PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravntfkl prastari; •M7 South Lawndale Avo. Offlos of Publication: Telephone RockwoU «¡M leto-year XXXIX ftm Usis Jo MAO Ü."SSSÎS'ïoltiSS SLSV5S CHICAGO w. ill. petek. 10. januarja (January io), 1947 Subscription ss.00 yos»it ôtev—number 1 Acceptance for mailing st special rate of postage pm.vui.h1 for in section 1103, Act of Oct S. 181Î, authorised on June 4, lui h Predsednik Truman predložil ekonomski program kongresu 2ivljenski standard se lahko dvigne za sto odstotkov. Svarilo pred depresijo in padcem kupne sile Washington. D. C« 9. jan.— Predsednik Truman je predložil ekonomski program kongresu, ki bo, če bo sprejet, odvrnil depresijo in dvignil življenski standard ameriškega ljudstva za sto odstotkov v tej generaciji. Poudaril je, da splošna blaginja zavisi od zvišanja produkcije in znižanja cen. Da se cilj doseže, je potrebna kooperacija med delavci, industrijci, farmaÄi in odjemalci brez vladne intervencije. Agrarne smernice federalne vlade morajo bazirati na načelu izobilja, ne pomanjkanja. Truman je priznal porast cen in pro-fitov ter padec kupne sile. Ako se ne bo razlika med cenami in kupno silo izenačila, bosta sledili depresija in brezposelnost. Amerika se bo izognila depresiji in brezposelnosti le, ako bo postavila gospodarstvo na trdno podlago ter izvajala program politične in ekonomske svobode. Truman je pozval kongres, naj osvoji njegov ekonomski program, ki uključuje 14 točk. Te določajo vzdrževanje seda njih davčnih plačil, raztegnitev stanovanjske kontrole in social ne zaščite. Predsednik je zlasti poudaril, da se mora kupna sila odjemal cev dvigniti, da se vzdrži mak simalna uposlenost v industrijah. V industrijah je zdaj upo-slenih čez 58,000,000 delavcev. Rekordna produkcija je bila dosežena v preteklem letu. Vrednost produktov je znašala $205, 000,000,000. Truman je zavrgel teorijo, da se splošna kupna sila lahko dvigne z zvišanjem plač. Dejal je da se bo kupna sila dvignila z znižanjem cen, zaeno pa je nu-glasil, da delavci v nekaterih industrijah prejemajo nizke plače in da jih je treba zvišati. Predložitev ekonomskega programa zahteva takozvani zakon polne uposlenosti, ki je bil sprejet v zasedanju prejšnjega kongresa. Ta določa, da mora predsednik vsako leto orisati sredstva in metode za vzdrževanje maksiminalne produkcije in u-poslenost. Kongresu predloženi program so sestavili na podlagi .študije glavni Trumanovi eko-noski svetovalci. Ti so dr. Edwin G. Nourse, Leon H. Keyserling in John D. Clark. V smislu zakona bo izročen skup nemu odboru obeh kongresnih zbornic 14 članov, ki pa še ni organiziran. Za načelnika todbora, kadar bo organiziran, bo najbrže izbran senator Taft, republikanec iz Ohia. fchg Trumanov program je izzval mnogo komentarjev. Senator O Mahoney, demokrat iz Wyo-mmga, je dejal, da je cilj programa ohranitev kapitalističnega sistem», senator Wherry, republikanec Iz Nebraske, pa ga je označil za kampanjsko izjavo. Kongresnik Knutson, republikanec iz Minneeote, je dejal, da se ne strinja b Trumanovo de Nove bitke izbruhnile v Grčiji Cez 150 oseb aretiranih v Atenah klaracijo, da kongres ne more znižati davkov. On je načelnik davčnega odseka in je že predložil zakonski načrt glede znižanja dohodninskega davka za 20 odstotkov. Načrt za odpravo zaprte delavnice Predložil ga je senator Bali Washington. D. C.. 9. jan.— Senator Bali, republikanec iz Minnesote, je predložil zakonski načrt, ki bo, če bo sprejet, odpravil zaprto delavnico. Ta določa tudi razveljavi j en je vseh pogodb, ki so bile sklenjene in uključijjejo provizije glede zaprte delavnice. Zaprta delavnica pomeni, da ne more biti nihče uposlen v tovarnah kompanij, ako ni član unije, ako imajo kompanije pogodbe z unijami s provizijami o zaprti delavnici. Gotovo je, da bo načrt izzval viharne debate v kongresu. Obsodili so ga že voditelji unij Kongresa industrijskih organizacij,- Ameriške delavske federacije in železniških bratovščin. Senator Murray, demokrat iz Montane, ki je znan kot prijatelj organiziranih delavcev, je okrcal voditelje unij, ker se niso strnili in sestavili programa delavske zakonodaje. Murray je bil načelnik senatnega delavskega odseka. "Nesreča je, ker se delavski voditelji ni morejo sporazumeti med seboj," je rekel Murray. "Sestajati se bi morali s svojimi prijatelji v kongresu v svrho po bijanja argumentov onih, ki kritizirajo delavske unije." Načrt določa med drugim kazni za unije, ki bi sklenile ali skušale skleniti pogodbo s provizijp o zaprti delavnici, s kompanija-mi. Kazen je enoletni zapor in plačitev $5,000. Bali je na sestanku s časnikarji dejal, da je prvotno nameraval izvzeti one unije, ki imajo pogodbe s provizijami o zaprti delavnici, potem pa se je premislil. Njegov načrt določa raz-veljavijenje takih pogodb v 90 dneh po sprejetju načrta. Unije so se odločno borile proti vsem poskusom za odpravo Domače vesti Ima pismo V uredništvu Prosvete ima pismo Frank Pogačnik, ki mu ga je pisala sestra Pavla Grilc iz Kajuhove vasi, poŠta Radovljica, Gorenjsko. Baje živi nekje v Chicagu. Naj se zglasi v uredništvu. Nov grob na vshodu Bogota, N. J .—Dne 31. dec. je umrl Ivan Kos, ki zapušča ženo, dve poročeni hčeri, brata in dve sestri. V Bogoti je živel čez 30 let. Is Clevelanda ClevelumL—Po dolgi bolezni je umrla Mary Mihalinec, prej Zitz, rojena Mahne, stara 50 let, doma iz Podbukovja pri Stični, v Ameriki 27 let, članica društva 53 SN P J in SDZ. Tukaj zapušča moža, tri hčere in tri vnuke, v starem kraju pa dva brata in dve sestri. — Umri je John Tarach, star 66 let, znan tamburaš. Tukaj zapušča ženo, dve poročeni hčeri, štiri sinove in tri vnuke, v Kanadi brata, v starem kraju pa dve sestri.—V bolnišnici Glenville se nahaja mrs. Plesko, v bolnišnici St. Alexis pa mestni odbornik 32. wurde John J. Prince.—Pri družini James Macerol, ki vodi mlekarno Rosedale, so se oglasile rojenice in pustile prvorojenko. Sayre imenovan za eprezentanta v svetu Washington, D. C., 9. jan.— Franics B. Sayre je bil imenovan za ameriškega reprezentan-ta v poverjeniškem svetu Združenih narodov. Imenovanje je naznanil predsednik Truman. Sayre je nedavno resigniral kot diplomatični svetovalec pomožne organizacije Združenih narodov UNRRA. Ruski maršal bo obiskal Anglijo Moskva, 9. jan.—Maršal Alek sander M. Vasilevski, šef ruske ga generalnega štaba, je sprejel povabilo, naj obišče Rusijo. Po-vabilo mu le izročil feldmaršal Montgomery, šef britskega generalnega štaba, ki je v Moskvi. zaprte delavnice. Pet držav je sprejelo zakone kljub opoziciji. Te so Arkansas, Florida, Južna Dakota, Nebraska in Arizona. ZAVEZNIŠKI GLAVNI STAN ODOBRIL DRASTIČNO ČISTKO NA JAPONSKEM Stavka čikaških učiteljev odvrnjena Šolski odbor naznanil zvišanji plač Chlcago. 9. jan. Stavka 850 učiteljev v poklicnih in tehničnih šolah, ki je bila določena za danes, je bila v zadnjem momentu odvrnjena. Mestni šolski odbor je naznanil, da bodo plače zvišane. Zvišanje bo znašalo od $25 do $35 na mesec. Odbor je dejal, da bodo plače zvišane tudi učiteljem in učiteljicam v osnovnih šolah, kadar bo dovolj denarja na razpolago. Zvišanje bo eventualno povečalo stroške na $13,196,350 letno. B. L. Majewski, podpredsednik šolskega odbor«, je rekel, da je zvišanje plač retroaktivno do 1. januarja. On je tudi nagla-sil, da bo morala mestna administracija iskati vire novih dohodkov za kritje stroškov. Herschell N. Scott, predsednik učiteljskega kluba, je dejal, da bodo učitelji vstrajali pri zahtevi glede zvišanja plače za 30 odstotkov. Dalje j« rekel, da je bila stavka le zučakno odložena. Ako bo šolski odbor odbil zahtevo za dodatno zvišanje plače, bodo učitelji zustuvkali 15. marcu. ' \ Hutchins of sodil atomski monopol Plediral jf* za ustanovitev svetovnega občestva Chlcago. 9. jan. — Robert M. Hutchins, kancelar Čikaške univerze, je v svojem govoru ostro obsodil vojaške priprave in ameriški monopol atomske bombe, zaeno pa je plediral za ustanovitev svetovnega občestva > pomočjo vzgoje. "Ako hočemo mir, tedaj moramo delati za ustanovitev občestva, ki bo uključevalo vse ljudi," je dejal. "Amerika se moti, ako misli, da bo držala tajnosti produkcije atomske bom-be. Ona ima največ pet let časa za vzgojo ljudi doma in v tujini. V slučaju izbruha atomskega (onflikta bomo mi največ izgubili. Izguba bo bolj popolna in hitra kot izguba katere koli druge države. Ako se hočemo izogniti konfliktu, moramo takoj storiti korake, da bo stomska energija služila človeštvu, ne pa osta-a sredstvo masnega uničevanja." Hutchins je dalje rekel, da rešitev zavisi od vlade. Edino vlada lahko prepreči krizo. Možnost je, da bo ameriško ljudstvo spoznalo, da potrebuje novega voditelja. TOKIO, 9. jan.—Japonske in dustrije čutijo posledice drastič ne čistke, katero je odobril glavni zavezniški stan v Tokiju in si s tem nakopal kritiko ameri ških opazovalcev. Premier Joiida in Člani njegr-vega kabineta so objsvill dekret, ki določa preiskavo proti 1.500, 000 ljudem, osumljenih različnih rilcev in šest policajev pa je bilo ranjenih. Druge vest pravi, da so partizani ugrabili štiri mestne uradnike, med temi župana, v Žarku v centralni Grčiji lit jih ustrelili. Osem gerilcev Je bilo ubitih v bitki z vladnimi četami v vasi Oonas, dvs gerilcs pa v bitki pri Domokosu. LJute bitke so v teku med vladnimi četami in ge rilci pri Umi Ju. 100 milj eeve-rozapedno od Aten. Policija v Atenah Je aretirsla čez 150 oeeb po krvavih politič mh bitkah med komunisti in deset gerilcev in dvs dr-1 desničarji. Najmanj osem oseb **vna policaja v bitki, enajst gt Je pedlo v teh bitkah. Atene, Graja. 9. Jen.—Najmanj 28 oeeb Je bilo ubitih v r">vih bitkah v severni in cen tralni Grčiji. Poročil* ii Amotohja. IS milj > 'hodno od Larisse, prsvi, da Je prestopkov. Preiskava bo zaključena J. maja. Njen namen je zamašenje lukenj, Iz katerih so se Izmuznili osumljenci v prejšnjih čistkah. V teh Je bilo več tisoč ursdnlkov odstavi je mh. Namen sedanje čistke je tudi odstavitev sorodnikov prizadetih uradnikov, ki še drže pozicije. Ameriški odvetniki v Tokiju tr dijo, da gre čistka predaleč. "Temeljno načelo ameriške u stave Je, da prestopek, katerega kdo izvrši, se ne sme prenesti na njegove otroke ali druge so rodnike," je rekel nek) smenški odvetnik. Med člani uredniških štabov japonskih listov je vladni dekret povzročil konfuzijo. ftef ured mškega štaba vodilnega toklj škrga lista je dejal, da bo moral v smislu dekreta odsloviti več časnikarjev. V čistki bodo pri zadeti vsi. ki so podpirali Japon skr vojne lorde v zadnjih dane tih letih. INDIJSKA VODITELJA UDARILA PO FRANCIJI Obsodila sta zatiranje gibanja za neodvis» nost /ndokine PRESTIŽ FRANCIJE OMAJAN New Dolhi, Indija. 9. jan.— Dva indijska voditelja—Jawa-harlal Nehfu, predsednik med-Časne indijske vlade, in Sarut Chandra Bose, načelnik vsein dijske kongresne stranke v Ben galu—sta okrcala Francijo, ker skuša zstVeti gibanje rebelnih domačinov v Indokini za neod vianost. Nehru je dejal, "da prestii Francije v Aziji padu, ker skuša z oboroženo silo potlačiti in zdrobiti gibanje za neodvisnost Indokine. Upam, da bosta francoska vlada in narod spoznala, da akcije, podvzete v Indokini, bodo rodile dalekosežne posledice v škodo Francije. Prestiž Francije, ali kstere koli druge države, se ne more vzdrževati v Aziji s pomočjo bajonetov, temveč z ustavitvijo širjenja imperializmu. Celo zsčus-ni vojuški uspehi "ne bodo spremenili situacije. Povečali bodo le sovraštvo domačinov proti im perializmu. Se vedno upam, da bo frunco sku republika revidiralu ivoij stališče. V Indokini naj ifcvajs metode v priloft miru. S tem bo dala zgled vsemu svetu in demonstrirala, da je za svobodo povsod." ^ Bose Je govoril v Kalkuti. Po novil je poziv na indijsko ml«-dino, nuj formiru urmudo pro stovoljcev, ki nuj bi Šlu v Indo kino in se tsm borila nu struni rebelnih domučinov proti frun coskim silam. Bose je nedavno resigniral kot član vodilnega od bora kongresne stranke. To Je storil v znsk protestu, ker je od bor sprejel tolmučenje britskegu ksbinets glede funkcij ustsvne skupščine. Jai P. Narain, načelnik lociu-hstičnega bloku v kongresni strsnki, je tudi resignirsl kot člun odboru. Ns seji tegs odbora je vodil opozicijo proti sprejetju britskega načrtu. Iztekel se je proti sklepanju kompromi-sov z Veliko Britanijo. Za člu-nu odboru Je bil imenovun v uv-gustu preteklega leta. Resignu- Arhitekt Harrison bo gradil palačo Zdru-ienih narodov New York. 9. jan. — Trygvr Lie, generalni tajnik organized je Združenih narodov, je naznanil, da je poveril sestavo načrta za zgradnjo palače te organize cije v New Yorku arhitektu W. C. Harrisonu. Zgrajena bo na zemljišču, kuteregu je podu ril organizaciji Roc kefeller. Vze lo bo najmanj tri letu za zgrad njo palače. McNarney zanikal politično zvezo Frankfurt, Nemčija, 9. Jan,-General Joseph T. McNarney je zanikal formiranje politične zve ze med ameriško in bnteko oku paeijsko cono v Nemčiji. Obe coni sta nrdavw\ formirali ekonomsko zvezo. O združitvi vseh štirih ekonomskih con v Nem čtji se bodo vršile diskusije na konfermd zunanjih ministrov Mirih velesil v Moskvi. Konfe renea ee bo pričela 10. marca Senat potrdil imenovanje Marshalla Dean Acheson bo morda resigniral t Washington. D. C.. 9. Jen.— General George C. Marshall u šiva popolno zaupanje senata, kar je bilo demonstrirano vče raj, ko je senat soglasno potrdil, imenovanje generala za državnega tajnika. Marshall je na poti v Washington. V pondeljek je zapustil Nanking, Kitajska. On je bil trinajst mesecev na Kitajskem kot posebni odposlanec predsednika Trumsna. 4 Marshall je nasledil kot dr Žuvni tajnik Jumesu F. Byrnesa, ki je resignirsl. Murshull bo prevzel pozicijo po prihodu v Washington. Seduj se nnhuju nu otoku Guumu. Soglasno potrditev Marshalla za držuvnegu tajnika je predla» gal senator Vandenberg, repub likanec is Mlchigunu. On je ne-čelnik senatnega odseku zu zu-nunje zudeve. Vandenberg je dejal, du je soglusnu potrditev Murshsllu dokuz svetu, du ume-rišks zununju politiku ne bo re-vidirunu. V Wushingtonu se širijo govorice, du bo sledil Byrnesu In r* Signirul tudi držuvni pod tajnik Dean 'Acheson. On je vodil po lie držuvnegu tujništvu v odsotnosti Byrnesu.' Sofija počastila premierStalina Bofiju, Bolgarija, S. Jun. -Mestni svet bolgarske prestolni ce je imenovul ruskega premier je Stalina za čustnegu držuvlja nu. To\ se je zgodilo v zvezi s prosluvami osvoboditve Sofije izpod turškegu jurms pred 09 le ti. Ruske čete so tskrst pogne le Turke is Sofije. Bevin za razkosanje Palestine London, 9. jsn,—Vest iz vlsd nega v|rs prsvi, ds bosta zu nunjl minister Ernest Bevin in kolonijulni minister Arthur C. Jones priporočala razkosanje Pa lestine ns dve državi na seji članov delsvske vlade. Ena drže va naj bi bila židovska, druga pa arabska. Člani kabineta se bodo jutri sestsli ns svoji seji. oiju predstavlja prvi resen res-kol v kongresni strsnki, odkss je postula vodilns sils v vlsd nem ustroju. ' ADMIRAL D0ENTTZ NAJ BI PODPISAL POGODBO ZA NEMČUO BERLIN, 9. jsn,—Robert Mur phy, politični svetovalec smeri *ke vojaške vlade, je sugerirsl, nsj bi sdmirsl Ksrl Doenltz podpisal mirovno pogodbo za Nemčijo, kadar bo sestavljene On je bil načelnik zadnje nacij-ske vlade pred kapitulacijo Nemčije pred zavezniki Ts nsj bi bi Is začssno "oživljene." * Murphy je drjul nu sestanku s časnikarji, da bi bilo "oživlje nje" zadnje nacijske vlade naj boljši izhod Iz zagste. Zagata je nastala, ko ao zavezniške a v •ontete prevzele kontrolo nad Nrmčijo in ker nemške vlade ni. Doenltz, ki Je podpisal doku mmt o brezpogojni kapitulaciji Nemčije. Je bil na obravnavi pred zavezniškim vojaškim tri-bunalom v Nuernbergu obsojen na drset let Ječe kot vojni zlo činec. O vprašunju suverenitete Nemčije in kdo/naj bi podpisal mirovnb pogodbo se bodo vršila disku*)je na konferenci pomoč m kov zunanjih ministrov štirih velesil v Londonu. Te bodo pre Itminarne diskuzije pred konfe renco zunanjih ministrov v Mos kvi 10. msrcs. Pomočniki bodo upoštevali sugestije reprezen tantov drugih držav, ki so po stale žrtve agresije nacijske Nrmčije. Murphy je opozoril časnikar je, da so bili uradniki nemške republike, ki Je bila ustanovijo na v Wnmarju po porazu Nrm čijr v prvi svetovni vojni, kriti ziranl, ker ao podpisali mirovno pogodbo V Ver sali lesu Dejal je da he bi bilo pravilno, sko b osrdlali nemško vlado, kadar bo ustunovljena, z odgovornostjo zu podpis nove mirovne pogod bo ftedunjs situucija v N'mči JI nima primere v zgodovin», zu to bo treba osvojiti novo teh ni ko. Zadrva bo morde prišlu pred orgunizacljo Združenih narodov Ta naj bi uveljavila odredbo s določbo, katera nemška organi zacija naj bi podpisala mirovno pogodbo v Imenu nemškega nu rodu. VELIKA BRTTANl-JAZA SKLENITEV |fAKTA Z RUSIJO gnorirala je nasvet ameriškega kongres* nego odseka ZMENJAVA BLAGA MED DR2AVAMA London, 9. jan.—Britska de-avska vlada je naznanila, da se bodo pogsjanju i Rusijo glede sklenitve trgovinskegu pakta nudaljevulu potrebne no-tranje reforme. Obstoj takih u.iij je v resnici reflekcija na de-lavsko gibanje, predvsem na vodstvo ADF. ki je slepo ln gluho napram temu smradu v lastni hiši. Voditelji ADF bi bili lahko U smrad že zdavnaj odpravili, sko bi imeli količkaj volje. Ker ga niao, naj ga odpravi kongres vlada. Ampak kolikor je nam znano, se republikanci niti demokratje ne mislijo pečati s te vrste reformami. Hadi takega notranjega vmešavanja v unije bi ne moglo biti s strani poštenih ljudi nobe nega ugovora. Unije so jevna institucije in Ime jo moralno odgovornost napram javnosti In svojemu članstvu. Velika večina unij ima vaaj toliko čiste roke, kar se tiče notranje uprave, kot kakšna druga javna ustanove. Mnoge se lehko kosajo t najboljšimi najbolj čistimi, najbolj demokratičnimi. Toda v tej kampanji proti unijam to ni vprašanj«, marveč kako jim čim bolj prtstnči peruti in jih onesposobiti, kar ae tiče njih ekonomske moči. Vse seto, ker hočejo imeti "free enterprtserjr, predvsem monopolistične korporacije svobodne roke pri lovu na prof it. prt itfte-manju ljudstva. (Pridete.) VČERAJ IN DANES . . . Milwaukee, Wis. — Danes je novo leto. Sedim v sobi in vzbujam spomine na preteklost; počutim se kot da ne bi živel v Združenih drŽavah, ampak nekje drugje. To poletje bo minilo 40 let, odkar sem prišel v to deželo. Tisti rojaki, ki živite tukaj približno tako dolgo, me boste lahko razumeli, zakaj se tako počutim. Razlik« v življenju, posebno med Slovenci, je tsko velika v primeri s tistimi leti, ds jo človek kar težko zapopade. Vzrokov za to spremembo je več. Eden je, d« smo bili tedaj mladi in življenja polni, drugi, da tedaj nismo razumeli angleškega Jezika ln se nismo mogli družiti z Američani. Imeli snio narodne šege in navade ter vedno občevali sami med seboj. Slovenci smo bili nekdaj, kot so gotovo v stari domovini še sedaj, vesele narave. Kjer so živeli Slovenci, tam je bilo veliko veselja! Koliko je bilo slovenskega petja ln drugih zabav po vseh naselbinah po Združenih državah! Kako pa je dandanes z nami? Pri mnogih slovenskih družinsh se danes ne govori več slovenščine, našo milo slovensko pesem sc sliši jako, jako redko, ce se jo sploh sliši. , Zaveden Slovenec zelo pogreša lepe narodne pesmi. Prav tako je z našimi narodnimi Igrami—Šle so v pozabnpst In človek se počuti kot da bi živel kje daleč med drugimi narodi. Še na kakšni slovenski priredbi, katere so jako redke, ni več prave narodne privlačnosti. Seve, to je sicer samo po sebi umevno; kajti starejši Slovenci in Slovenke izumiramo, novih naseljencev pa ni in tako bo slovenski živelj v Ameriki v bližnji bodočnosti popolnoma izginil s površja ameriške zemlje. V tej kratki dobi, ki je še določena naši narodnosti, bomo stari naseljenci skušali obdržati naše narodne šege in jezik toliko Časa, dokler bo v nas še kaj sile. Kadar se človek ne zanima več za nobeno stvar, tedaj je živ mrlič in življenje nima zanj nobenega pomena. V Milwaukeeju je še majhna slovenska skupina, ki se narodnostnega nazadovanja na družabnem in tudi političnim polju dobro zaveda. Ta skupina je edina, ki je še vedno delavna in aktivna na narodnem ln kultur nem polju. Ona je odlomek nekdanjega narodnega, družabnega, kulturnega in političnega delovanja in napredka. Dobro s« zaveda, če bi ona popustila, bi bila napredna misel med tukajšnjimi Slovenci za vedno pokopana, a zaeno bi se izpolnile želje nekemu Stautu, kateri str ml za tem. On je prišel pred 25 leti v Milwaukee z namenom, da bi zaobrnil slovensko napredno mislečo ljudstvo na zadnja* ško pot. To se mu Je posrečilo v precejšnji meri. Kmalu po Stautovem prihodu je milwauška naselbina izgubila enega Izmed najboljših učiteljev napredne misli, voditelja Fran- ka Novaka. Časten mu spomin! Po njegovi smrti ni bilo nikogar, ki bi zavzel njegovo mesto in bil energičen in sposoben. Drugače pa je na nazadnjaški strani. Tam imajo vedno dovolj izšolanih učiteljev. Naj omenim, če rte bi bilo pri pevskemu zboru Naprej u nekaj starih članov, ki s trudom in požrtvovalnostjo držijo ta zbor po konci, ne bi slišali na slovenskem odru nobene slovenske pesmi. Pri zboru so z majhno izjemo vsi mladi pevci in pevke. Kaj se pravi vzbuditi zanimanje mladine za slovensko pesem, mladino, katera ne govori slovenskega jezika ob drugih prilikah, ve samo tisti, ki ima opravka s tem. Tem možem gre vsa čast! Dne 22. decembra je ta pevski zbor obhajal svojo 35-letnico obstoja. Zopet smo slišali peti to našo mladino. Edino razliko, ki sem jo opazil, je bila, da oni nimajo tako močnih glasov kot smo jih imeli nekdaj mi, drugače pa so peli jako lepo, in sicer same Gregorčičeve pesmi, ki so zelo lepe. Te pesmi so mi v živem spominu, kajti nekoč smo jih prepevali pri pevskemu zboru Zvonu. N^ lepše pesmi kot je slovenska. Meni je toliko bolj pri srcu, kajti slišal je nisem celih 21 let. Lepo in ubrano petje ti vzbuja spomine na preteklost, na krasno mladost, ki se ne povrne nikdar več nazaj. Iz dna srca želim, da bi slišali te naše "tel korajžno na sprehod. Naprejevce bolj pogostoma, da bi se vsaj ob zatonu slovenskega življenja v tujini dodobra na-užili naše lepe pesmi. Prihodnjič bom pa malo opisal moje spomine in doživljaje, ki sem jih doijvel v tej deželi v zadnjih 40 lAih. Pokazal bom na kontraste. preteklosti in se-dajnosti. Chaa. Kramer. IZJAVA l i Sao Paulo, Brasilija. — Jugoslovanski komite za pomoč vojnim žrtvetfTTsao Paulu, Brazilija, je humanitarna jugoslovanska organizacija, ki deluje v te svrhe od I. 1941 in šteje v svoji sredi delegate vseh jugoslovanskih organizacij in okra: jev mesta Sao Paula, izjavlja enkrat za vselej, da deluje edino le ZA VOJNE ŽRTVE LRF JUGOSLAVIJI}. -Jugoslovanski komite v Sao Paulu si je nadel skoraj izključni cilj, pomagati jugoslovanskim sirotam, katerih starši so padli v boju za svobodo naše domovine. V ta namen so bili usmerjene vse naše pošiljke v blagu »in ravno danes je Jugoslovanski komite nakazal tri tisoč dolarjev Jugoslovanskemu rdečemu križu v Belgradu z namenom, da naj osladi božič onim sirotam, katere Jugoslovani v Sao Paulu smatrajo za svoje otroke ln za katere bo Jugoslovanski komite v Sao Psulu deloval toliko časa, dokler bodo potrebni naše pomoči. Za Jug. komite v Sao Paulu: Joseflae Kadunc. predsednica, StoJan« Volk, tajnica. NOV GROB Weel Middloeex, Pa«—Danes je novega leta dan. Zunaj sneži in brije burja, jaz pa sedim v gorki sobi pri prazni mizi in premišljujem, kako bom plačal dohodninske davke, ko vendar nisem v 1. 1946 nič zaslužil, oziroma že odkar je minila vojna. Na farmi imam sicer veliko efela ln nam ne gre za obstanek. Ako žena proda nekaj jajc, masla in povrhu še kakšno kuro, imamo dovolj za sproti» to pa je vse, kar potrebujemo, kadar pa nam kaj primanjkuje, priskočijo otroci na pomoč. Letos so naju obdarili z obleko. Tudi zetom se moram zahvaliti za smotke in kapljico. Nič rad ne pišem na novega leta dan, ker pregovor prdvl, da kar boš delal na ta dan, boš delal večkrat čez leto. Toda kaj hočem, usoda je pač taka! Dne 28. decembra zjutraj sem bil. obveščen po telefonu, da je umrl 27. dec. zvečer v bolnišnici v Sharonu dobro poznani rojak Joe Paulenich. On je že dalj časa bolehal, toda v postelji ni hotel biti. Pred dobrim mesecem sva se . srečala v mestu. Opiral se je ob palico in bil ves prepaden. Vprašal sem ga, če mu palica kaj pomaga in je od govoril, da mu malo in prista vil, da ga bolezen lomi in mora mnogokrat klicati zdravnika, da mu vzame vodo. Zelo je trpel, kadar pa mu je malo odleglo, je Pokojni Paulenich je bil dol goletni tajnik druStva 31 SNPJ in v naši naselbini tudi dober agitator za Prosveto. Joe je bil na bolniški listi, 8. dec. pa se je odpovedal podpori, da je lahko šel na glavno sejo in kandidiral za tajnika za 1. 1947. Razumlji vo, bil je izvoljen. Tedaj ni pri čakoval, da bo tako hitro po njemu. Na božični dart ga je sin odpeljal v bolnišinco, dne 27. tiec. pa je Že preminil. Tako je društvo izgubilo tajnika, sinovi pa očeta. Joe je ob smrti počival v pogrebnem zavodu in imel mnogo obiskovalcev in cvetlic. Nekaj pa meni ne ugaja, namreč obisk mrliča v pogrebnem zavodu je določen le ob gotovem času, drugače pa so vrata zaprta in tako 'mnogi nimajo prilike, da bi videli mrliča. Imeli smo že dva taka prime* j. Moje mnenje je, da bi bilo lepše in primernejše, da bi ležal pokojnik v Slovenskem domu, kadar ni prostora na domu, posebno za tiste, ki so bili podporni člani. To bf bilo veliko bolj prikladno za vse. Le zavedajmo se, da imamo Slovenski dom za shajališče v vseh ozirih. V kolikor je meni znano, je bil pokojni Paulenich star ob smrti 67 let. Pogreb, katerega sem se udeležil, se je vršil 30. dec. Bil je pokopan civilno na pokopališču Oakland ob veliki udeležbi znancev in prijateljev, ki so mu v zadnje slovo podarili veliko cvetic. Brat Bogolin je prečital govor v zadnje slovo. Naj še omenim, da so nesli krsto pokojnikovi Štirje sinovi in dva nečaka. Za me je bilo to nekaj novega in lepega. Oče je bil s sinovi, sinovi pa z njim do groba. Sinovi so bili očetu vedno v veliko pomoč, ako pa so oni potrebovali pomoči, pa tudi oče ni držal križem rok. Bili so v dobrem in slabem združeni do ločitve. * ■ Nai bo pokojnemu Joevu Pau-lenichu lahka ameriška zemlja, sorodnikom pa moje globoko so-žalje! Anton Valentinčič. 3= j év Vv 4P cac 3 M JXJIlí^í! > P^cipe- tpr^eU .mertšlrf načrt .. ave ^ m - po-enl. da tako 7! .TJ*' * Andrei Oromiko (levo), maki pomoini ,u cJLllZZ^ ÍZX^wÍX? B,fttch - " - P. e Alex- Cedogea. predeiavnik Aagliie. Konflikt med Reaijo ln Ameriko le glede veta. DELAVSTVO SE ^AJ BI ZDRUŽILO V TRETJI STRANKI Johnstown, Pa.—Sedim doma in premišljujem, kaj nam bo prinesla bodočnost v tem novem letu; vsi napori premišljevanja pa ne dosežejo nikake definicije, kajti obetajoči boji med delom \n kapitalom in z umetno narejeno naraščajočo draginjo zgleda, da drvi ameriško ljudstvo proti neznani katastrofi, ki bi jo bilo težko analizirati vnaprej. Na eni strani milijarderske korporacije, ki so si osvojile monopol nad sleherno, pa še tako majhno življensko potrebščino, ha drugi strani pa ogromen val delavstva, včlanjenega v raznih razčlenjenih unijah, ki vodijo medsebojni boj, mesto da bi bile združene v edinstvu v tako pomembnih časih, ko se bore, da svojemu članstvu izvojujejo nekoliko boljši življenski standard. In tako se ta tekma vtši že nekaj let, a posledica je vedno večja draginja, splošno ljudstvo pa je vedno postavljano z dežja pod kap. Mala podjetja propadajo, ker jim je nemogoče tekmovati s kolosalnimi korpo-racijami in se morajo umikati pohlepnemu monopolu. Še hujše pa Je za ljudi, ki se ukvarjajo s samostojnim delom svojih rok, zlasti tistim, ki so že pre koračili predpisano starost in ki nimajo socijalne zaščite, izmed katerih jih je še mnogo, ki bi bili zmožni opravljati svOje delo, a se jim odreka vsaka zaposlitev in pravica do vsaKega še tako skromnega zaslužka. Takih ljudi, pravijo, je kakih 9 milijonov. Mnogi so bili vseskozi pridni delavci in so veliko prispevali s svojim delom k obo-gatenju te države. Mnogi so zapisani v črni knjigi, ker so bili osumljeni, da simpatizirajo z u nijo in imeli korajžo zopersta-viti se tiranstvu in izkoriščanju svojih bossov; zopet drugi so bili Zrlnjeni na cesto, ali bolje rečene na pasji življenski stan dard, vsled bolezni, brezdelja in radi drugih nezgod. V kongresu v Washingtonu se zbirajo sedaj republikanci in si drug drugemu veselo stiskajo roke in čestitajo k veliki zmagi. Na zunaj se kažejo kot ljudski rešitelji zamotanega problema, češ, mi bomo rešili in spopolnill to našo lepo "demokracijo", v svojih ¿orbah in v srcih pa so prinesli svoje že izdelane načrte, da bi z njimi še bolj olajšali trud veliki mošnji, a delovnemu ljudstvu pa nataknili še tesnejšo pasjo vprego. Velikim mošnjam je baje dobro služiti, torej čemu bi služili delavski pari, ko ni pričakovati od nje še posebnih dohodkov poleg . že tako msstne fclače? Po smrti predsednika Roose velta je demokratska stranka že sama začela rušiti vse, kar je bilo pridobilo delavstvo, republikanci pa so ji hrepko pomagali. Namen je bil čisto prozoren: izčistiti si not do zmage pri volitvah, kar ao tudi sijajno dosegli. Vse to početje bi moralo biti jasno vsakemu državljanu, posebno nižjim slojem, namreč da nimajo ksj dobrega pričako vati od atarlh strank! Čas bi Že bil. da bi se voditelji ameriških unij že enkrat streznili in začeli navajati svoje članstvo k večjem medsebojne mu povezan ju in si skupno zs mislili svojo Isstno politično stranko s sodelovanjem z drugimi naprednimi elementi ter po slali svoje lastne zskonodavce v zbornice, kateri bi bili obvezni, služiti principom poštenosti Ti ljudski lefMslafotJi bi imeli resničen čut v svojih srcih *a dobrobit In blagor vsega ljudstva in zaeno preprečali nadaljnje nakane požrešnih, velikih "free enterpriser jev." Želim vsem čitateljem, bratom in prijateljem, še posebno vsem onim, ki so mi nudili v prošlem letu nekoliko zaslužka pri barvanju in papiranju njih stanovanj, mnogo zdravja, sreče in blagostanja v tem letu!—Zelo bom vesel, ako mi še v nadalje stojite ob strani fti nam nudite priliko za skromni življenski obstanek. Moj naslov je: Andrej Vldrich! 706 Forest ave., Phone F 37-792, Johnstown, Pa. O PISATELJU ADAMIČU IN DRUGEM Rockwood, Pa. — Vsak Slove-nec bi se moral naročiti na Adamičev "T and T". Zadnja izdaja je bila priporočana v Pro-sveti. Lahko rečem, da ni veliko mož v Ameriki, ki bi znali tako lepo opisati razne stvari kot jds komunistov In mnogih drugih skupin ista, ds se morejo vsi skupaj boriti proti Im-prrijsllzmu, sko nočejo, da bodo vsi postreljeni ali pa zaprti Rsdi U*ga se zfisjo pobotati na čisto demokrstičen način in z dobnm uspehom zajemajo ne le kulije in kmete, temveč tudi najbolj izobražene sloje — In to )e svarilo, katero bi mors!i u-poštevati ne le francoski, temveč tudi vs* drugi državniki zahodnih demokracij — ONA. . samo, ker so bili druge rase, na rodnosti ali vere." "Danes", je dejal predsednik "je svoboda pred strahom zopet ogrožana in napadana. V nekaterih krajih je odpovedalo pravilno delovanje demokratičnih institucij, ki bi morale ščititi svoboščine posameznika in dogodilo se je, da so bili izvršeni umori—žrtve so bili tudi bivši vojski in celo ženske." "Ohrsnitev civilnih svoboščin je dolžnost vsake vlade—državne, zvezne, krajevne. Kjerkoli so odredbe in zakoni prešibki, da bi dobro omogočili izvajanje zadostne zaščite v tem pogledu, tam jih je treba ojačati in izboljšati." "Ustsvne garancije svoboščin posameznika," je naglasil predsednik, "jasno predvidujejo, da mora zvezna vlada poseči vmes kjerkoli državne ali krajevne oblasti kršijo ali ne nudijo zadostne zsščite ustavnim prsvi-cam posameznika." Toda zvezna vlada je navzlic tozadevni ustavni naredbi ovirana radi nezadostnih zskonov z ozirom na civilne svoboščine in zato je treba iste rašinti in iz boljšati, je dejal predsednik. Svojo izjavo je predsednik zaključil z naslednjimi besedami: "Izdal sem torej dsnes nsredbo, da se ustanovi predsednikov odbor za civilne svoboščine, ksteri naj mi pripravi pismeno poročilo. Snov tega poročila nsj bodo priporočila z ozirom na sprejetje ali uvedenje novih zakondV v svrho boljše zsščite civilnih svo-Ijoščin smeriškega ljudstva." Predsednik Je imenoval v o-menjeni odbor 16 državljanov, ki imajo dobre zasluge na polju industrije, vzgoje, socialnega de la, religije in na delavskem polju. Med temi člsni odbora nsj demo zastopnike glavnih .verolz povedanj v Zed. državah, kot tudi poglavitnih ras. Ti možje in žene bodo pomsgsli pri mir nem procesu, potom katerega Američani spremene po potrebi svoje zskone in celo poprsvljo ivojo, ustavo, da se morejo tako odpraviti krivice in obenem prilagoditi naše zakone socialnim spremembsm, ki jih prinaša s seboj novi čss. Ta mirni način spremembe za vzema svojo pot istodobno v ns šem justičnem oddelku, ki ima v svojem področju izvrŠevsnje všeh zveznih zakonov in poitav Ta oddelek je Že dolgo čutil po trebo širše oblasti v zsdevah, kjer se je kršils pravica civilnih svoboščin posameznika. Is tega razloga je justtčni oddelek sklenil prirediti svoje lastno poroči lo o svojih skušnji h v te vrste ilučajih. Zvezni državni pravnik bo to poročilo predložil prihodnjemu kongresu, ki mora sprejeti ozir. uvesti zakonodsjo za širšo zvezno zaščito civilnih svoboščin. Razprsvljsjoč o pomanjkljivo-sti sedsnjih zveznih postsv z ozi rom ns civilne svoboščine, Je generslni zvezni prsvnik zadel v črno, ko Je Izjavil: "Kakor ima naš justični odde lak nslogo in dolžnost uveljsv Ijati zakone civilnih svoboščin v vseh zadevah in slučajih, kstere krijejo,—in uveljavlja Jih za vse ljudi vseh raa in ver ter »zvo-rov—tako je dolžnost sleherne gs Američsna ... da v stojem vsakdanjem življenju izvaja a meriška načela tolerance, pra vičnosti in poštenosti, ker to Je naša dedščma m resničen znak naše civilizacije fte večja pa je dolžnost vsakega Amenčsna. da se pobrigs ra levsjsnjs teli načel v svojem kraju, svoji drža vi. svoji zvezni vladi. To > ns loga. ki jo mora vršiti nepreata no posameznik in ljudstvo kot celota." In medtem ko prav gotovo nihče ne verjame, da bi se mogle nestrpnost odpraviti s zsko ni in postsvamt, katere Jbeli oje Čati m izboljšati predsednikov odbor ter justični .Oddelek sam je pa vendar upati, da bodo ns IZ URADA Slovenskega ameriškega narodnega sveta MM W. ftlk Street Chinga, tli ».00 10.00 StO ,0e i BT ,00 170.10 PRISPEVKI V SKLAD OTROŠKE BOLNIŠNICE 8* sna m àlevilka 19 Gotovina v skladu 31. oktobra 1946 ..........................................1109,500.00 Sprejeto od I. do 30. novembra 104Si ILLINOIS Podružnica Štav. 2 SANS, Chicago: John Stirn. .. Podruinica ètev. 35 SANS, Chicago: Frank in Hedwig Arne* $3, Filip Kmetec IS, Joa in Reika Tomaic $5, nalmanovan $1, nabiralca Minka in Frank Alesh—skupaj............................................. Podruinica Itev tS SANS, Chicago: Frank Japioh $25. po $10: Michael Kussl, mrs A. Golenko, J. Sanica in lena, Mary Zajec, Anton Zlogar in John Marolt; mrt. J. Markovich $7.50. Po 98: Frank Pechnik, Joseph Slogar, Martin 8entca, John Gerdevich, John Bobiah, Frank Zlogar. B. Dan« in ¿«na, A. Varshay in lana, G. Catocirh, Louis Prapotnlk. C. Yodinak in Sana, Anton Tusek in lena, Louis Vnik in kr na. Thomas Primosich, Gido Salmich, Gregor Mikatich, Mary Skrjnnc, Gust Hočevar In lana. M. Komocar, Joe in Julia Kambich. John Drakulie in lena, Dan Vladic in lena, Louis Zidar, Andrew Korsn, John Judnic, mr. in mra. Deshman, Milton Maden, J. Antoiich in lena tor Frank Prosen, Badgar Toot & Mfg. Co. $25. 4 osebe po $3. «na $2.50, 17 po $2, »na $1.50, 13 po $1, ena 60c in «na SOc, nabiralec Frank Japich, skupaj iaročil ................................................................ Podruinica Itev. 25 SANS, Chicago: Po $10; Anton in Elisabeth Udovich, John In Mary Cayhvn, Jack Bolkar, Frank Demšar in Frank Habal Po $5: Frank in Jennie Yagudic, Stava Redentek it. in l«na, Stave Redenaek ml. in lena, Anton Sverts, Nicholas Blattner, Joe in Antonija Golob. Frank Kosak in lana, Jerry in Roale Kepic, John Inglič, Anton in Maifareth Stonlch, Thomas in Halen Cukale, Mary Bizjak, Joaeph Novak, Mike Zorko, Frank Pirjevec, Joseph Garhaia, Francas Bogolin. John in Mary Vovk, Louis J. Zefran, John in Roaa Gradiftar, Frank in Bertha Demlar, John Ze|exnikar, Stanko Molina ter Frank In Jennie Zupančič; en dar $3, lest po $2 in dva po $1. Nabiralci Anton Udovich ter John In Mary Cayhen. Za prej Isto- črno in iskasano $10, sedaj................................................................. Mladinski kroŠok "Perfect Circle II. 20 SNPJ, Chicago, pre- bitek priredbe v korist bolnilnice .................................................... Podruinica Atev. 60 SANS, Chicsgo: Rudolph Sedlar $1B, po $10; Frances Riatun, Caroline Beton in Apolonia Kosic, po $8; Agnes Adams, Mike Knaplch, Chan, in Julia Yedinak, Louis Praprotnik, Martin Piuss, Mlles P, Hruby. Matthew Kura, Fr«d Narobe, Anton Slabe, Andrew Cuksle, Marls Trampush, John Bartol, Martin Nemanich, Steve Vidmàjor, Anna Hotko tar Philip Broyan In lena. Frank Culnar $10, ena oseba $S. «edem po $2. lost po $1, Nabiralca Rudolph Sedlar in Philip Brovsn, skupaj nabrano in tkročeno ............................................................. Podruinica Itev. 60 SANS, Chicago: Frank Krspenc in lens (izročil Anton Krapenc) -................„.,'.................................................. CENTRALNI ODBOR SANSa, Chicago: prebitek priredbe v koilst skladu bolnilnice $811, John Gottlieb $20, skupaj ............ Druàtvo ètev. $19 SNPJ, Chlcsfo .................................................... Podruinica šle«. 19 SftS. go. Chtea«o ............................».............. Leo in Aima Gratchner, Chicago ..„...............».....................»............ Mary Miloalch, Chiiago ............ ........„,............................................. Emil in Agnes Kobal, na potu ix Fontana, Cal., v Florido......... John m Rose Porenta, Chicago ..............„................,„..................... Chicago, 111.1 John in Margaret h Verderbar (Willow Springs) 928 Po 910: John in Rose Bavčar in Martin Kerlan, Po 96: Frank Carr, Anton Pradlfok, Lawronce Giadilek, Raymond Boricnik, Joaeph Terdm, Flunk Teraellch, Matthew J. Turk, Jo-seph Zupančič in Victor Zupančič, dve osebi po 93, Atiri po 99. dve po 91. Nabiralca Lawrence Giadilek in Victor Zupančič. Podruinica Atev. 36 SANS. Waukegan: Frank Paidlr st. 95, preostanek relif nega sklada 92.61, skupaj ...»............................ Podruinica Itav. 49, La Salle: Katherine Verderbar.................. INDIANAi Mary PetkovAek, Kokomo: 9100, v spomin na Mna Sgt. Henry ja Petoakeyja (PitkovAek), kl je padel v Nemčiji 9, decembra 1944, in 9100 v spomin na mola, umrl 4. decembra 1046, »kupaj ...........-............................ .................................................. MICHIOANi Podruinica Itev I SANS, Detroit: ................ Podruinica Atev. 109 SANS, Detroit............................................... Drultvo Atev. 711 SNPJ, Detroit, 920, po 910; John Rimao, James Latin In Joseph Mihaljevlč, po 98; Nick Huljak, Aug. PraAnjak in Vaao Belajac, skupaj John in Julia Lemuth, Detroit ... .................................................... PENNSYLVANIA! Drultvo Atev, 82 SNPJ, Broughton .......... Društva Atev. 427 SNPJ, Atev. 622 HIV/. m Itev. 609 I WO so priredila skupni piknik V korist sklsdu bolnice, katerega Čisti prebitek snala 923204. Jo« Dolinar daroval 98, ker a« nI mogel udelelitl plkniks, in Anton Clpft« je izročil 98 70, svoj dobiček od koltruna. Vsa omenjena druAtva so v Coverdslu. Skupaj ..,...,m....... ... ...... ....... . ...... ..... ..... .... . ....,,.,....,« Podruinica Atev. 4 SANS, Johnstown: Mirko G. Kuhe! $10, po 98; Frank Mikollc In George Huapotnik RAZNI KRAJ>i Anton Jančar, Alsmosa, Culo......................... Frank Ziher, S. Klmhurst, L. I., N. Y........»....................................... Jack Teaovnlk, Roundup, Montana ................................................... Glas Naroda, New York: Prispevki naročnikov; po 910: dru> Atvo It. 107 ABZ, Keew»tin. Minn. In John Maslo. S. Dayton, N. Y. John Premru, E. Norwalk, Con. 910.10, po 98: Mr. in mrs. Granduc, Brooklyn, N. Y„ Jerry Virant, Keewailn, Minn,, mrs. A. Gruden, Haker, Nev„ In John Kmlsnlk, Rurloy, Idaho, en dar 93 in eden 92 80, skupaj poslano ..,,, ..................................!.. Podruinica Atev. 22 SANS, Bridgeport, Ohio: Joa Skoff in lena 96, John Vite* 96, skunsj . ..................................................... Drultvo AUv. 286 SNPJ. Power Po nt, Ohio............................... Anion Kump, Rains, Utah Drultvo Itev 36« SNPJ, Pureglovc, W. Va t Anton UrAič in lena 98, Lawrence Selak 98 78, en dar 91, ikupaj ................. ....... Pet oseh darovalo v manjših zneskih............................................... 190.00 10.00 849 00 900.00 100.00 10.00 8,00 8.00 loon 190.00 7.01 10.00 200.00 19 00 5100 00 68 00 If) no 7800 S49J4 10 00 11.40 »os ft (Kl 66 00 1000 17.00 10 00 UT» Mr, Skupaj . ................................... Mani (odposlano H BZ le prej) GoJ&ina v skladu 20 nov 1040 Obljubljena vsofa (Pledges) ......... Skupaj , .................................... 9111 28,00 9119,619 09 29,000.00 9149.019.00 Mkke O. Kabel, tajnik ¿emu kaznovanju onih, ki zagie MJo nasilstvs in diskrimlnsci je, iivitejoče is rarplamtevanja mr).nje in gojenja nestrpnosti. H podpiranjem kateregakoli tozadevnega zakonakega oanutka, ki bo morda predložen v prihod» njoatl, bodo Američani pri|iomo gli k potiebnemu pojalanju na ith obstoječih postav za zatflto svobottln poaemezmka in s tem se bo smenSks sanja ie bolj pri l)li/uln svojemu uresničenju: de. mokrstičnemu aoMju umeriAkih prebivalcev v duhu načel resnične enakapravnoeti^—fLIH. Mačeha Is strasti V Koldlngu na Danskem je lovsks psica. ki so ji bili odvzeli mladiče, radavila kunčjo mater, samo da sedsj doji njene ftilsdi» če, Zoologi pomajo več takih primerov Severne rere krsde jo svojim «oeedam )a)ea, pa tudi Mili * priporočila, ki jih Maj ¡med po jajo take tat- formulirajo, pripomogli k h a rej- vine. Osuševanje Zuyder Zeeja Amsterdam. ~ ONA W0B- drlk Voss, nleoremskt minister /a javna deta, je le javil, da fo poatalo potrebno preloffftt na pozneje delo osulevenja pre-|)lavljrn«y.. Zuvder geejs, In sicer rsdi drugih nujnih dal sa obnovo deftele. Osufcevsnje tega ogromnega predela 1e bilo 2e deloma do-vrleno, ko Je vojna prekinila vsako delo na tem projektu. Ne-' atat, kajti le pred sto petdesetimi leti so bili stavljeni ni-Konmiskt vladi toaadevni pred legi. Po (lovrsttvi projekta bo NlKomnsks merila pol milijona akrov rodovitna remije več kot seda) Ali ste aaročeel «a "P»mk>Ia") IT i, i„| .. n , rrwTfiP r roapinjis svoj nsii SECOND FEDERAI PETEK, 10. JANUARJA PROS VITA Razni mali ogUgj ZANESLJIVA srednje starosti uuk. u Uhk SPLOŠNA HIŠNA DELA Začetna plača $75.00 mesečno Se zahteva priporočila. Kličite: MANSFIELD 1262 Jaz za njim. V tem so zagnali motor in že me je zabrusilo kolo v stran. "No," si mislim, "tu imamo žrtev." In Efim Grigorjevič je še enkrat sezul škorenj in si jezno ogledal zaceljeno prasko na stopalu. Nato se je zopet obul in rekel: "Sedaj veste, dragi tovariši. Tudi jaz sem svoje dni trpel, postal sem tako rekoč žrtev revolucije. Seveda, ne ponašam se s tem, a se tudi ne dam omalo-važati in nadlegovati. Kako naj dopuščam, da mi meri predsednik stanovanjske zadruge mojo sobo na kvadratne metre, h katerim prišteva celo prostor, ki na njem stoji moj pre-dalčnik? Čemu mi pravi, da zavzema predalčnik približno poldrugi meter poda? In kakšen naj bo ta poldrugi meter, če pa stoji na njen predalčnik?" 'fin končno," je dostavil Efim Grigorjevič, "predalčnik ni niti moj, pač pa je last moje gospodinje, ki mi je dala sobo v najem .. ." IVAN CANKAR Register Now for Claaa in Nursing BEGINNING FEBRUARY a Applicants must be 18 to 28 years old High School Graduates or ben Apply Director of Nurses Columbus Hospital 2548 N. Lakevlew Avenue Diveraey 1833 AFFILIATED WITH Loyola University "Zdi se mi, Edvard, da si po razumu starejši, nego po letih. Zato ti ne bo težko, razumeti resno stvar, ki te zanima prav tako kakor mene. Žal mi je, da ti jo moram razodeti tako naravnost in brezobzirno, ampak ti veš sam, da govorim rajša o veselih stvareh in zato je najboljše, da govorim brez ovinkov. > Ti si bil vzgojen razkošno in misliš, da si bogat. Ni resnica." Edvard je pogledal z velikimi očmi; mati se je nasmehnila. "Ne, ni resnica. Najinega ni veliko več nego prazno zidovje; morda je kaj vredno, ampak življenje je še dolgo, moje in tvoje, in v praznem zidovju ne stanujem rada. Tudi ne zmi-rom v istem zidovju . . " Edvardu so gorela lica. "Zakaj, zakaj to življenje? Zakaj nisva živela tiho? Saj ni bilo potreba razkošja, zame ga ni bilo potreba." '"Zame ga je bilo potreba. In za tvoje ime. Kolikor večje je tvoje razkošje, toliko večja je tvoja vrednost. Z vsako gostbo, z vsakim ba-lom, z vsakim letovanjem v Niči in v Osten-du sem skrbela za tvojo prihodnost. Denar, ki sem ga razpisala jaz, sem nalagala na bogate odstotke zate. Baron je lep naslov, ampak če je baron natakar in živi po natakar-sko, je tudi njegovega imena vrednost neve-llka." Edvard je čutil, kako je rasel v njegovem srcu silen gnus. "Glej, igralka! Tudi njena govorica je navadna, hlapčevska; in njene misli so bolj nizke, kakor misli dekle in šivilje!" "Zatorej, Edvard, si zdaj ti moja opora in moje upanje. Ne mislim na tvojo sinovsko ljubezen—" Takrat so se srečale njune oči; srd in sram je bil v njegovih, v njenih vesela zloba. "—temveč samo na tvoj dolg in na tvojo poštenost." "Da bi se torej pfodal? Povej brez ovinkov: komu, koliko in za koliko ceno!" "Čemu si vzburjen? In—prodati! Kako grda beseda! Ne izpregovori nikoli več te besede! In tudi ne mudi se nikamor; saj si še tako mlad; saj ti brki komaj poganjajo. Ali veš, zakaj je moralo biti, da sem govorila že nocoj o tej pusti stvari?" "Ne vem." "Jutri dobiva zanimive goste; sprejmi jih s častjo in veseljem! Gospa Veilchenblutova in njena zanimiva hčerka.—Poljubi mi roko in lahko noč!" Edvard se je sklonil, toda roke se ni dotaknil z ustnicami. Sel je naravnost v svojo izbo, legel je na zofo in je skril obraz v roke. Ne žalosti, ne bolečine—samo neizmeren stud. In stud je bil zmirom večji, ko se je domislil prejšnjega večera. Sumni gostje, veseli, pijani; videl je uprte nase spolzke poglede, čutil je na svojih ramah, na svojih licih spolzke roke in upijanil se je sam. Videl je obraz kakor mu lepšega in bolj* gnusnega ni videl nikoli in poljubljal ga j« s pijano strastjo; v megli je videl materin obraz, prav tako» lep in prav tako gnusen . . . «Dalje prihodnjič.) (Nadaljevanje) Jokec je sanjal in je v lepih sanjah zaspal in ni slišal Tinkinega ihtenja. III. Jeseni je bilo, ko je obsenčila Jokca temna sila spoznanja, ko je zajokal prvikrat in se prestrašil prihodnjosti. Kmalu je bil veder njegov obraz» lahka misel je pozabila na žalost, kakor na neprijetne, neresnične sanje, na dnu srca pa je ostala senca in ni izginila nikoli več. Jeseni je bilo; rože so ovenelcT v parku in liatje je odpadlo; ln Tinka je prvikrat zaihtela v postelji Pa je bila pomlad nekoč. Se tako blizu sinoči, zdaj že tako daleč, da so komaj videle od njeno poslednjo zarjo ... Spomladi je bilo, ko se je izprehajal gospod Edvard po parku. Takrat mu je bilo sedemnajst let, velik je bil in slok, njegov obraz je bil dolg in bled, fine in bele so bile njegove roke. Izprehajal se je po parku, odprl duri in je šel na polje. Kolikor dalj je bil grad za njim, toliko bolj je hitel gospod Edvard; rosen je bil do kolen, če je Šel mimo hrasta ob kolovozu, so se mu usule kaplje na rame in lica in gospod Edvard se je zasmejal. Ozrl se je in postal in se oddahnil, kakor človek, ki je pobegnil in ne vidi več preganjalcev za sabo. Gradu ni bilo več; skril se je za košati park in niti strehe ni bilo razločiti več. Svobodno polje, prostrano, duh teče in nad njim rosno jutranje solnce. Gospod Edvard se je napotil počasi dalje, s polja po široki ilovnati stezi proti gozdu. Njegove misli so bile žalostne. Sinoči, po večerji, ko se je vrnil iz parka, ga je poklicala mati v izbo. Ležala je na divanu v lahki obleki, roke gole in noge vzkriž. Edvard je zapazil beli prah na njenih licih, šminko na njenih ustnicah in barvo na njenih obrvih in zoprno mu je bilo. "Zakaj leži taka pred mano, kakor pred . . In spomnil se je v tistem hipu strahoma, da jo je že mnogokrat videl pred seboj v lahki obleki, z golimi rokami in našminkano in da tega nikoli prej ni opazil. Z gnusom in bolečino je občutil, zakaj je šele v tem trenotku videl svojo mater z drugačnimi očmi. "Sedi, Edvard!" • Sedel je na rob stola, kakor človek, ki bi se rad kmalu poslovil. "Koliko let ti je zdaj, Edvard?" "Sedemnajst." "Mislila sem si. Zdaj nisi več otrok, Edvard, mladenič si že in kmalu boš mož. Edvard se je čutil osramčocnega pod dolgim, brezobzirnim pogledom, ki ga je premeril počasi od nog do glave. Okrenil je obraz in je zardel. "In lep fant si, Edvard; ni v tvoji družbi tako aristokratskega obraza, ne tako slokega telesa. Čast delaš svojemu imenu." Mati se je nasmehnila in tedaj ni bil njen obraz, prej fin, lep in miren, nič več podoben sinovemu. Edvard se ni smejal tako nikoli. "Glej", je pomislil nenadoma, "na smehu se pozna gledališče: Kakor da bi še zmirom stala na odru in se smehljala starcem v parketu." In tudi ta misel je bila nova in ga je bolela v srcu. io open wooden box^s of paper < $45.00 week No experience necessary Gunthrop - Warren u. Printing Co. 210 W. Jackson Blvd. GRINDER For cutting tools or aome experience on grinding and poliahlng wheels GOOD STARTING RATE STEADY WORK LONERGAN DIE CO. 4514 W. Lexington St. " VASI PRIHRANKI SO DOBRO DOSLI PREMOŽENJE NAD 12% MILIJONA ALI GLEDATE ZA DOBRO PLAČO IN STABILNOST? Telefon kompanija lasa nskaj •»Mfi prilik ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA Delovne ure od 5:30* pop. do 12 ure ponoči Oglasita ae prt "PROLETAREC" —Soclsllstično-dt lsvski tednik— Glasilo Jugoslovanske soc. zveze in Prosvetne matice. Pisan v slovenskem in angleškem jeziku. Stane 83 sa celo. 81.75 sa pol 81 sa čstrt leta. NAROČITE SI GA! Naslov: PROLETAREC CHICAOO 23. ILL. 2301 South Levmdale Avenue v uposlovslnsm uhradu sa šsnsks v pritličju 309 W. WASHINGTON ST. AU ate naročeni na dnevnik ne la delavske Vroeveto T Podpirajte avoj listi éttate vsak dan? Jul «T*?" \ r#dB# koBTWldl* - uroči na Ust Prosvsto fn tTl'ltW ČUbot •»• ¿"»štne * 2Ti 0* ProT!U ■» ™ •»•ko- »o člane ali nečlana 88.00 sa •no Utno naročnino. Ker pa člani še plačajo pri ssesmentu 8li0 «s fodnik. se Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj ni vsroka. reči 4a Je list predrag >. člane SNPJ. Lis« Prosveta Je vaša Isstnins in druiInl n*k4°- W W rad «tal lUt vsak dan. cKT«lM,i0!-Vi*lei ktkor h,tro htteri "«nov preneha biti član fv^il 'J1 i* M prMeli P1^ od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti člsn iz dotične družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lista, in obenem doplačati dotično' vsoto listu Prosveta. Ako tegs ne stori, tedsj mora uprsvništvo znižati datum za to vsoto nsročnlku. Cena listu Prosveta Jot f^ .i4?** ta Kaaado Chicago ln okolico Je.....J7.M . ---^ ' 1 1#dnlk ________8.M •I ii" ^ -----*M * tednika ln _8.11 8 tednike ln-- 2.40 2 tednike ln__________3.10 4 tednike in----1J0 4 tednike ln__________270 8 tednikov In---niš 8 tednikov ln______LI8 Za Evropo |o---------------MM Ispolnite spodnji kupon, pri lotite potrebno vsoto denarja oll Money Order v pismu in si naročite Prosveto. list. ki Je vaša lastnina. TISKARNA S.N.P.J. •prejema vsa v tUkargko obrt upadajočo dola Tiska vabHa za veeelice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, h rv a takem, slovaškem, češkem, angleikem jeziku ln drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V »VOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, unijsko delo prve vrste Pišite po informacije na naslov: ^snpj Printery 1837-8® S. Lsemdale Avenne . . Chl««« «9 nu^i. PROSVETA SNPJ. 2827 So. Lewndale Ava. Chicago 22. I1L Prilošeao pošiljam naročnino