobil od OI.O. Ker pa to. povejmo odkrito, ne zadošča, se Jo Zavod obrnil tudi na občinske ljudske odbore za dodatno pomoč,
To ji- popolnoma upravičeno, ker znatno prispeva li kulturnemu življenju v vseh občinskih središčih. S časom bo ta delež še večji, to se pravi, kakor hliro bodo urejene dvo-
rane In odri za nastopanje večjih ansamblov. Tako upamo, da bo Postojna že v jeseni dobila reprezentančno dvorano, ki bo lahko nosila ime kulturnega doma. Seveda bo treba kaj kmalu pomisliti tudi na obnovo dvoran v Sežani in Ilirski Bistrici. Zavod Primorske prireditve lahko zaenkrat daje večje dramske in koncertne programe le na treh odrih. Tako organizacijski razvoj naših prireditev zaostaja /a umetniškim.
Letošnje prireditve zahtevajo ogromnih predpriprav. Opremili je treba prireditvene prostore, ki bi lahko bili edinstveni in kar kličejo po Izkoriščanju. To so naravni scenski prostori v Kopru, Izoli, Piranu in Postojni. Nujno pa Je tudi, da bi imeli lastni tehnični fond: letne prireditvene terase (v Piranu in Postojni) s tribunami In sedeži, premični oder, izpopolnjen svetlobni park, boljšo propagando itd. Prav tako bi ureditev naših najlepših zgodovinskih mest in spomenikov, trgov, parkov in podobno utrdila fIz.lonomijo ■ naših prireditev in lil jim bila kullurnejsl tor privlačnejši okvir. Naša mosta imajo prav tako kot n. pr. Opatija ali Dubrovnik izredne pogoje za odprte sceno, ki lahko sprejmejo velike ansamble.
Primorske prireditve se sicer razvijajo s finančno pomočjo koprskega okraja in se postopoma približujejo svojemu ekonomskemu računu. Toda ta prces in ta finančna zmogljivost ne vključuje tudi rešitve vseli investicij, ki bi bile pol robne, ker jih omejene možnosti našega OI.O ne zmorejo. Res pa je tud . da so Primorske prireditve že dobile poseben in širši pomen ln da zaslužilo pomoč širše skupnosti. Zalo se nam zdi, da finančno breme za dejavnost Primorskih prireditev ne bi smel nosili samo koprski okraj, temveč tudi republika iii delovni kolektivi, ki za svoje člane gradijo na našem področju počitniške domove.
Po tehnični in umetniški strani smo pred velikimi nalogami, če hočemo, da so bodo naše prireditve razvile na raven letnih iger, ki Jih prirejajo v sosednji republiki ob naši srednji in južni obali.	S. T.
zema in. aom^-zpsavstvo
mzoom n zim m-mm .* zdravstvo,^ vzgoja ík trn a m do m * zdravstvo, in vzgo^
AKTIVNOST ŽENA V-SEŽANI
V sodelovanju z drugimi organizacijami
Razen društva prijateljev mladine je v Sežani med najaktivnejšimi Društvo žena". Od svoje ustanovitve pred dvema letoma je doseglo prav lepe uspehe.
Med te uspehe prištevamo v prvi vrsti ustanovitev mestne šivalnice in krpalnice. To usluž-nostno podjetje je pomembno predvsem zaradi tega, ker v Sežani' ni bilo skoraj nobene šivilje z obrtnim dovoljenjem. Seveda je bilo zato zelo razširjeno šuš-marstvo. Zdaj zaposluje šivalnica okrog 30 šivilj, ki šivajo doma.
NOVA ŠTEVILKA
»SODOBNEGA GOSPODINJSTVA«
Nova številka »Sodobnega gospodinjstva« prinaša uvodnik tov. Vide Tomšičeve o stanovanjskih skupnostih. Zanimiv je prispevek o potrošniških odborih v Zahodni Nemčiji, ki delujejo že nekaj let in se lahko pohvalijo z lepimi uspehi. Tudi članek o obisku v stockholmskem gospodinjskem inštitutu je vredno prebrati.
Marsikdo bo našel v članku o ropotu navodilo, kaj naj stori, da ga bodo v stanovanju čim manj motili ropot in šumi.
Gospodinje vedo, da je pri nas zelo težko dobiti razne čistilne pripomočke. Članek o malih pomagačih bo dal vzpodbudo marsikateri gospodinji, da si z delnimi kombinacijami sama pripravi potreben pripomoček, obenem pa bodo misli iz članka sprejeli mogoče tudi tisti, ki se ukvarjajo z izdelavo takih pripomčkov.
Inž. Lajovic piše o tehnični opremi stanovanja, ki je opremljeno s sodobnimi stroji in aparati.
Vsi, ki se zanimajo za različne servise v okviru bodočih stanovanjskih skupnosti, bodo z zanimanjem prebrali prispevek o skupinskih pralnicah, njihovi opremi in obratovanju.
V	članku o jajcih piše strokovnjak o sestavi jajc, procesu staranja in kvarjenja jajc, o preizkušanju kakovosti in o načinu shranjevanja.
V	rudarskih področjih bo gotovo vzbudil zanimanje članek o potrošnji mleka pri rudarjih in dal mogoče vzpodbudo za uvajanje mlečnih točilnic pri rudnikih.
Tudi v tej številki najdemo nasvete za kuhanje, ročno delo in šivanje. Gospodinjstva, ki .imajo vrt, pa bodo našla v njej napotila za aprilska dela na vrtu.
»Sodobno gpspodinjstvo« izdaja Centralni zavod 'za napredek gospodinjstva v Ljubljani. Izhaja mesečno. Letna naročnina 400 dinarjev.
■i t'1 - s- , v
m ■
m

fc

7
i

Dvodelne obleke oz. obleka z enako jopico je vedno praktična, posebno pa spomladi, ko se tako pogosto menjava toplo in hladno vreme. Ozko, v pasu nabrano krilo in kratko jopico priporača italijanska moda,, ki hoče ohraniti žensko linijo.
Dograjeno mladinsko okrevališče Debeli rtič pri Kopru bo imelo prostora za tri sto otrok ter bo poslovalo vse leto, tako da bo vsak otrok lahko prebil v okrevališču toliko časa, kolikor bo za njegovo okrevanje potrebno. V poletnih mesecih pa bo lahko sprejetih še nadaljnjih 200 otrok. Okrevališče v omenjenem obsegu že posluje. Z dohodkom denarne loterije RK Slovenije bomo pospešili graditev. Pomagajte tudi Vi pri tej humani akciji!
Razen tega pa je v šivalnici zaposlenih 5 oseb: upravnica, dVc pomočnici in dve vajenki, Ker je obremenjeno podjetje z minimalnimi. dajatvami, lahko upravlja uslužnoslna dela po zmernih cenah.
Društvo je nabavilo tudi sesalec za prah, ki je na razpolago gospodinjam proti majhni odškodnini. Društvo ima še nekaj drugih gospodinjskih potrebščin, ki jih s pridom uporabljajo pri raznih seminarjih.
Žensko društvo je aktivno tudi na vzgojnem področju, čeprav še ni izkoristilo vseh možnosti. Do zdaj je bilo osem uspelih predavanj iz zdravstva in gospodinjstva in štirje seminarji za vku-havanje sadja in zelenjave.
MLADI SVET, ŠTEV. 3
Iz vsebine:
O stanovanjskih skupnostih, Dr. Slava Lunaček: Soba za otroke v stanovanjski skupnosti, Vladimir Cvetko: Kaj pričakujejo starši v zvezi z našim šolstvom, Franc Strmčnik: Raz-vijajmo otrokovo voljo, A. M.: Cesta mladosti, Dr. Iva Segula: Otrok v predšolski dobi, Helena Puliar: Kje sem bil, ko me še ni bilo?, Dragan Lukič: Štiri mame in Najmočnejši človek, Bogdan Boreifi: Tri sodobne metode likovnega pouka; Odprto pismo našim bralcem, Pomenek s starši, Midva; Joža Trdina: Otrok v predšolski dobi na igrišču, Marja Cerkovnik: Tehniko pionirjem in mladini, Vitko Musek: Plemenita misel v filmski podobi, Ludvik Aškenazy: Otroške etude, Boža Smagur: Otroški vrtci v Angliji; Na metliški šoli dobijo otroci tudi kosilo, Oj — ta flanelo-graf, Moda.
»SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primerja!
Še največ uspeha pri tečajih ima krojno-šiviljski tečaj, ki ga je v štirih mesecih končalo 130 , ■učenk v treh izmenah. Zdaj je v teku drugi tečaj, ki ga obiskuje 100 žena in deklet.
Med drugimi dejavnostmi društva bi omenili. sodelovanje pri raznih proslavah . in praznikih, kakor tudi sodelovanje s sorodnimi organizacijami zlasti DPM. Pri teh proslavah bi morali , omeniti zlasti sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo in 8, marec.
Pri načrtih za- bodočnost bi omenili, da bo skušalo Društvo žena skupaj z DPM urediti več manjših otroških igrišč v okviru stanovanjskih skupnosti in plavalni bazen za otroke. Še več pozornosti kot doslej pa bo treba posvetiti organizaciji raznih tečajev in predavanj za žene,
M. V.

V časopisih beremo o nemirih v Indoneziji in o borbah proti upornikom na Sumatri in Cele-besu. Ta položaj je rezultat poskusov nekaterih držav, da bi pritegnile Indonezijo v ta ali. oni blok.Sedanja Indonezijska vlada s predsednikom Sukarnom na čelu hoče ohraniti neodvisnost, je proti vključevanju v kakršenkoli blok, pač pa za miroljubno sožitje.
Neodvisno od tega upora in trenj pa se borijo indonezijske
žene za svojo enakopravnost. Položaj žene je v tej deželi 3000 otokov sicer boljši kot v večini mohamedanskih dežel, ker žive družine v nekakšnem matriarha-tu. Novi zakon po osvoboditvi dežele je ženi sicer priznal enakopravnost, volilno pravico, enako plačo za enako delo in trimesečni porodniški dopust. Kljub temu pa Indonezijke še niso dosegle enakopravnosti v rodbinskem pravu, ki je še vedno pod močnim vplivom korana in daje možu vso oblast. Žene se trudijo, da bi dosegle nov in pravičnejši rodbinski zakon.
Indonezijke manifestirajo za svojo enakopravnost
SIROVA JUHA Z ZELENJAVO
1 in pol gomolja zelene, 1 koren, 2 krompirja, 1 in pol 1 vode, 4 dkg masti, 1 čebula, 1 četrt 1 mleka, 5 dkg trdega sira, sol, zelen peteršilj.
Očiščeno z61eno, koren in krompir zrežemo na kose, prilijemo vodo in skuhamo. Kuhano pretlačimo, ji dodamo na masti prepra-ženo čebulo, ponovno prevremo, odstavimo, dodamo mleko, nari-ban sir, sol in sesekljan peteršilj ali drobnjak.
PRIMORSKA JUHA
3 žlice olja, pol čebule, 2 žlici moke, 1 in pol litra vode, sol, 4 žlice paradižnikove mezge, 15 dkg testenin, lovorov list; 15 dkg trdega sira, zelen peteršilj.
Na olju prepražimo drobno sesekljano čebulo, Se preden zaru-meni, ji dodamo moko, in še to prepražimo. Prilijemo 1 in pol litra vode, osolimo, kuhamo 25 minut, dodamo paradižnikovo mezgo in odišavimo. Posebej skuhamo testenine in jih vložimo v kuhano \ juho. Nazadnje dodamo še nari-ban sir in sesekljan zelen peteršilj.
..M
SI
Ameriški zdravnik Geylord Hauser je izdal knjigo »Bodi mlad in živi dolgo«, ki je vzbudila v svetu veliko zanimanje in je prevedena v številne jezike. Avtor je na zanimiv in poučen način opisal, kako lahko s pravilno prehrano in dieto podaljšamo svoje življenje in do poznih let obrdžimo dobro lcondicijo, svežo polt in mladosten izraz. Objavljamo skrajšan odlomek poglavja o laseh.
V dolgoletni in ostri borbi proti osivelosti in plešavosti se zdi, da bo sovražnik vendarle premagan in da nam bo uspelo obdržati goste in zdrave lase v naravni barvi. Ta zmaga bo izbojevana na istem področju kot borba za dolgo življenje, namreč — na področju prehrane.
Vsi si želimo, tako moški kot ženske, da_ bi imeli zdrave in lepe lase. Številni zdravniki so prepričani, da so najboljši porok za to starši z zdravimi lasmi. To je pravilno, kajti dednost vpliva na lase prav tako kot na našo konstitucijo. Čim bolj zdravi so bili naši starši, tem več pogojev imamo tudi sami, da bomo v življenju zdravi.
Antropologi poudarjajo, da je pri Kitajcih plešavost skoraj neznana. Zakaj? Najprej zato, ker uživajo Kitajci hrano, ki je bogata z vsemi vitamini B. To so v glavnem ribe, soja, korenje, razne trave, neoluščen riž in malo kuhana zelenjava. Kot nadaljnji dokaz za to so Irci. Na njihovem majhnem otoku je pitna voda in razni sadeži polni joda, prav tako hrana, ld je iz morja. Iz tako imenovane irske mahovine pripravljajo'domačini z dodatkom mleka izvrstne jedi.
Naše današnje znanje o važnosti vitaminov, mineralnih soli in joda za ohranitev las dolgujemo neutrudnemu in požrtvovalnemu raziskovalnemu delu v laboratorijih, številnim mišim in podganam, zajcem, psorn^ in srebrnim lisicam, ki so služile za poskuse. Vse te študije so pokazale, da uravnava rast las in njihovo pigmentiranje skupina vitaminov B, jod in železo. Številni znanstveniki so prepričani, da je posledica prezgodnje osi-
velosti pomanjkljiva prehrana. Seveda pa ne zadostuje požirek vitaminov B, da se bo zgodil čudež in bodo dobili lasje zopet naravno barvo. Hrana, ki vsebuje te sestavine, res vpliva na naravno barvo in rast las, toda uživati jo moramo dolga leta in se strogo držati diete, da bi lasem znova vrnili naravno barvo in pospešili njihovo rast. Priporočajo, da vsak dan in brezpogojno uživamo zadostne količine tiste »čudežne hrane«, ki vsebuje največje količine kompletnih vitaminov B: tri žlice pivi-nega kvasa; pol skodelice pše-ničnih klic, 2 veliki žlici mela-se in grozdnega sladkorja ter 1 liter koncentriranega jogurta. Trem vitaminom iz velike družine vitaminov B — pantoten-ski, folni in para-aminobencol-ski kislini — pripisujejo prav posebno sposobnost, da vrača osivelim lasem naravno barvo. Pri moških so močne doze vitamina B včasih povzročile rast las na plešastih mestih.
Kot primer navajajo znanstveniki še Bolgare, pri katerih je jogurt narodna jed in kjer vidimo zelo malo sivih las, redki so celo pri ljudeh čez 70 let.
Poskusne živali v laboratoriju so pokazale vse znake pomanjkanja vitaminov B (vključno sivenje las), čeprav so imele popolno in pravilno hrano, če so tej hrani dodajali kavo. Iz tega sklepajo, da kava izpira iz telesa topljive vitamine,
Pri običajni negi las pa priporoča tudi omenjeni ameriški zdravnik običajne metode: masiranje z lasnimi vodami in vsakodnevno ščetkanje. Razen tega tudi priporoča, naj možje in žene ne nosijo pokrival, vsaj ne pretesnih, če to ne zahteva mraz ali posebna formalnost.

KOTIČEK ZA STARŠE
£7 £7 t3
VS

Mati: (otrokom, ki čakajo v vrsti pri gugalnici) — Otroci, pustite mojega Ivana, da se bo gu-gal pred vami. Nimam časa čakati v vrsti.
Mati sinu: Zdaj bova lepo počakala v vrsti, da se bodo najprej gugali ti otroci, ki že dolgo čakajo.
vrSj: ,
m . v - .........
P- ' I
K
isJjfci. ■ .>?..'•. -.-íi^
: - -¿T
Učite svoje otroke, da bodo že v mladosti spoštovali občeveljavna pravila in da bodo potrpežljivo čakali, da pride nanje vrsta. Če bodo tega navajeni, jim bo to tudi v poznejših letih zelo koristilo
NAŠA ŽENA, ŠTEV. 3
Iz vsebine:
Vida Tomšič: Razprava, Milko Stolfa: Kronika našega političnega in družbenega življenja, M. S.: Revolucija v našem gospodinjstvu; Iz organizacije Zene po svetu, Aca Sta-novnik: Problemi zaposlenih žena v Italiji, S. V.: Mednarodni politični pregled, W. C. Baumert: Južna Afrika — dežele sonca in solz, Meta Sever: Z obiska na ginekološki kliniki, Guy de Maupassant: Simonov očka; S filmskega platna, Nove knjige, Lili Novy — umrla; Dr. Dušan Reja: Priprava za starost; Zaupni pomenki, M. G. Cerniševski: Kaj delati; Zanimivosti, Kozmetika, Iz posvetovalnice za noseče, Zdravniški odgovori, Gospodinjstvo, Moda.
Morda še niste vedele
o da je obutev dobro večkrat namazati z mlekom, ki smo mu dodali nekaj raztopljene stare kreme za čevlje. Ko se čevlji osuše, jih še nama-žimo z vazellno, pa bo ostalo usnje mehko in bleščeče ter ne bo pokalo.
o da novi čevlji ne bodo škripali, če namažemo podplate z lanenim oljem.
o da bodo črni čevlji bolj bleščeči, če kremi dodamo nekaj kapljic črne kave.
o da blatne madeže na svilenih in nylon nogav.cah lahko odstranimo s koščkom vate, namočene v vodo, ki smo ji dodali kapljico kisa.
® da bodo nogavice veliko bolj trpežne, če damo v konice čevljev malo vate. Nohti na nogah jih namreč ne bodo trgali.
Im
Spomladanska obleka Z enako jopic o, ki je kratka in podobna boleru.
RESSLOVA RAZSTAVA V NOVEM MESTU
Izumitelj ladijskega vijaka Josip Rcssel, čigar stoletnice smrti se je svet spominjal lani, je že v času med obema svetovnima vojnama dobil v Novem mestu svojo ulico. Zaslužil jo je, saj je v novomeškem okraju služboval več let kot pleterski gozdar, na Krki, ki objema dolenjsko metropolo, pa je delal svoje prve poskuse z ladijskim vijakom. Razstavama, ki sta b.li v počaščenje lzumiteljevega spomina konec preteklega leta organizirani v Trstu in Ljubljani, se je ob proslavah začetka del na avto-stradi Zagreb—Ljubljana pridružila še tretja v Novem mestu. Odprli so jo v Dolenjskem muzeju v ponedeljek, 31. marca.
PROMET V KOPRSKEM PRISTANIŠČU MAREC 1958 Ladij: 168; NRT 14.196; potnikov: 9814; blaga: 2454 ton.
P/l »EIHAČ« je 4. aprila priplula v Rotterdam.
P/l »DUBROVNIK« je 9. aprila odplula iz Bahie Blance za Anglijo.
M/l »GORENJSKA« je 5. aprila odplula iz Ravenne v Solun.
P/l »GORICA« je 7. aprila pri-plula v Split.
P/l »LJUBLJANA« je 4. aprila odplula iz Odese.
M/l »MARTIN KRPAN« je v Dubrovniku, kjer kompletira tovor za Aleksandrijo.
P/l »NERETVA« je 2. aprila odplula iz Casablance za Billing-liam.
P/l »POHORJE« je 3. aprila odplula iz Splita, za Rotterdam.
P/l »ROG« je na Reki, kjer manipulira s tovorom.
P/l »ZELENGORA« je 9. aprila priplula v Gibraltar na poti v Jugoslavijo.
Kisalo se je vreme v petek in dež je namakal prebujajočo se zemljo. Razmišljal sem še v Ljubljani, če se splača v takem hoditi v goste k mladim graditeljem na
Komandant Ernest Štrukelj z brigadno zastavo pred Zadružnim domom v Veliki Loki
Dolenjsko. Zmagal je optimizem, zato pa me je narava nagradila v soboto zjutraj s prekrasnim vremenom. Kot nalašč!
Prijatelj in stanovski kolega Tone Gošnik od Dolenjskega lista me je potegnil z njihovim roler-jc-m iz Novega mesta v Veliko Loko nad Trebnjem ob cesti proti Čatežu. To ni neposredno ob glavni cesti —• ne sedanji in ne bodoči — ker ima naša primorska brigada nalogo, da zgradi obvozno cesto, po kateri bodo vozila lahko peljala, kadar bo glavna cesta zaradi del zaprta. To pa bo kaj kmalu. 2e sedaj imajo pri vožnji težave zaradi razrite ceste,
»Naši« so nastanjeni v lepem
VSE OKROG
zadružnem domu v Veliki Loki. Pri roki imajo vse in celo pošto v isti hiši.
Kar zdelo se mi je, da ne bo nikogar pri hiši, ko sva s Tonetom pribrenčala v Loko. Je bilo prelepo vreme, da bi bili brigadirji pod streho. Sprejel pa naju je prijazni komandant Ernest Štrukelj, Kmalu sva bila v živahnem razgovoru.
»Na delu so zdaj,« tako mi je pravil, »kakih pet kilometrov navzgor so po četah razdeljeni in delajo obvozno cesto, ena grupa pa dela v kamnolomu. In kako pridni so ter požrtvovalni, da je kaj. Ne mraz in ne mokrota, nič jim ne more do živega. V dežju in vetru ali soncu — vedno so na delu. Tako posamezniki kot celotna brigada smo dosegli že odlične uspehe. Fizični sestav je dober. Nenehno presegamo norme. Delamo cestne izogibe in izkoriščamo kamnolom. Pri tem smo izkopali, premetali in splanirali že nad 12.000 kubikov zemlje in gramoza.«
Menim, da bi zgrešil namen tega sestavka, če bi zdaj stereotipno kokodakal o dnevnem redu in življenju v brigadi od vstajanja do takrat, ko se zvečer ugasne luč v spalnici. To so bolj ali manj znane reči in me niso zani-
male. Vse kaj drugega bi rad vedel in na baranje sem tudi dobil odgovor za vas.
»Seveda ni nobenih posledic, le še večji prijatelji smo z Mariborčani. Za prihodnjo soboto so povabljeni na skupen nastop ob tabornem ognju, že to nedeljo pa bomo z njimi tekmovali na športnem področju — v odbojki, malem rokometu, streljanju in celo v lahkoatlelskih disciplinah,« je pravil Štrukelj.
V brigadi, ki — kot vsi že gotovo veste — nosi ime našega heroja Pinka Tomažiča, je 120 mladih ljudi: 28 deklet in 92 fantov. V glavnem je to kmečka mladina. Posebno se ujemajo v petju in šteje zbor kar 60 članov,
K tabornemu ognju, ki ga kurijo vsako soboto zvečer, so že povabili aktiv iz Velike Loke, naslednjo soboto pa aktiv kmetijsko gospodinjske šole v Mali Loki, ki ga sestavlja 40 mladih deklet. Obema so prikazali pester kulturno zabavni program, ki so ga v kratkem času naštudirali.
Delovni čas je nekoliko nerodno razdeljen, ker se morajo na delo voziti z vlakom. Zalo jim ostaja za zdaj nekoliko manj časa za razvedrilo in učenje. Zdravstvena služba je odlično organizirana. Razen lastnega bolničarja
In še slika z nepozabnega slavja 1. aprila v Novem mestu, kjer so se takrat zbrali vsi brigadirji in prisostvovali slovesnosti ob začetku letošnjih del. o čemer smo že poročali v prejšnji številki našega, lista.
Mladi brigadirji na cesti so krepko zagrabili za delo. Na sliki jih vidimo, ko razbijajo kamenje in utrjujejo obvozno cesto na Loko
Izpoved doslej edine znane pri tragičnega primera
Minuli teden, v sredo ob pol desetih zvečer, je pred gostilno Zadružnega doma v liertokih 28-letni Leon Potisek iz doslej še neznanih razlogov ustrelil 34-Ietnega Renata Kocjančiča, traktorista pri KZ Bertoki. Takoj po storjenem zločinu sla prihitela v Ber-toke najprej dva miličnika, od katerih je prvi zastraži truplo umorjenega pred Zadružnim domom, drugi pa stražil Potiska, dokler niso prispeli še ostali organi notranje uprave, ugotovili dejansko stanje, razorožili Potiska, ga aretirali in prepeljali v preiskovalne zapore.
Pokojni Renato Kocjančič je bil poročen in oče dveh majhnih otrok. Med domačini je bil zelo priljubljen zaradi svojih lepih lastnost1, kar je dokazal tudi prelep pogreb, ki je bil v petek, 1. t. m. Vse. ki so Kocjančiča poznali, je njegova tragična smrt globoko pretresla.
Leon Potisek, stanujoč na Škofijah, je prav tako poročen in oče dveh ne-doletnih otrok. Bil Je osem mesecev pripravnik Ljudske milce. V času delikta ni bil v službi in je nosil civilno obleko.
Preiskava o hudem in doslej še slabo osvetljenem zločinu teče. Iz razumljivih razlogov pri preiskovaltvh organih o dogodku pred zaključkom uradne preiskave nismo mogli dobiti nikakršnih podatkov, obrnili pa smo se zato po novinarski dolžnosti na ljudi v Bertok'h, da bi od njih kaj več izvedeli o samem zločinu in o morebitnem vzroku uboja. Po dosedanjih poizvedbah ni nobene priče, ki bi videla, kako se je tragična stvar odigrala. Po naših poizvedbah pa naj bi o zadevi lahko še največ povedal posredna priča Anton Grdlna, gostilničar v Bertokih. Zato smo se obrnili nanj, on pa nam je povedal naslednje:
EDINA POSREDNA PRIČA PRIPOVEDUJE . . .
»Okrog 7. ure zvečer Je prišel skupaj s svojo ženo in dvema otrokoma v našo gostilno Potisek, ki ga sicer nisem pobliže poznal — vedel sem le, da Je včasih pr šel tudi v uniformi. Postregel sem jim, nakar Je žena z otrokoma kmalu odšla, Potisek pa je nato nekaj šaril po gostilni in stran-
če — Poskus izkoriščanja tega v sumljive namene
skih prostorih. Cez nekaj časa je od nekod privedel nekega mladeniča, nato pa je poklical mene In me spraševal, čc ga poznam. Ko sem mu povedal, da fanta poznam le na videz in da vem o njem še to, da prihaja v Bertoke v vas k svojemu dekletu, ga je izpustil z naročilom, naj le gre k dekletu, vendar pa da se mora čez dvajset minut spet javiti.
Cez nekaj časa se je Potisek spet pojavil pri meni za gostilniškim pultom. pokazal na nekega gosta in me vprašal, če ga poznam. Spel sem mu moral povedati, da samo na videz. Odšel jc nazaj skozi zadnja vrata na prosto in ga potem nisem videl vse do takrat, ko sem zaslišal streljanje pred gostilno.
Potisek je ves čas vzbujal vtis, da je v službi in da nekoga išče, zato sc mi njegovo obnašanje ni zdelo preveč čudno.
Ko sem zaslišal streljanje pred go-
j^íaíü feo
Toliko za sedaj poročilo o suhih dejstvih, ki ijih bo — kot rečeno — razjasnila sodna preiskava. Kdorkoli o vsega obsojanj a vrednem zločinu vé kaj več, naj se javi preiskovalnemu sodniku, Ljudski milici ali pa naši redakciji, da s svojim pričevanjem olajša preiskavo. Poudariti želimo, da z raznimi samovoljnimi kombinacijami in »tolmačenji«, še bolj pa z različnimi izmišljotinami o dogodku, določeni ljudje na terenu hoté ali nehote samó otež-kočajo preiskavo, katere namen je v tem, da ugotovi točno dejansko stanje zaradi ix>znejšega izreka pravične kazni storilcu zločina.
Če pogledamo na uboj v Bertokih še z druge strani, se nam namreč postavljajo sama vprašanja, škodljivo pa je nanje odgo-
stilno — padlo je pel strelov — sem bil sprva prepričan, da streljajo otroci s tržaškimi pištolami — tudi moj sin ima takšno. Stopil sem na prag in Šele tedaj opazil, kaj se je zgodilo — da je ležal nekdo ustreljen onkraj ceste pred gostilno. Takoj sem stopil nazaj in k telefonu in poklical notranjo upravo ter javil, kaj se je zgodilo, v tem pa sem že opazil, da je bila telefonična zveza med mojim pogovorom prekinjena, oziroma vzeta h glavnemu aparatu. V tem se je spet pojavil Potisek, mi vzel slušalko iz rok. pri tem pa mi že takoj očital, zakaj sem prekinil zvezo. To mu je hotela pojasniti žena Marija, vendar sem jo prekinil. Potisek se je vrnil za pult in tamkaj slonel, dokler niso prišli poklicani miličniki, ga razorožili in aretirali, ker se mu nihče izmed prisotnih gostov ni upal približati.«
To bi bila v kratkem izjava gostilničarja Grdine o žalostnem dogodku, o katerem je veliko nakiepanja, točneje pa ga bo lahko razjasnila šele sodna presikava.
varjati s samovoljnimi zaključki. Za storilca zločina bo vsekakor najtežje vprašanje, zakaj je sploh uporabil orožje, ko mu je moralo bili. znano določilo Zakona o organizaciji notranje uprave, da sme miličnik »v izvrševanju službe« uporabiti orožje samo v samoobrambi takrat, ko je ogroženo njegovo življenje. Vsekakor se ob dejstvu, da je bil Potisek oborožen s pištolo, Kocjančič pa golorok, vsiljuje mnenje, da pripravnik Ljudske milice Potisek ne bi smel uporabiti orožja in na mestu pobiti poštenega človeka. Če stvari stoje tako, je ob zločinu v Bertokih povsem razumljivo in upravičeno ljudsko ogorčenje v domačem kraju.
To upraiiičeno ljudsko ogorčenje bo vsekakor dobi/o svoje, za-
(Nadaljevanje na D. strani)
nosi zato bodoča jugoslovanska transverzala zaman blestečega imena »Cesta bratstva in enotnosti«.
Pomlad na Dolenjskem je letos prehitela ono pri nas na Koprskem. Medtem ko so po Krasu in Brkinih in še kje vidne zaplate snega, je povsod ob cesti okoli delovišč mladih brigadirjev vse rumeno trobentic, belih zvončkov med suhim leščevjem in skromnih vijolic na prisojnih bregovih. Pomlad v srcih mladih graditeljev je ogrela naravo in priklicala v deželo pomlad, ki se je letos povsod drugod še močno zamudila.	R. B.
Dobro in obilno hrano kidiajo v proinzoričnih, toda zadovoljivo urejenih kuhinjah po naseljih profesionalne kuharice. Na sliki kuharski »štab« naše brigade, pred kuhinjo v Veliki Loki
imajo v bližini tudi zdravnika, za hujši primer — ki ga še ni bilo in upajo, da ga tudi ne bo — pa je pri roki bolnišnica v Kandiji v Novem mestu.
S Tonetom sva pohitela na de-lovišče prve čete in mlade graditelje presenetila pri delu, na povratku pa sva si ogledala še spalnico in v njej nekaj redkih ambulantnih bolnikov — prehlad in podobno. Obiskala sva še vzorno kuhinjo in pridno kuharico z velikansko knhalnico — hrana je odlična in tudi dovolj je je za še tako prazne želodce.
Pravijo, da so vsi zadovoljni in nihče ne čuti domotožja za teh nekaj tednov. Vendar pa bi se zlagal, če bi rekel, da so prav z vsem zadovoljni. Nekaj je, za kar se čutijo opeharjene — namreč obljubljena tehnična vzgoja ob traktorjih. Brigadirji so v glavnem, kot rečeno, kmečki mladinci, ki bi hoteli bivanje na cesti izkoristiti še za pridobitev tehnične kvalifikacije v ravnanju s poljedelskimi stroji in traktorji.
No, čez noč seveda ni moč vsega napraviti. Tudi ta zadeva pa je zdaj končno rešena. Inštruktorji Ljudske tehnike so že prišli med brigadirje in bodo po delo-viščh prevzeli organizacijo tehničnega izobraževanja mladih brigadirjev. V ta namen bodo na cesti postavili tri strojne centre, ki bodo obenem središča za tehnično vzgojo. Tečaji bodo trajali po 26 dni, nato pa si bodo brigadirji lahko dokončno kvalifikaci-
jo pridobili na posebnih tečajih, ki jih bodo zanje organizirale domače okrajne zadružne zveze, kolikor gre za traktoriste.
Še in še bi lahko govorili o življenju in delu na cesti, pa čeprav bi se omejili le na naše brigadirje. Ob vsej cesti pa utripa kot eno na tisoče src mJadine vseh jugoslovanskih narodov. Ne
Redkim bolnikom, ki morajo po zdravnikovem navodilu ostati nekaj časa v postelji, je v posebno veselje naš list. V soboto zjutraj jih je pri branju Slovenskega Jadrana presenetilo vse-pričujoče oko naše fotokamere
V UscojUO
V januarju lani sa v Izoli ustanovili prve področne hišne svete, danes pa jih že imajo 40. Le-ti upravljajo 766 stanovanjskih hiš s 1274 stanovanji in 214 poslovnimi prostori. V področne hišne svete so vključene vse hiše, v katerih stanujejo delavci in uslužbenci, vsak tak hišni svet pa upravlja najmanj štiri in največ 31 stanovanjskih hiš.
Ko so začeli hišni sveti z delom, je bilo stanje stanovanjskih hiš zelo slabo, saj je še sedaj približno 80 % vseh izolskih hiš že amortiziranih zaradi starosti in primitivne gradnje. Področni hišni sveti so doslej izvedli vrsto popravil in uredili sanitarne naprave, vodne priključke, popravili strešne krove in žlebove, ure-
dili fasade hiš ter več drugih adaptacij. Za popravilo hiš so lani porabili več kot 20 milijonov dinarjev, vrednost opravljenih del pa je skoraj petkrat večja, ker so področni hišni sveti znali nakupiti gradbeni material po najnižji prodajni ceni, stanovalci sami so s prostovoljnim delom sodelovali pri raznih izkopih in pomagali strokovnjakom z raznimi nasveti, razen tega pa so načrtno nadzorovali vsa dela izvajalcev.
Letna najemnina vseh prostorov, ki so vkl j učeni v stanovanjsko skupnost, znaša približno 25 milijonov dinarjev. Petdeset odstotkov te vsote gre v sklad za amortizacijo, 30 °/o v sklad za hišno UDravo in 20 °/o v sklad za
Kljub slabemu vremenu se je Portorož letos prej kot v preteklih letih začel polniti z gosti. K temu je gotovo pripomogla pravilna politika cen portoroških hotelskih podjetij, prav gotovo pa tudi dobre izkušnje gostov v lanski sezoni. Ze 27. marca je prispela v Portorož prva skupina inozemcev, v tednu od 30. marca do G. aprila pa je sledila še vrsta drugih skupin. Hotel »Central« z vsemi svojimi depandansami je bil že sredi tedna popolnoma zaseden, visoko zasedbo pa je imel tudi največji portoroški hotel, »Palače«. Ta je imel velik promet posebno v soboto in nedeljo zaradi elitnega »Plesa pomorščakov«, ki je bil prirejen v njegovih prostorih. Kdor je bil na tem plesu, ji imel vtis, da je na prireditvi sredi najmočnejše tujsko-prometne sezone. Slišal je lahko vrsto evropskih jezikov, pa tudi po oblačilih je lahko spoznal, da so gostje iz raznih držav. Trenutno je v Portorožu največ francoskih turistov, dalje Nemcev, potem naših . državljanov, sledijo Švicarji in Avstrijci, nekaj gostov pa je tudi že iz skandinavskih držav. Preko sobote in nedelje postane vrvež še bolj pisan zaradi Tržačanov.
Za Tržačane, ki ne hodijo k nam toliko na letovanje kot na izlet, pa je menda še priljublje-nejši cilj kot Portorož postal Piran. Vsaj za tiste z lastnimi motornimi vozili lahko trdimo to. Ob sobotah in še posebno ob nedeljah se na Tartinijevem trgu in na drugih parkirnih prostorih v Piranu nabere vrsta avtomobilov, ki nosijo skoraj vsi brez izjeme evidenčno tablico z znakom TS. Nobena skrivnost ni, da tujcev ne privlačijo toliko romantične zanimivosti starega mesteca, kot dobra jedača in pijača. V tem pogledu si je pridobilo sloves posebno gostišče »Pri .treh vdovah«. Ob lepem vremenu mora tov. Polajnar s svojim kolektivom postaviti mize pred gostiščem daleč vzdolž obale, toliko gostov se nabere. Tudi privatno
V soboto popoldne je prometni odsek koprskega okrajnega tajništva za notranje zadeve presenetil voznike avtobusov, ki so pripeljali več sto potnikov na avtobusno postajo v Kopru. Nepričakovano so namreč morali šoferji v poseben aparat dokazati, da niso pili alkoholnih pijač, kar jim je v interesu varnega vodstva zauDanih jim vozil prepovedano. Seveda se vsem dokaz ni posrečil. Pri tej preizkušnji so nekateri vozniki skušali dokazovati, da brez kozarčka vina ne morejo ne živeti, niti ne opravljati svoje službe. Tako tolmačenje in dokazovanje pa je le dokaz neresnosti nekaterih voznikov, ki se ne zavedajo v polni meri odgovornosti za tuja življenja in sredstva skupnosti,
Na splošno lahko ugotovimo, da je akcija prometnega odseka vzgojno vplivala na poklicne šoferje; s tem pa je že bil spet storjen korak k povečani varnosti prometa.
gostišče »Pri Vojku« se znajde in razpostavi mize ob obali. Toda že nekajkrat se je letošnjo pomlad zgodilo, da je bilo še vseeno premalo sedežev in miz na razpolago, toliko gostov je prišlo v Piran. Vso grajo zasluži znano hotelsko podjetje, ki ni znalo (ali ni hotelo?) izkoristiti ugodne priložnosti in ni postavilo miz na terasi ob morju. Karkoli je temu vzrok, bodisi neiznajdljivost, bodisi malomarnost, lahko pa tudi komoditeta ali oholost uslužbencev (nekdo od njih je izjavil, da pač ne bo zvečer nosil miz in stolov spet na varno, ker še ni postavljena letna ograja na terasi), na vsak način talca pasivnost ne more biti v korist podjetju, niti občini, najmanj pa ugledu turizma v naših krajih.
Jule

vzdrževanje stanovanjskih objektov.
Na drugi letni skupščini izolske stanovanjske skupnosti, ki je bila v torek, 3. aprila, so delegati dali več predlogov za rešitev stanovanjskega problema. Med drugim so tudi govorili o velikem zanimanju za popravilo hiš, saj je bilo doslej vloženih 51 predračunov v znesku 26 milijonov dinarjev, odobrenih pa le 21, ki skupno zahtevajo 9 milijonov dinarjev vrednosti obnovitvenih del. Za sedaj vseh prošenj ni bilo mogoče ugodno rešiti, ker področni hišni sveti ne zmorejo plačevati anuitet.
Na tej skupščini so tudi sklenili, da se v področne hišne svete vldjučijo vse hiše, ki so last raznih gospodarskih organizacij, in kmečke hiše optantov.
Takšno družbeno upravljanje stanovanjskih hiš v Izoli velja pozdraviti in ga vpeljati tudi v drugih krajih.
JELŠANE
Mladinska organizacija v Jel-šanah je močno razvila svojo dejavnost. Organizacijsko se vse bolj utrjuje, njeni člani pa se radi vldjučujejo v druge družbene organizacije. Tako dela v vseh treh sekcijah Prosvetnega društva — v pevski, dramski in v tambu-raškem zboru — precejšnje število mladink in mladincev. Pred dnevi so člani mladinske organizacije s številnimi predlogi sodelovali pri sestavljanju programa dela novoustanovljenega telesno-vzgojnega društva in predlagali, naj bi osnovali samostojno sekcijo za vadbo odbojke. Sedaj so v dogovoru z lastniki parcel na katerih si želijo urediti nogometno igrišče. Kaže, da bodo ti dogovori kmalu zaiti j učeni in tako bodo lahko mladi nogometaši začeli s treningom že v bližnji prihodnosti. Zelja po spoznavanju lepot naše domovine pa jim narekuje, da se bodo konec aprila udeležili ustanovnega občin ega zbora Turističnega društva, za katerega se je prijavilo že 25 mladincev.
Joško
SEŽANA
V podjetju »Mlekarna« v Sežani je zaposelnih tudi 17 mladink in 'mladincev, ki so vsi člani mladinskega aktiva, dva sta bila lani sprejeta v Zvezo komunistov. V delavskem svetu podjetja za sedaj mladi delavci nimajo svojega predstavnika.
Ta mladinski aktiv razpravlja na svojih sestankih razen o problemih mladinske organizacije-tudi o delu delavskega upravljanja podjetja. Njegovi člani se bodo udeležili tečaja za polkvali-ficirane delavce, ker se zavedajo-pomembnosti strokovne izobrazbe za boljše opravljanje • svoje službe.
Tri mladinke so članice sežanskega TVD Partizan, devet članov mladinske organizacije sodeluje v pevskem zboru podjetja, nekateri pa so tudi vključeni v DPD Svoboda v Sežani. Med. uspehe dela mladinskega aktiva sodi tudi ustanovitev družine Počitniške zveze, ki ima lepe načrte, da uresniči geslo »Spoznavaj domovino in še bolj jo boš vzljubil«,.
Letošnja pomlad se je nekolikanj zapoznela, zato vsak komaj čaka, da bi prišli lepi, sončni pomladanski dnevi, da nas muhasto vreme ne bi presenečalo z deževnimi kapljami in <3a bi kmetovalci poljedelska dela opravili brez motenj, turisti pa v večjem številu obiskovali lepote našega kraškega sveta.
Skupščinske volitve so komaj za nami. Marsikatero oko že preletava bogate beležke z razprav številnih predvolilnih zborovanj, na katerih so postojnski volivci marsikaj koristnega predlagali, in ni napak trditi, da bodo v bližnji bodočnosti prene-katero preudarno misel skorajda začeli spreminjati v dejanje z družbe-
V pivški občini se organizacije Rdečega križa uveljavljajo, saj sodijo po številu članov med najbolj množične in najbolj delavne organizacije na tem področju našega okraja. Devetčlanskemu občinskemu odboru RK pomaga pri delu 13 krajevnih odborov Rdečega križa, med katerimi so naj-prizadevnejši v Pivki, Hrastju, Zagorju, na Baču, v Slavini in v Palčju. Razveseljivo je, da je v Kočah, ki je majhna vas, več kot 40 članov RK, v vsej občini pa več kot 1100 članov in tisoč pod-mladkarjev.
Doslej je Rdeči križ v pivški občini razdelil med približno 1600 upravičencev skoraj 14.800 kilogramov najrazličnejših živil in 725 oblačil, predvsem med otroke padlih borcev. Organiziral je tudi 11 mlečnih kuhinj (dve v Pivki in po eno v Zagorju, Jurščah, Košani, Dolanah, Slavini, Suhor-ju, Ostrožnem brdu, Kalu in Ravnah), da z malicami oskrbi 862 otrok. Pohvale vredna je tudi pobuda o razdeljevanju malice med delavce SGP Primorje in tovarne v Neverkah, podjetje Javor pa bo moralo to navado prej ko mogoče vpeljati.
Delo Rdečega križa pa ni samo v razdeljevanju pomoči, mimogrede omenjeno: več tisoč vitaminskih preparatov je bilo razdeljenih med otroke, pač pa tudi v organiziranju krvodajalske akcije, v kateri je sodelovalo skoraj 300 prebivalcev pivške občine. V Pivki, Neverkah in na Baču so priredili sedem zdravstvenih predavanj, prav toliko pa jih bo v prihodnjih tednih v drugih vaseh, kjer bodo predvajali tudi zdravstvene filme.
Te dni se je sestal občinski odbor RK Pivka in razpravljal o nadaljnjem deiu, o pravilni razdelitvi CARE zavojev, o pripravah za občni zbor in o mlečnih kuhinjah. Organizacijo teh kuhinj bo treba še bolj utrditi, saj je njihovo dosedanje obratovanje s prizadevanjem učiteljstva po-sazaio, kako velikega pomena .je za prehrano otrok. Izdatki za vzdrževanje mlečnih kuhinj so veliki in zato morajo njihovi upravitelji pokazati vso iznajd-
ljivost pri zbiranju denarnih sredstev, če hočejo, da bodo mlečne kuhinje po šolah služile namenu, za katerega so ustanovljene.
Bilo bi prav, če bi z odbori Rdečega križa tesneje sodelovale tudi druge množične organizacije in se trudile za krepitev te najbolj človekoljubne množične organizacije. Le Društvo žena v Pivki kaže razumevanje za delo RK, medtem ko nekatere druge organizacije zaradi lastne nedelavnosti stojijo ob strani. Treba bo torej, da bi na primer Društvo prijateljev mladine in društva, ki jim je skrb za mladega človeka pri srcu, kakor tudi posamezna podjetja, izdatneje pomagala Rdečemu križu v nadaljnjem delu.
nimi sredstvi, z dobro voljo vseh in lastnimi močmi.
Postojna iz leta v leto vidno menja svoje lice. V zadnjih desetih letih so domala zabrisane posledice vojnega pustošenja in mesto se je zelo razraslo. Kljub temu pa za sedaj še ni ■moč zadovoljiti željam prebivalcev, da bi .imeli na voljo toliko stanovanj, kot jih potrebujejo. Povprašali smo na občinski stanovanjski upravi, na kaj prosilci za dodelitev stanovanj lahko računajo v letošnjem letu. pa so nam odgovorili: »Nekaj deset družin, ki živi v neprimernih stanovanjih, bo dobilo nova stanovanja, prihodnje leto pa bo preskrbljeno vsaj za upravičence s prioritetne liste.« Dejali so tudi, da je porast prebivalstva za sedaj še vedno v nesorazmerju z gradnjo stanovanjskih objektov.
* * *
Kmetijske zadruge se še vse premalo trudijo za napredek kmetijstva. Zal so doslej nekatere izmed njih trgovinsko dejavnost kljub vsem ugotovitvam o njeni slabi strani za delo kmetijskih zadrug za pospeševanje kmetijstva visoko cenile. Kaže pa, da bo sklepu postojnske kmetijske zadruge; »Trgovino — trgovini, naša nadaljnja prizadevanja naj bodo usmerjena k skrbi za povečanje kmetijske proizvodnje,« sledile, kolikor še niso, tudi druge kmetijske zadruge postojnske občine. Zato so v Postojni kar čez noč odprli več poslovalnic podjetja Mestne trgovine in tako razbremenili zadružnike skrbi o rentabilnem ali nerentabilnem poslovanju njihovih trgovin.
Komaj je skopnel zadnji sneg, so že urejevalci obcestnih gred zasadili lopate v želji, da bi bila Postojna še lepša. Napovedujejo namreč, da bo imel turizem letos bogato žetev — prekrasne kraške jame s Postojnsko na čelu vabijo vsako leto vedno več turistov in razen tega tako imenovana »postojnska vrata« do jadranske obale opozarjajo, naj se Poslojnčani pri-
»Dragi Vane,« mi sporočajo iz Zusterne pri Seviedeli, »če si se zadnjič že toliko potrudil, da si si ogledal tisto nesrečno skakalno desko, bi bil lahko stopil še deset ali petnajst korakov naprej. Tam bi- videl lepo pločevinasto tablo »Avtobusno jpostajališče« z drogom vred v morju. Ker tam leži že lep čas in se nihče zaiijo ne zmeni, kaže, da je obsojena na počasno smrt. Zato, če imaš čas, pridi ponjo in jo reši hkrati z nesrečno desko, ki zaradi zapoznele pomladi še ne bo tako kmalu■ lahko služila namenu.«
Zaradi ene table, pa toliko besed! Iz vode jo potegnite in spet postavite na svoje mesto, saj vas je dovolj tam okrog, če se že av-tobusniki ne zganejo!
Ko pa smo že pri prometu, še nekaj o sobotni iztreznjevalni akciji, ki so jo priredili naši prometni organi s sodelovanjem šoferjev: pokazalo se je, da je zlata. kapljica precej uporabljano gorivo, obenem, pa tudi to, da se nekateri raje vozijo s šoferji, ki ga imajo pod kapo, kot da bi čakali na druge zveze.
Z velikim zadovoljstvom sem opazil, da se okrog Belvederja v Kopru vzgaja množica novih
pravijo na letošnjo turistično sezono-Težava bo s prenočišči, ker jih je v Postojni še vedno premalo. Zabave in okrepčil pa bo verjetno dovolj tudi za tiste goste, ki bodo gostovali v skoraj dograjenem campingu v neposredni bližini Postojnske jame. * * *
Mestni kino »Zarja« je prijetno presenetil kinoobiskovalce, ko je začel s predvajanjem treh filmov na teden, medtem lco so Postojnčani doslej lahko videli le dva tedensko. Ni pa razumljivo, zakaj je uprava kina podražila ceno vstopnic za prvo predstavo za 10 dinarjev. Še to: pohvaliti je treba kinooperaterja Deškega vzgaja-lišča v Planini, ki je že večkrat z ozkotračnlm filmom obiskal podgorski vasici Studeno in Bukovje. * * *
Delavsko prosvetno društvo Svoboda bo v režiji prof. Bože Brecelj uprizorilo Kreftove »Kreature«. Prva predstava bo v kratkem. Delo postojnske Svobode pa se bo še bolj razživelo, ko bo obnovljen kulturni dom — takrat se bo namreč v njene vrste lahko vključilo še več članov, predvsem mladincev, in v Postojni upajo, da jim bo izvedba tega načrta omogočila temeljito razgibati kultur-noprosvetno dejavnost prebivalcev bližnje in daljne okolice središča postojnske občine.	A. M.
Pretekli teden je imel prof. Takač, novinar iz Zagreba, izredno zanimivo predavanje o Norveški, kjer je živel dve leti in se bo v kratkem zopet vrnil v to deželo kot štipendist norveške vlade. Po predavanju sta bila predvajana dva filma o lepotah Norveške in o lovu na losose.
-lobin
Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Stane Skrabar — Odgovorni urednik Rastko Bradaškja — Za ttsfe odgovarja Franc Zdešar
športnikov. Za to je poskrbela komunala, ki tam napeljuje novo kanalizacijo. Pri tem je namreč' pozabila, da morajo stanovalci včasih tudi iz hiš, bodisi v službo ali pa po drugih opravkih. In ker so na to pozabili, niso poskrbeli, da bi jim uredili prehode. Prisiljeni so skakati kot mačke po vegastih deskah in čez jarke, pri čemer ni izključeno, da ne bo šla tudi kaka noga ali roka. Na vsak način pa se bodo pošteno razgibali s to prisilno telovadbo.
V zvezi s problemom kanalizacije v našem mestu so nedvomno tudi tiste velike luže, ki nastajajo ob deževnih dneh na Titovem trgu in pa jired tržnico. Ker drugače nimajo svojega pravega namena in smotra, priporočam ko-munalcem, da priredijo tu plavalne tečaje in tako izkoristijo tudi ta naravni pojav v občo korist. Najbolj zabavna pa je pri tržnici tista, velika luža, ki samo močno dalekovidnim dovoljuje, da lahko iz razdalje 3—4 metrov čitajo tamkaj nalepljeno »Ljudsko prainco«.
Tudi iz Lokve sem prejel krat-.ko pisemce. Da sem zadnjič pozabil omeniti njihovo mesnico, .ki se je nenadoma znašla v kritič-
nem položaju, kar je tembolj čudno, ker so jo zadnje mesece na vse pretege hvalili. Kaj, če se niso odgovorni v mesnici prevzeli od tolike hvale? Ali pa jim je bilo to nerodno, in bi radi. slišali. tudi kako kritično pripombo?
Prav tako me že dalj časa vabijo v Ilirsko Bistrico. Vendar se še ne bomo videli tako hitro. Samo zaradi tistega stranišča nasproti Triglava res ne bom hodil na tako dolgo pot, čeprav je res zasmrdelo že do mene. Pripravite torej še kako drugo zanimivost in takoj vam bom na razpolago!
V Preslranku pa sem vseeno bil. Moral sem posvariti prodajalca voznih listkov na železniški postaji in mu razložiti, kako je potrebno, da je blagajna odprta prav do odhoda vlaka. Zgodi se' namreč, da jo zapre celih 5 minut prej in mnogim potnikom, ki bi se radi peljali, ne preostane drugega, kot da gledajo za vlakom. Ker sem mu to leno povedal, upam, da bo zaleglo.
Se nekaj sem pozabil: naj že stopi nekdo v Semedelo i«, na-šeška otročad, ki prireja prave pogone na ptice pevke. S svojimi zračnimi, puškami bodo sicer iztrebili vse, kar je živega tam okrog.
Ostalo pa prihodnjič.
Vaš Vane
LJUBLJANSKO-PRIMORSKA LIGA
Primorski derby med Izolo in Novo Gorico se je zaključil po razburljivi igri z zmago Izole 2:1 (0:0). S tem so izgledi Izole, da se vrine med prvo petorico, spet porasli. Toda rezultat sam še ne pove vsega. Izola je namreč prišla do dveh točk nekoliko po sreči, kajti Goričani so bili enakovreden nasprotnik in bi zaslužili eno točko. Ne znajo pa, kot se je pokazalo že prejšnjo nedeljo, streljati enajstmetrovk. Tudi
(Nadaljevanje s 7. strani) doščenje po končani preiskavi, ko bo sodišče brez dvoma izreklo ostro kazen nad storilcem zločina. Če bi namreč kdorkoli drug zlorabil orožje in ustrelil človeka kar tako, bi vsekakor ne bil tako ostro sojen, kakor je to pričakovati za pripadnika LM, ki bi že zaradi svojega položaja moral uporabljati strelno orožje z večjo odgovornostjo.
Je pa še druga, neopravičljiva stvar, ki je v zvezi s tragičnim ubojem v Bertokih. Gre za nekatere neodgovorne govorice in za nekatere sumljive, za samo preiskavo neprimerne izmišljotine, ki jih posamezniki razširjajo. Parole »zob za zob!« in neumestni klic po »maščevanju« nimajo namreč v deželi z urejeno zakonodajo in vzornim sodstvom prav nobenega smisla, kvečjemu vzbujajo sum, da so —- prinešene čez mejo...
Namera takšnih uvoženih kombinacij pa je jasna: da se politično izkoristi tako rekoč edinstveni primer, ko miličnik ubije poštenega človeka. Ta sum nam potrjuje dejstvo, da so drugi naši požrtvovalni miličniki — nekaj izmed njih jih je prav v našem obmejnem pasu ob izvrševanju svoje naporne, nevarne in nehvaležne službe v borbah z raznimi banditi, špijoni in tihotapci žrtvovalo tudi svoja življenja — bili že večkrat prisiljeni uporabiti orožje in pri tem ubili tega ali onega inozemskega plačanca, toda nikoli ni bilo zaradi tega nobenega potvarjanja dejstev. Argumenti za storjena dejanja so bili namreč vselej dovolj jasni. Sedaj pa, ko je docela netipičen predstavnik Ljudske milice ubil poštenega človeka, sedaj hočejo nekateri zlonamerneži ta tragičen primer izkoristiti za to, da bi oblatili celotno Ljudsko milico, pri čemer ob tej prvi, po vsem videzu nedolžni žrtvi, ko je še sveže cvetje na njenem grobu, povezujejo svetlo ime ubitega Kocjančiča z imeni banditov, ubitih v borbah pri naši državni meji. Tega pokojni Renato Koc-jančič, ki so m.u že Italijani ustrelili tudi brata, prav gotovo ne zasluži!
Pri takšnih poizkusih blatenja naše Ljudske milice, blatenja vseh teh naših požrtvovalnih čuvarjev reda in zakonitosti, se nam razen omenjenega blatenja spomina pokojnega Kocjančiča vzbuja poseben odpor proti tujim agentom, ki bi hoteli upravičeno ljudsko ogorčenje ob uboju v Bertokih izkoristiti za svoje temne namene. Vsi pošteni državljani, zlasti pa člani SZDL v naših krajih, se tega zavedajo in odklanjajo omenjene, čez mejo prinešene parole.
Kar se pa tiče »maščevanja« — nad kom bi se le hoteli maščevati tisti, ki to maščevanje propagirajo? Mar nad nesrečnimi otroci storilca Potiska? Saj pri nas vendar ne vladajo zakoni divjega Zapada! Ni torej stvar v maščevanju, gre le za pravično sodbo ljudskega sodišča.
V naši. socialistični državi pa ni vzroka za to, da ne bi vsi pošteni državljani zaupali v pravičnost sodbe, ki jo bo tudi v tem žalostnem primeru sodišče vestno in točno po zakonih odmerilo krivcu za smrt Renata Kocjančiča.
Redakcija
proti Izoli so si privoščili strel mimo cilja. Brez dvoma je, da bo zmaga nad Novo Gorico vlila moštvu Izole novega poleta. Treba pa bo razen borbenosti pokazati tudi več smisla za skupno igro.
Idrijski Rudar je tudi v nedeljo pokazal, da se je na pomladansko sezono slabo pripravil. Na Jesenicah so mu nasuli kar sedem golov v mrežo. Če bo šlo tako naprej, se bo težko obdržal v tej skupini. Sicer pa je lestvica — čeprav smo šele na začetku tekmovanja — precej jasna. Za naslov prvaka se bosta borila le Krim in Triglav, za tretje do pe-
i Cfö^^u'" i ■tfflh m LMj&p
t
to mesto pa ima enake izglede kar šest moštev. Konec tabele pa pripada Rudarju in liliriji. Vsak drugačen razpored bi bil glede na prikazano igro moštev in glede na trenutno razliko v točkah presenečenje.
Lestvica: Krim Triglav N. Gorica Jesenice Grafičar Slovan Izola Tržič Rudar Ilirija
V prihodnjem kolu igra Rudar doma z Ilirijo, Izola in Nova Gorica pa gostujeta v Ljubljani. Izola se bo pomerila s Krimom, Nova Gorica pa s Slovanom.
11	9	2	0	30:10	20
11	8	1	2	39:12	17
11	5	2	4	24:21	12
11	5	1	5	32:20	11
11	5	1	5	24:24	11
11	5	1	5	24:25	11
11	4	2	5	17:29	10
11	4	2	5	17:35	10
11	2	2	7	16:30	6
11	1	0	10	14:32	2
Prvo kolo primorskega nogometnega prvenstva je prineslo nekaj presenečenj. Predvsem je treba na prvem mestu zabeležiti poraz vodečega Kopra v Novi Gorici (2:3). Domačini so zasluženo zmagali. Presenečenje predstavlja tudi prva zmaga piranskega Sidra na Adrio (3:0). Doslej smo bili navajeni, da je Sidro izgubljalo tekme z dvoštevilčni-mi rezultati. Kot vse kaže, pa bo moral v prihodnje še marsikdo ugrizniti v grenko pilulo. Pirančanom bi zamerili le nekoliko preostro igro. Takih stvari naj se izogibajo, saj ne pripeljejo drugam kot do izključitev igralcev in do oslabitev moštva.
Postojna je visoko premagala Tabor s 7:0. Postojnčani so prikazali odlično igro in bi bil rezultat lahko še višji v njihovo korist. Pri tem naj omenimo, da je moral sodnik izključiti dva igralca Tabora zaradi ostrih protestov, ko je Postojna dosegla svoj četrti gol. V zvezi s tem naj znova poudarimo, da nogometno igrišče ni prostor, kjer naj bi igralci odločali, ali ravna sodnik pravilno ali ne. Zato so nogometni forumi, ki bodo stvar raziskali in kaznovali tudi sodnika, če bodo ugotovili njegovo krivdo. Za Postojno so dosegli gole: Ko-stič I 2, Korpar 2, Kostič II 2 in Bizjak 1.
Zelo je razočaralo svoje pristaše Anhovo, ki je na svojem igrišču izgubilo s Primorjem (2:4).
Nesreča je toliko večja, ker so v prvem polč
Lestvica: Postojna Koper Branik Primorje Tabor Anhovo Adria Sidro
Prihodnjo nedeljo bodo na sporedu naslednja srečanja: Koper-Sidro, Branik-Anhovo, Primorje-Postojna in Tabor-Adria.
su vodili		z	2:0.	
8 6	0	2	41:8	12
8 5	1	2	28:12	11
8 5	0	2	19:23	10
8 4	1	3	22:14	9
8 4	1	3	20:22	9
8 3	1	4	18:24	7
8 2	0	6	19:34	4
8 1	0	7	14:44	2
Koper: 11., 12. in 13. aprila italijanski barvni cinemascope film LEPA MLINARICA, 14. in 15. aprila ameriški barvni film ŠTIRJE JEZDECI, 16, in 17, aprila ameriški barvni film GOSPODAR BELAN-TRAEA.
IZOLA: 11. aprila mehiški film NE ZANIKAM SVOJE PRETEKLOSTI, 12. in 13. aprila ameriški barvni fiml BO.T V KLANCU, 14. in 15. aprila ameriški barvni film GOSPODAR BELANTRAEA, IG, in 17. ameriški barvni cinemascope film VELIKA KORJDA,
PORTOROŽ: 12. in 13. aprila vzhocl-nonemški barvni film POVEST O MALEM MUKU, 15. m 10. aprila jugoslovanski film MALI ČLOVEK, 17. aprila ameriški barvni film RDEČE PODVEZE.
PIRAN: 11. in 12. aprila ameriški barvni film ŠTIRJE JEZDECI, 13. in 14, aprila vzhodnonemški barvni film POVEST O MALEM MUKU, 15. in 16, aprila jugoslovanski film MALI ČLOVEK, 17. in 18. aprila ameriški barvni film RDEČE PODVEZE.
SEČOVLJE: 12. aprila francoski film LJUDJE BREZ VAŽNOSTI, 13. aprila italijanski film DEKLETA Z 04, 17. aprila jugoslovanski film V SOBOTO ZVEČER.
ŠMARJE: 12. aprila italijanski film DEKLETA Z 04, 13. aprila francoski film LJUDJE BREZ VAŽNOSTI, 16. aprila italijanski barvni film TEODORA.
ŠKOFIJE: 12. aprila italijanski barvni film TEODORA, 13. aprila jugoslovanski film V SOBOTO ZVEČER, 16. aprila francoski film KROJAČ ZA DAME.
DEKANI: 12. aprila jugoslovanski film V SOBOTO ZVEČER, 13. aprila italijanski barvni film TEODORA,
POSTOJNA: 12. in 13. aprila ameriški barvni film BOBNI PREKO REKE, 13. aprila (matineja) ČEVELJČKI NA ASFALTU, 15. in 16. aprila italijanski film SKODA, DA JE TAKSNA, 17. in 18. aprila češki barvni film KJE in KAM.
SEŽANA: 12. in 13. aprila angleški film PARIZ, MESTO ZALJUBLJENIH, 15. in 16. aprila angleški film SMRT NA CESTI, 17. in 18. aprila madžarski film LILIOMFI.
BARKA
ŠAH
V okviru okrajnega šahovskega prvenstva sta Koper in Piran zabeležila visoki zmagi. Koper je premagal Tomos s 7 in pol: 2 in pol, z istim rezultatom pa je odpravil Piran Portorož. V drugem kolu bo na sporedu dvoboj Koper : Izola. Verjetno bo zmagovalec tega dvoboja že zmagovalec okraja, kajti Koper in Izola sta po moči igralcev najmočnejša v okraju.
Vsako minuto dneva in noči ljudje umirajo in se rodijo. Ko se človek rodi, ga spremljajo veseli upi, ko pa umre, mu sledi več ali manj očito pozabljenje. To je prirodna resnica, pa naj je komu prijetna ali ne.
V popoldanskih urah minulo soboto je ugasnilo življenje skromnemu kmečkemu možu trpinu na naši Barki. Teden dni prej je v krogu domačih ljudi in najbližjih prijateljev praznoval svojo osemdesetletnico rojstva in se je z njimi vred veselil te majhne domače zabave. In je bil med temi poslednjimi, ki so možu osemdesetletniku želeli še deset in deset let življenja, tudi naš nam Primorcem najmilejši glasbenik in pevodoja Rado Simoniti.
Ime moža, ki je umrl, je Jože Prelec, po domače Majcen. Njegovi štirje sinovi Jože, Albin, Ludvik in Tone so kvartet, ki mu ne najdete para na vsem Primorskem. Ko bi jim bilo dano študirati v šolah umetne glasbe, bi bili znani širom sveta. Tako so pa pevci domačega gnezda, ki jih veliki svet ne bo poznal nikoli. Kajti samo Tone, najmlajši od štirih, je bil toliko srečen, da je pripadal najznamenitejšemu pevskemu zboru Slovenije, partizanskemu zboru »Srečko Kosovel«,
ki ga je vodil celo preko vse Evrope prvi naših glasbenih umetnikov, Rado Simoniti.
In preden je stari oče ugasnil, je želel, da bi ga do pokopališča nosili njegovi štirje sinovi. In ta želja se mu je izpolnila. Njegovi fantje so mu zapeli še na domu poslednjo »Vigred«. In ko so ga na ramah odnesli do vrat pokopališča, so mu še enkrat oni sami zapeli v slovo »Blagor mu, ld se spočije,..« in šele zdaj so pravi pogrebci prevzeli breme nase.
Dogodek, izjemen sicer za tako skromno brkinsko vas, se je brez senzacije začel in končal, a je vendar bil ganljiv. Vreden bi bil spomina vse vasi in ne le svojih šestih otrok, štirih sinov in dveh hčerk.	Vaščan
Vabimo vsa vodstva sindikalnih podružnic in osnovnih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva, da ugotovijo, če na področju organizacije že dela poverjenik Prešernove družbe. Kjer je, ga podprite v njegovih prizadevanjih, kjer pa ga še ni. najdite iz vrst odbora ali članstva tovariša, ki se bo z vnemo zavzel za širjenje zabavnih, poučnih in praktičnih knjig Prešernove družbe. Naslove novih poverjenikov pošiljajte Glavnemu odboru Prešernove družbe, Ljubljana, Erjavčeva cesta Ila. Storite vse, da bodo vsi vaši člani tudi člani Prešernove družbe, ki bodo konec leta prejeli za minimalno članarino bogato knjižno zbirko.
Delavski svet podjetja »PROJEKT« KOPER v Kopru
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
1.	SEKRETARJA-ko podjetja s srednješolsko izobrazbo za vodenje administrativno-upravne službe z znanjem strojepisja
2.	STROJEPISKE (v poštev pridejo samo prvorazredne moči)
3.	OBRAČUNSKEGA USLUŽBENCA z delnim poznanjem dela (v poštev pridejo tudi honorarni uslužbenci)
Vsi pogoji po dogovoru. Ponudbe poslati na upravo podjetja do 15. aprila 1958
NEDELJA, 13. aprila
8.00 Kmetijska oddaja: »Nekaj misli pred letošnjim odkupom na Koprskem — Pogodbeno pitanje klavne živine na Goriškem« — 8.30 Beneške narodne pojeta Dario in Darko — 15.00 Vesti — 15,10 Pogovor s poslušalci — 15,15 Glasba po željah.
PONEDELJEK, 14. aprila 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: »Kaj moramo vedeti o živinskih potnih listih« — 13.45 Ponedeljkove popevke — 14.00 Od melodije do melodije — 14.30 Športna oddaja
—	14.40 To smo izbrali za vas — 15.00 Vesti.
TOREK, 15. aprila
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: »Delovanje umetnih gnojil«
—	13.45 Torkov operni oder,
SREDA, IG. aprila 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: »Preprečitev erozije v vinogradih in sadovnjakih« — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Šola in življenje: »Mladi tehniki v Hruševju«.
ČETRTEK, 17. aprila 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: »Ali naj Izčrpane travnike preorjemo in ponovno posejemo?« — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z volivci: Govori predsednik OLO Koper Albin Duje.
PETEK, 13. aprila 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti; »Prehod na zeleno krmljenje« — 14,30 Gospodarska oddaja: »Po-menek z delegati za kongres ZKJ«.
SOBOTA, 13. aprila 7,15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: »Izšel je zakon o racionalnem izkoriščanju zemljišč« — 14.30 Kulturni obzornik: »Problemi našega šolstva in družbeno upravljanje«.
Vse kolektive in posameznike, ki se zanimajo za obisk vzorčnega velesejma v Milanu, ki bo od 12. do 27. aprila 1958, vabimo, da se čimprej priglasijo v naših poslovalnicah. — Pri vseh izletih se poslužujte 10-meseč-nega turističnega posojila. — Naši udobni avtobusi Vas prepeljejo kamorkoli hitro in poceni.
SUUBUAHAJ
Prijetno boste preživeli prvomajska praznovanja, če se boste udeležili znanega SAP-TURIST BIROJEVEGA potovanja po domovini.
Dvodnevno potovanje na Plltvička jezera, v Crikvenico in ob Kvarner-ski obali. Aranžmaji 3800 din.
Dvodnevno potovanje Istra, Koper, Piran, Poreč, Rovinj, Pulj, Mošče-nička draga, Opatija. Aranžmaji 4.200 din.
Prijave sprejema turistična poslovalnica SAP-TURIST BIROJA, Ljubljana, Miklošičeva 17. telefon 30-647 in Titova 38, telefon 32-771, POMNITE! — Kamorkoli — povsod s SAP-Turlst birojem:
V strelskem troboju Izola—Pivka— Postojna z zračno puško je proti pričakovanju zmagala Pivka — čeprav samo z enim krogom prednosti. Rezultati: Pivka 1170 krogov, Izola 1IG9 krogov in Postojna 1103 od 1500 možnih. Med posamezniki je b:l najboljši Krsto Corkalo iz Izole. V troboju pionirskih ekip so zmagali Izolani pred Postojnčani.
* * *
Na okrajnem srednješolskem prvenstvu v malem rokometu je zasedla prvo mesto Gimnazija Koper pred Pomorsko srednjo šolo iz Pirana in ESS Koper. Pri ženskah je bila najboljša koprska ESŠ.
Na posvetovanju Okrajne športne zyeze v Kopru so sklenili, da bodo priredili vrsto tekmovanj v okviru okrajnega festivala telesne vzgoje. Tako bodo priredili med drugim rokometni turnir v Piranu, namiznote-niška in veslaška tekmovanja v Kopru in taborniška tekmovanja v Sežani. Računajo, da se bo sprevoda v Kopru 25. maja udeležilo okrog 600 športnikov.
Na seji so se tudi pomenili o letošnji razdelitvi sredstev. Največ bodo dodelili vodnim športom ter košarki In odbojki, saj so te panoge med mladino in delovnimi kolektivi najbolj priljubljene, Na seji so tudi sklenili tesno sodelovati z organizacijami Partizan, da bi dosegli čimbolj smotrno uporabo sredstev. Doslej se je namreč večkrat dogajalo, da so (na obeh straneh) vlagali sredstva tudi za stvari, ki niso dale ustreznih rezultatov.
OBVESTILO Obveščam vsa podjetja in ustanove okraja Koper, da je 31. marca 1958 prenehala poslovati delavnica FINOMEHANIKA — PETER HVALA v K o p r u.
VAJENCA zdravega in
močnega za kovinsko stroko takoj
sprejme trgovsko podjetje
»JADRO« PIRAN.
Stanovanje preskrbljeno.
Iščem resno žensko srednjih let za varstvo štirimesečnega otroka za štiri ure dnevno. Naslov v upravi lista.
Motorno kolo znamke »Lambre-ta« ali »Vespa« kupim. Ponudbe z navedbo cene pošljite na naslov Skala Maks, Maribor, Gorkega ulica štev. 7.
Takoj sprejmem postrežni-co, lahko upokojenko, za pomoč v gospodinjstvu in za varstvo otroka od 7. do 15. ure dnevno. Vprašati Štaut Štefanija, soc. zavarovanje Koper
Prodam kmečko hišo z gospodarskimi poslopji in 5.000 m- obdelovalne zemlje ob glavni cesti Koper—Izola. Tittanel Livio, Zusterna 75 pri Kopru,
Turistično olepševalno društvo Koper prosi one Koprčane in prebivalce okoliških krajev, ki obvladajo tuje jezike in imajo v turistični sezoni čas sprejemati in voditi tujce, da se mu javijo kot TURISTIČNI INFORMATORJI. Najprimernejši so upokojenci in visokošolci. Pismene prijave na TOD Koper, Kidričeva ul. 2. Inštrukcije bo dajalo društvo.
>d k@d sme »opral«?
St.ari Rimljani so ga imenovali »Aprilise, Beseda izhaja iz izraza »aperire« in pomeni 'odpreti«, April je spet odprl plovbi morje, kakor odpira v prigrevajočem soncu popke na drevju in grmovju, v mnogih deželah še obstaja navada, da se prijatelji in znanci medse-
iMZ ;

bojno pošiljajo »po prvi april«. Izvor tega običaja ni dognali. Nekateri ga spravljajo v zvezo z muhastim aprilskim vremenom, drugi so mnenja, da korenini navada še v starodavnem rimskem prazniku norcev ob nastopu drugega meseca po predjulijanskem koledarju.
ZVESTI PONI
Vsa Anglija govori o zvestem PETRU PANU in njegov: dvanajstletni prijateljici Tini Ilarrisovi. Ko je deklica nedavno zbolela in jo več dni ni bilo v hlev, je Peter Pan pričel nabijati s kopiti, končno pa jo je ubral na plan. Ker ga je ovirala ograja, da ni mogel do svoje mlade prijateljice, je skušal oviro preskočiti. Pri tem se je naravnost brezupno poškodoval, vendar se je živi-nozdravnikom posrečilo, da so ga rešili. Zdaj pa Tini, ki je medtem ozdravila, obiskuje svojega ranjenega štirinožnega prijatelja.
ZteSi? ■ ■ f iUi s;-
Živi s polovico možgan. Desetletna Valerija Bren iz Kanade je pred časom močno zbolela. Da bi jo rešili,
KNJIŽNA ZBIRKA
Kaspijsko morje menja svojo zunanjost. Povsod rastejo iz vode visoki vrtalni stroji. Črpalne naprave črpajo nafto iz globine več sto metrov pod morskim dnom, kjer so skoraj na vsem tem velikem področju bogata ležišča te dragocene tekočine.
111ÉÉÎ-
Bivši predsednik — dirigent. Na sliki vidimo bivšega predsednika ZDA Harrya Trumana, ko dirigira filharmonični orkester v Kansas Cityju na neki dobrodelni prireditvi. Pravijo, da je kot dirigent žel splošno priznanje poslušalcev.
Založba Lipa v Kopru pripravlja svojim bralcem, naročnikom in vsem ljubiteljem dobre domače in tuje knjige zbirko šestih kvalitetnih romanov, ki bodo izšli letos spomladi in jeseni.
Zbirka »Lipa 1958« obsega:
lika Vašte: ROMAN O PREŠERNU Stale Popov: TOLE PAŠA Annemarie Selinko: DÉSIRÉE Victor Hugo: ČLOVEK, KI SE SMEJE William Woods: MANUELA B. Traven: MRTVAŠKA LADJA
Vse knjige bodo tiskane na boljšem papirju t.er kar najlepše opremljene. — Obseg okoli 2800 str. Kdo^ želi postati naročnik, naj se priglasi s podpisano naročilnico (točen naslov!) ali pa naj naroči zbirko pri poverjeniku založbe. Naročniška cena zbirke: polplatno 7040 din, celo platno 7640 din, polusnje 8540 din. Plačilo ali v enkratnem znesku ali v največ desetih obrokih (marec—december) po 704.—, 764.—, 854.—.
Razen na zbirko »Lipa 1958« se vsakdo lahko naroči še na roman:
Sigrid Undset: KRISTINA, LAVRANSOVA HCI — I., II. in III. knjiga (skupaj 1466 str.)
Vse tri knjige bodo dobili naročniki: v polplatnu za 3.250 din, v celem platnu za 3.550 din in v polusnju za 4.050 din. Plačilo v enkratnem znesku ali v največ desetih obrokih po 325.—, 355.—, 405.— din.
ZALOŽBA LIPA Cankarjeva 1
so ji morali izrezali, polovico možgan. Kmalu po operaciji se je dekletcu zdravje izboljšalo in zdaj normalno raste in se razvija.
DIŠEČI FILM
Kot poročajo, ;ie neki švicarski strokovnjak patentiral nov Izum na področju filmske tehnike. Gre za napravo, ki ob predvajanju filma proizvaja sceni na platnu ustrezen vonj. Tako gledalci film gledajo, poslušajo In duhajo. Svojemu Izumu je dal izumitelj ime »sccntavision«. Prvi lak film so nedavno predvajali in sc je baje dobro obnesel.
MOJSTER PREVARE
Italijanska policija je nedavno aretirala nekega Maria Ni-dolija, ki je dalj časa uspešno »posloval« v Rimu in drugih Italijanskih mestih. Predstavljal se je kot polkovnik in visok. funkcionar Atlantskega pakta ter tako raznim naivnežem prodajal vse mogoče vojne objekte. Najbolj znana je njegova potegavščina, ki si jo je privoščil na račun skupine bogatih švicarskih turistov. Tem je namreč prodal italijansko vojno ladjo »Giulio Ce-sare« za pol milijona dolarjev.
ipi ^
Psiček, ki ga vadimo na naši sliki, je bil boljše sreče kot žrtvovana Lajka. Pri zadnjih poskusih v Sovjetski zvezi so izstrelili raketo s psom 47.3 kilometrov visoko. Raketa jo ponesla s seboj tudi nad 1.500 kilogramov raznih instrumentov. Psiček in instrumenti so s padalom nepoškodovani pristali nedaleč od kraja izstrelitve.
taetovne razstave
107 let poteče letos, odkar so narodi sveta začutili potrebo, da se medsebojno seznanjajo predvsem s pridobitvami svojega narodnega gospodarstva, Tako so se pričele svetovne razstave. Prva je bila v Londonu leta 1851 s 17.000 razstavljenimi predmeti. Obiskalo jo je G milijonov ljudi. Štiri leta kasneje ji je sledila pariška svetovna razstava. In tako se
je do začetka prve svetovne vojne leta 1914 zvrstilo okrog dvajset takih razstav. Z vsako se je zvečalo tako število razstavljavcev kakor tudi obiskovalcev. Tako je pariška svetovna razstava 1878. leta pokazala že 53.000 predmetov, ki jih je občudovalo 16 milijonov gledalcev, leta 1900 je bilo pa prav tam razstavljenih 60.000 predmetov, število obiskoval-
-v^-" ' fte'
cev pa je preseglo 48 milijonov. Za letošnjo svetovno razstavo v Bruslju se je prijavilo nad petdeset dežel in držav. Njeno geslo je: ČLOVEK VSE ZA ČLOVEKA.
Kako pomemben je razvoj znanosti v družbenem življenju, kažeta med drugim tudi dva simbola svetovnih razstav v Parizu: Eifelov stolp (1889) in Elektropalača (1900). »ATO-MIUM«, palača znanosti v Bruslju pa bo še dolga desetletja simbol tehničnega in znanstvenega napredka v drugI polovici 20. stoletja.
»ZEMELJSKI RAJI«
je naslov filma, na katerem je delalo 24 snemalcev. Predstavlja izbor najboljših fotoposnet-kov petnajstih francoskih odprav v Afriko, Avstralijo, Indijo, Južno morje in Antarktiko.
......-

■'I
: H;;-••
Nič kaj prijetno ni imeti opravka z zobozdravniki. To vedo tudi otroci, ki jih je tež ko pripraviti, da bi sedli na zobozdravnikov stol. Zato sj si na Angleškem izmislili svojevrstno igro: otroci, »se gredo« zobozdravnika. Tako se seznanijo z zobozdravnikovim orodjem in pravijo, da je precej manj joka in vpitja tudi potem, ko gre zares.
IWB1
— Preveč časa že loviva tega zajca, s psom sta se že popolnoma sprijaznila!
3BM
in
r- a saga sragam
POSLOVENIL RADO BORDON
—B MS—B
»Ta je bil pa krepak,« je rekla. »Ta je bil pa zares krepak. Nikar se ne vznemirjaj, dragi. Pojdi proč od tod. Pojtli še enkrat zajtrkovat.«
»Ostal bom tu,« sem rekel.
V bolnišnico sva bila prišla okrog tretje ure zjutraj. Opoldne pa je bila Catherine še vedno v porodniški sobi. Popadki so spet ponehali. Bila je videti zelo utrujena in izmučena, toda še vedno je bila dobre volje.
»Prav nič dobra nisem, dragi,« je rekla. »Zelo mi je žal. Mislila sem, da bo šlo zlahka. Zdaj... zdaj spet prihaja ...« Segla je z roko po maski in si jo spet položila čez obraz. Zdravnik je zasukal gumb in jo opazoval. Že čez nekaj hipov je bilo popadka konec.
»Ni bilo kdo ve kaj,« je rekla Catherine. Nasmehnila se je. »Že vsa sem pijana od tega plina. Krasno je.«
»Vzela ga bova nekaj domov,« sem rekel.
»Zdaj spet prihaja n o v,« je rekla Catherine.
Zdravnik je obrnil gumb in pogledal na svojo uro.
»Kakšni presledki so zdaj?« sem vprašal.
»Približno vsako minuto.«
»Kaj ne boste obedovali?«
»Kmalu,« je odvrnil.
»Morate nekaj pojesti, gospod doktor,« je rekla Catherine. »Žal mi je, da gre z mano tako počasi. Kaj mi ne bi mogel ta čas pomagati moj mož?«
»Ce želite,« je rekel zdravnik. »Obrnite ga na številko dve.«
»Razumem,« sem odvrnil. Na številčnici je bil kaza-
lec, ki se je premikal z ročajem.
»Daj mi zdaj,« je rekla Catherine.
Pritiskala si je masko tesno k obrazu. Zasukal sem kazalec na številko dve, ko pa je Catherine odložila masko, sem kazalec spet obrnil nazaj. Bilo je prav dobro, da mi je zdravnik dal nekaj početi.
»Si ti to napravil, dragi?« me je vprašala Catherine. Pobožala me je po roki.
»Seveda.«
»Tako ljubek si.« Bila je nekoliko omamljena od plina.
»Pojedel bom nekaj s pladnja v sosednji sobi,« je rekel zdravnik. »Lahko me vsak hip pokličete.«
Medtem ko je čas potekal, sem ga opazoval, kako jé, čez nekaj časa pa sem ga videl, kako leži in kadi cigareto. Catherine je postajala čedalje bolj utrujena.
»Misliš, da bom sploh kdaj rodila tega otroka?« me je vprašala.
»Da, seveda ga boš.«
»Prizadevam si, kolikor morem. Napenjam se, toda zaman. Zdaj prihaja. Daj mi spet!«
Okrog dveh sem odšel h kosilu. V kavarni je ob kavi in kozarcih s češnjevcem sedelo pri mizah nekaj ljudi. Sedel sem za mizo.
»Bi lahko nekaj jedel?« sem vprašal natakarja.
»Čas za kosilo je že minil.«
»Kaj nimate ničesar ob vsakem času?«
»Lahko dobite c h o u c r o u t e.«*
»Dajte mi choucroute in pivo.«
»Cašo ali vrč?«
»Cašo svetlega.«
Natakar je prinesel krožnik kislega zelja z rezino gnjati na vrhu in s klobasico, ki je bila zavita v list zelja, namočenega v toplo vino. Jedel sem in pil pivo. Bil sem hudo lačen. Opazoval sem ljudi, ki so sedeli za mizami v kavarni. Pri neki mizi so igrali na karte. Dva možakarja pri mizi poleg mene sta se pogovarjala in kadila.
Kavarna je bila polna dima. Pri toeajui mizi, kjer sem bil zajtrkov al, so bili zdaj trije ljudje: neki starec,
* Kislo zelje (franc.) — Op. prev.
okrogla ženska v črni obleki, ki je sedela za točajno mizo in zapisovala vse, kar so nosili na mize, ter deček s predpasnikom. Vpraševal sem se, koliko otrok bi utegnila imeti ta ženska in kakšni so videti.
Ko sem opravil s kislim zeljem, sem se vrnil v bolnišnico. Ulica je bila zdaj popolnoma čista. Smetnjakov ni bilo več. Dan je bil oblačen, toda sonce si je prizadevalo, da bi prisijalo. Peljal sem se gor z dvigalom, stopil iz njega in se odpravil po hodniku do Catherinine sobe, kjer sem bil pustil svoj beli plašč. Oblekel sem ga in ga zadaj, na tilniku, spel.
Pogledal sem se v zrcalo in ugotovil, da sem videli kot kak sleparski zdravnik z brado. Potem sem po hodniku odšel do porodniške sobe. Vrata so bila zaprta in sem potrkal. Nihče ni odgovoril, zato sem pritisnil na kljuko in stopil v sobo. Zdravnik je sedel poleg Catherine. Bolničarka je nekaj počela na drugem koncu sobe.
»Tu je vaš mož,« je rekel zdravnik.
»Oh, dragi, najčudovitejšega doktorja imam,« je rekla Catherine z zelo čudnim glasom. »Pripoveduje mi najčudovitejše zgodbe, in ko me popadki preveč mučijo, mi jih takoj ublaži. Čudovit je. Čudoviti ste, gospod doktor.«
»Pijana si,« sem rekel.
»Vem,« je rekla Catherine. »Toda ne bi mi bil smel reči tega.« Nato pa: »Dajte mi spet. Dajte mi spe t.«
Zgrabila je masko ter dihala kratko, globoko in z muko, medtem ko je respirator škripal. Potem je globoko vdihnila, zdravnik pa je stegnil levo roko in ji snel masko.
»Ta je bil zelo močan,« je rekla Catherine. Njen glas je bil zelo čuden. »Zdaj ne bom več umrla, dragi. Je že minilo, ko bi bila skoraj umrla. Kaj nisi vesel?«
»Glej, da ne pride več do tega.«
»Ne bo. Saj se niti ne bojim tega. Ne bom umrla, dragi.«
»Ne boste menda storili take neumnosti,« je rekel zdravnik. »Menda ne mislite nmreti in zapustiti svojega moža.«
»Ah, ne. Ne bom umrla. Ne bi hotela umreti. Neumno je umreti. Zdaj spet prihaja. Dajte mi spet«