A
KRANJSKI ZVON
^^ZUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO.
Izdaja: mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji teden v mesecu.
L. 1937. Št. 4.
Posamezna štev. 1 Din.
Proti bogokletstvu
Po vojni so se med našim narodom razpasle nekako grde kletvine, ki jih prej nismo nikdar slišali. Po-^niii so ostudne italijanske in deloma hrvaške kletvi-ki sramote Boga in Mater Božjo. Nekaterim so prišle *e bogokletne besede že tako v navado, da jim prihajajo iz ust pri vsaki priliki. Že malo začudenje, mala Qezgoda, pa že bruhne iz sebe klel vino. ki je lako grda. <l'i so mora pošten človek stresli, ko jo sliši. Te klel vine so pred Bogom strašen greli. V svetem pismu starega zakona je bila določena S|||fliia  kazen  za  bogoklelslvo.  Je pa  tudi zavestno |)(,g'oklcis(\■(> eden največjih grehov sploh. Če izvira ■* Mržnje do Boga, je to največji greh, kar jih je.
Bogokletstvo je pa tudi za ves naš narod velika ^'''rniota. Zakaj lake grde kletvine kažejo, da dotični. 'v' jih izreče, nima nobene srčne kulture, lako kletvino "l(>re izreči le najbolj surov človek. In koliko je med lake surovosti. To je poniževalno za človeško do-*'°.Janstvo, da si daje človek duška svoji jezi. svojemu /il('ndenju in razburjenju z blatenjem samega Boga in 8ega, kar nam mora biti sveto.
Šlevilna bogoklelslva očividno kličejo prokletstvo j'" osebo, ki jih izreče, pa tudi na družbo,.ki jih dopusti Vi'ko bo lak človek deležen božjega blagoslova, ko je Se preklelo z grdo kletvino. Pa ludi človeška družba 7e "nore biti deležna božjega blagoslova, če mirno pre-s,i,Si> in dopusti, da nekaznovano in neposvarjeno pre-'">.jajo suroveži Boga in Mater Božjo in svete reči. 1 čudno, če danes ves svet zdihuje, da ni nikjer pra-Xt,ft'" božjega blagoslova v javnem življenju, če se pov-°1' javno in privatno glasi grda bogokletna kletvina.
Človek, ki izgovarja bogoklelsl va, govori neke vrste ^e<lenski jezik. Nekoč je prišel v neko francosko vas vn'sijonar, pa je tam slišal, da preklinjajo otroci. Pokli-' Jih in jim napravi sledečo pridigo, j.,   »Pri vas govorite francosko. Če bi pa koga srečali, 1 "i govoril nemško, bi po pravici sklepali, da je nje-?0ya domovina Nemčija. Če bi prišel kdo in govoril Potiski jezik, bi vedeli, da prihaja iz Španije, če bi go-°*u angleško, bi sklepali, da je Anglija njegova dolina, kamor se bo prej ali slej vrnil. Vi otroci ste
doma v katoliški deželi, toda vi ne govorite katoliškega jezika, zakaj iz vaših kletvin sklepam, da govorite jezik pekla. Vi sle v katoliški deželi tujci in je po vaših kletvinah sodeč vaša domovina pekel. Če se ne boste poboljšali, pridete enkrat gotovo tja, kjer govore to govorico — to je v pekel."
Bogokletstvo pogosto Bog že na tem svetu očividno kaznuje.
Bilo je med svetovno vojno. Nekoč trie pokliče cerkovnik župne cerkve, kjer sem služboval, naj grem k deseti maši mirit fante, ki so se silno grdo in bogokletno obnašali med službo božjo. (Ireni v cerkev in vstopim zadaj pri vratih med fante. Pa je na moški strani neki lani med sv. mašo kar zatulil in je iako namenoma molil vse vernike. Čez dva dni je moral oditi na fronto. Takoj, ko pride na fronto, še daleč za ognjeno črto. prileti sovražni šrapnel in mu odtrga glavo. Med vojno mi je pripovedoval neki vojak, da je sam doživel, kako je nekemu vojaku po grdi kleivini priletela krogla v usta in ga usmrtila.
L. 1799. so zasedli Francozi mesto Offenburg. Bilo je 23. junija. Drugi vojaki so se vadili v borenju, eden pa je sam hodil po cesti. Tam pride do kamenitoga znamenja ob cesti. Brc/verni vojak je z grdim bogo-kleislvom odbil Križanomu obe nogi. Tri dni nato se je tam vršila bilka med Francozi in Avstrijci in v boju je priletela avstrijska lopovska krogla in na istem mestu pod oskrunjenim križem odbila bogokletnemu vojaku obe nogi. V groznih bolečinah je nesrečni vojak sedaj sam spoznal svoj greh in je na istem mestu priznal, da je to pravična kazen za njegov greh.
Božja dobrota ima sicer z grešniki usmiljenje, da ne sledi vsakemu bogokletstvu takoj kazen za petami, toda božji kazni ne bo nihče ušel. Božji mlini sicer pogosto počasi melje jo. a sigurno. Če ne tukaj, bo treba pa na onem svetu prestati strašno kazen za vsa bogokletstvu.
Številna bogoklelslva med nami so v sramoto nam katolikom, da se med nami govori taka govorica pekla. Za jo moramo vsi na delo proti grdemu bogokletstvu. Nastopati povsod, kjer se grdo kolne. Če ne zaleže lep opomin, je treba zadevo javiti oblastem, da bo tak človek od oblasti prejel zasluženo plačilo.
Stran   16.
KRANJSKI ZVON
Štev. 4.
Treba, je pa tudi, da daj emu Bogu za vse te pregrehe zadoščenje. Ta bogokietstva mečejo senco na. ves narod; ker jih narod trpi, in bo ludi narod za nje prejel kazen. Da zadostimo žalitvam, ki jih bogoklelneži zakrivijo, proti božji svetosti, da odvrnemo šibo božjo od našega naroda, da izprosimo pomoči, da odvrnemo šibo božjo od našega naroda, da izprosimo pomoči, da se odpravi lo grdo zlo, so Ljubljanski škof ukazali, da molimo po vsakem blagoslovu s sv. R. T., prednO se isto spravi v labernakel j, sledeče; molitve:
V spravo za bogokletje.
Bog bodi hvaljen! Hvaljeno bodi njegovo ime.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek.
Hvaljeno bodi ime Jezusovo. Hvaljeno bodi njegovo presveto Srce. Hvaljen bodi Jezus v najsvetejšem oltarnem Zn-k rameni u.
Hvaljena bodi vzvišena Mati božja, presveta Devica Marija.
Hvaljeno bodi nje svelo in brezmadežno spočetje.
Hvaljeno bodi ime Device in Matere Marije;.
Hvaljen bodi njen prečisti ženin sveli Jožef.
Hvaljen bodi Bog v svojih angelih in svetnikih.
Te molitve se opravljajo tako, da duhovnik najprej sam izmoli vzklik, za njim pa istega ponovi vsa cerkev.
Pa ne samo takrat, kadar je predpisano, ampak ludi sicer radi in mnogo molimo, da bi se iztrebila iz našega naroda, ta grdobi ja bogoklelsl va.
Primskovo
Društvo posestnikov novih hiš in vseh posestnikov stanovanjskih hiš na Primskovem pri Kranju je vložilo s svojim dopisom z dne >. marca 1937. pritožbo na bansko upravo radi razdelil ve bremen za razširitev pokopališča na Priinskovem. Kakor je zadnji Kranjski zvon poročal o zadevi, je res za posestnike malih stanovanjskih hiš precej težko breme, da morajo plačati več kakor pa posestniki - kmetje. Vsak ima pravico, da se priloži, če se mu zdi, da se mu godi krivica. Kako bo odločila oblast, bomo že poročali. Zdi se pa, da bi bil moral posestnik hiš vsak sam osebno napraviti pritožbo, ne pa njih društvo, ki ni prizadelo. Nekaj podatkov v pritožbi pa je lakih, ki ne odgovarjajo dej-slvom. Pritožba trdi, da ni potrebna razširitev pokopališča in da bi staro pokopališče še zadostovalo. Z neresničnimi podatki pritožbe samo škodujejo pritožiteljem. Saj vsak olrok ve, da. na Primskovem ni nobenega prostora več na razpolago na pokopališču. Pred kratkim so nameravali prepeljati iz Dalmacije na primskov-sko pokopališče nekega, padlega pilota, pa. nismo imeli za njega prostora. Pritožim tudi navaja, naj bi se po-
kopališče na Primskovem opustilo in naj bi se napravilo centralno pokopališče za vso župnijo. Pri tej trdit' vi, pa res človek ne ve, kaj bi rekel. Župnik hi bil ia<' imel, da bi bilo le eno pokopališče za vso župnijo- pa so vsi prebivalci vasi Primskovo na sestanku izrazili željo, naj se zgradi za Primskovo in Gorenje posebno pokopališče. No, in ker je župnik hotel uslreči njihovi želji, se je obstoječe pokopališče razširilo v soglasju z vsemi. Kar naenkrat pa pridejo s trditvijo n? dan, da ni lam pokopališče potrebno, naj bi so pokop11' I išče na Priinskovem opustilo in napravilo za vso župnijo skupno pokopališče;. S takimi zahtevami bi bili morali nastopiti na dan konkurenčne obravnave, ne pa sedaj, ko jo pokopališče že skoro dograjeno. Da jo bil" vprašanje novega pokopališča gotovim ljudem, ki hva-labogu niso domačini, le prilika, da zopel hujskaj" proti duhovščini, je razvidno posebno i/, tega, da so vrgli mod ljudi govorico, da hočem s lom denarjem gradili prosvetni dom na Primskovem. Taka govorica je zelo krivična in hudobna. .Saj gradbenih del no izvršuje župnik, ampak konkurenčni odbor, ki bo moral podajali ločne račune vaščanom pa ludi oblasteni-Onim, ki so dobre; volje, pa se* čutijo, da je- prišle) na nje" preveč odmere, ker pač plačujejo ledike) davkov, hi svetoval, naj se obrnejo s prošnje) na javne oblasti, da jim podele v la namen kaj podpore. Morda bi se* dal" na la. način kaj doseči. S pritožbami najbrž ne bo uspeha, ker je; vsa obravnava postala pravomoćna. Vsekakor bi odsvetoval, da bi se upirali plačilu zapadli* obrokov v interesu hišarjev samih. Nikar se ne* elajl1' nahujskati temnim elementom, ker bi bile) v vaše) škode). Prispevki se» namreč vsak dan iztiri ji vi potom rtibez-ni, vsake) upiranje, če se; ne vrši nova konkurenčna obravnava, bi prineslo dotičnim le si roške brez potreb*1-Ureditev pokopališča bo v kratkem dokončanj najbrž že; lekom aprila, če bo vreme dopustilo. Ker so be>elo morali nekateri grobovi na starem pokopališča opustiti, se bodo lastnikom dali brez kakega, doplačila ne)vi grobovi na novem delu pokopališča. Svetoval pa. da si vsaka hiša pridobi neke) slalne) me;sle> vsaj 7 dvema grobovoma, če ima kaka družina grob na starem delil, kjer bo moral bili grob opuščen,, bo dobil8 na novem eno mesto brezplačne). Če bo pa želela družina imeti tam elve mesti, bo pač morala plačali za lis'" drugo mesto predpisano laksen s katero se grob pla('il za ele>be> K) let. Če bi pa kdo želel imeli prostor za elalj' še) ele)be> 50 let, se bo z njim napravila posebna pogodbtV Če bo kdo želel napravili grobnico, se bodo v la namen oddajali prostori ob zidu starega pokopališča na mestu« kjer jo prej slala hiša Marijane Zupan. 'Tam je nainre< lak teren, da bi za grobove ne bil primeren, pač pa za. grobnice. Od onih, ki želo imeli svoje rezervirano g1'0' bove, se; bo, kakor dosedaj pobirala določena taksa, k' so zbiia v pokopališki fond, ki služi za stroške pri vz<b" ževanju pokopališča. Za pokopališče se bo napravih1 posebna pokopališka knjiga, kjer bodo vpisani vsi gr°" bovi in kele> je v kakem grobu pokopan. En izvod w
Šl
ev. 4.
KRANJSKI ZVON
Stran 17
fijige Im imel cerkovnik na Primskovem, drug i/vod I'1' župni urad v Kranju. Kadar l>o pokopališče dograjeno, bo slovesno blagoslovljeno in na to šele se bodo m°g'li na njeni pokopavali mrliči. Za pokopališče na Primskovem se bo napravil poseben pokopališki red sP«>raziimi)o s cerkvenimi ključarji, la pokopališki red "<> na razpolago vsakemu vpogled pri cerkovniku, k jer ',() tudi en načrt celotnega pokopališča.
S prihodom č. g. Alojzija Peč k a se je služba božja l!il Primskovem zelo lepo uredila. Ob pol sedmih ima s'"žbo božjo g. župnik Anion Jemee in ob (). pa Č. g. A. '6Ček. Prav razveseljivo dejstvo je. da prihaja na •"iniskovo mnogo ljudi k službi božji, pa tudi k sv. '"kramentoni.
Pri tej priliki naj še omenjam fante in dekleta na ''bliskov eni. Bil sem naravnost presenečen, da se je to-''ko dobrih fantov in deklet oglasilo v fantovski ozi-r°nia dekliški odsek na Primskovem. Med našo mladino Priinskovem je res mnogo dobrega duha. Hudobni !'"li pa seveda nikdar ne miruje in skuša vsako stvar "''kititi in uničili. Saj že sv. apostol Pavel piše. da se '""ramo borili s temnimi silami hudobnega duha pri SV()jein delu. In la zli duh se je pač moral pokazali ludi Temne sile SO vse storile, da bi fante in dekleta °Slrašile  in odvrnile od  prave poti.  Nasilje, grožnje. S|>iešenje, laž in obrekovanje, vse lako orožji1 je služilo '(>li| apostolom zlega da bi preprečili vzgojo mladine v P°stenosti in vernosti. Ustanovila se je cela fabrika, ki |(> kovala sramotilne pesmi na fante, dekleta in duhovske. Pesmi so tako grde. da jih je mogla napravili le "'dobna in pokvarjena duša. Da pa ne bi kdo suniičil ascanov, moram z veseljem pripomnili, da ji' skoro Nsiil soseska to grdenje obsojala, da je le nekaj nečasl-"''' izjemi to blatenje odobravalo. Mislim, da je ravno j'1 nastop proti pošteni vzgoji naše mladine, odprl vsem.
(I
16. Celodnevno češčenje sv. I{. T. no Primskovem. Oh (>. uri /..jutruj je najprej pridigo, na to blagoslov in se izpostavi Najsvetejše, nato sveta mn.šii s petjem. ()l> II). uri sveia maša s petjem. Popoldne ol> 5. uri je pridiga in na to slovesne litanije presve-tega Srca Jezusovega in zahvalna pesem z blagoslovom. UrO molitve naj molijo: Od 7. do S. ure /ene iz Primsknvcga /gor cerkve, od s. do '). žene spod cerkve, od l). do m. dekleta iz Gorenj, od II. do I J. popoldanski šolarji, od I. do 2. /ene i/ Grabna, od 2. do 3. dopoldanski Šolarji, <>d ". do 4. žene iz Gorenj, od 4. do S, možje in fantje.
Sv. spoved naj po možnosti opravi vsa soseska in prejme sv. obhajilo. Spovedovalo se bo na predvečer na Primskovem. pa tudi \ Kranju. Na predvečer se ho slovesno zvonilo.
is. III. ned. po veliki noči. Služba božja po navadi.
2">. IV. nedelja po veliki noči, sv. Marko. Služba božja v župni cerkvi oh (>. in s. Ob 10. gre procesija sv. Marka i/ župne cerkve v roženvenskb cerkev, kjer je na to sv, maša.
So
pošteni, oči. da so lahko spoznali, kaj golov i lju-
ti Lne pesmi in
tje pa je značajne fante in dekleta le še boli ntr-
•'e hočejo med našim narodom. Sra dasi _
V dobrem stremljenju. Ne kličem prokletstva na ki so pisali in razširjali one grde pesmi, polne laži !n grdih naniigavanj. Naj jim Bog odpusti njih grehe.
')(';i v življenju sem že večkral videl, kako je bog (,('vidiio zaznamoval lake ljudi S svojo šibo. ki se bo
i v
tem slučaju prej ali Slej pokazala
POROČENI PARI.
Fidler Valentin, delavec in Lavtar Marija, delavka, poročena 24. januarja.
Hrovatin Rudolf, zidar in Makovec Leopoldina, delavka, poročena 2H. januarja.
Pirnal Ivan, mizar in Papinutti Ivano, delavka, poročena 31. jantia rja.
Miiiii Jožef, strojni ključavničar in Volčič Ivano, pletilja, poročena 31. januarja.
Zndravec Jakob, železničar v pokoju in Hostar Alojzijo, šivilja, poročena ". februarja.
Gorjanc Anion, delavec in Golobic Ana, delavka, poročena ". februarja.
Pelko Vincencij, delavec in Sušnik Antonijo, delavka, poročena 7. februarja.
Škcrl Molijo, ključavničar in Kopovnik Ivano, delavka, poročena T. februarja.
Vajdo Franc, dimnikar in Ranzinger Jožefu, delavka, poročena 7, februarja.
Stefanič Ivan, /idar in Mravlje Micko, delavka, poročena 7, februarja.
Teran Jožef, mizarski pomočnik in Omahen Jožefa, natakarica, poročena K. marca.
Hafner Alojzij, mehanik in Šmajdek Jožefa, delavka, poročena 2t. marca.
Plut Stanislav, han. pripravnik In Šumi Jelo, učiteljica v Kranju, poročena 21. marca.
Majdi«1 Ivan, žel. uradnik in Lavrenčič Ana, poročena na Primskovem 2'). marca.
Župnija Kranj
MRUšKA KRONIKA.
Ciglič llinko, delavec, se je smrtno ponesrečil 16. februarja
O/NA Ml. A ZA APRIL. Jnkofčič Mihael, posestnik, umrl  V 80 letu starosti  IS. lehr
-• Prvi petek v mesecu ob 6. sv. masa pred izpostavljenim Zupančič  Gabrijelo,  učiteljica,   umrla  /a   Itripo   v Tržiču
Sv- l\. T pokopana  v   Kranju  21. februarja.
i   u i        , ..                  i ,.                      i       cv   mašn med Prosen   Morijo,  vdova,  umrla  Za   vodenico  v  44  letu staro
4- Bela nedelja, prva nedelja v mesecu, ob <>. sv. masa p»eu „   ,. , .
*ft0s*n„i •    •          n t ••    -r i '               x__,,ia,.,Wln r.\ moški* st|. dno 2(i. leoriiarta.
* "'ftvljenim sv. IVsnjun lelesom. mesečno obhajil" *« 111,1,1,1 •
Poldne shod za dekliško Mar. ilružbo. Remi«   Pavel,  šolski   učenec,   umrl   v   Ljubljani   v bolnici
i ,                                                        ,     .                 iii pokopan v Kranju 7. marca.
,    ll-II. nedelja po veliki noči, služba božja po navadi, poppldr - ..
"s|"'d zo žensko Marijino družbo. K""",',' l>u*""' "«"vlVv sm v Km""'' ,mn'1 '"•
Stran 18.
KRANJSKI ZVON
Št
ev.
Župnija Šmartin pri Kranju
OZNANILA ZA APRIL.
1. Zvečer ob pol ~. uri molitvena um.
2. Prvi petek. Sv, maša pri oltarju Srca Je/, z blagoslovom. ■i. Bela nedelja. Božja služba zjutraj po navadi, ob    /. blagoslovom, popoldne ob 2. ura molitve.
11. II. nedelja po veliki noči. Božja služba po navadi.
14. Vnrstvo sv. Jožefa.
15. III. nedelja po veliki noči. Služba božja po navadi.
25. IV. nedelja po veliki noči. Sv. Marka. Ta dan prošnja procesija.
MRLIŠKA KRONIKA.
I. marca Katarina Batistič, vdova, stara 62 let.
S. marca krnus Jarmila, liči tkalskega mojstra, stara "i let, umrla na Gor. Savi.
12. marca Jugovic Ivana, \dova. stara 73 let, umrla v Stražišču.
13. marca Golob Martin, zak. sin železničarja, star 6 mesecev, umrl na Šmarjelni Gori.
14. marca Čcmažar Marija, babica, užitkarica, stara 80 let. umrla v Sr. Bltnjll 39,
kons.svel.POKORN:
Kaplani v Kranju
Luka Seebacher80 (Sepochar) je bil 8. maja 1.1497.
kaplan oltarja sv. Nikolaja v Kranju, naslednjo leto je bil v Moravčah olicijanl ali vikar, leta 1312. pa je župnikoval v Šmartinu pri Kranju. Imel je v Kranju hišo bliza župnišča v ulici. Leta 1518. še živ.
Gregor Maček1" (Matzikh), duhovnik v Kranju leta 1503. On ni hotel plačali ondolniina meščanoma Ivanu in Mihaelu nekega dolga. Zalo mu je nnddijakon Erazem Steirer (Steyr) zapečatil vse imetje ter naznanil 20. julija 150') župniku kranjskemu M. Operli. da naj s prižniee oznani, če se hoče Maček zoper to kaj priložili, naj gre v Videm pred generalnega vikarja.
Leonard Kanja82 (Keynna), mestni kaplan kranjski, je leta 1503. vročil župniku Operti naddijakonovo pismo glede napominanega Mačka.
Anton Petek88 (Petiehg). kaplan kranjski, je s prejšnjim vred župniku vročil 20. julija 1505 naddijakonovo naznanilo glede Mačka.
Primož Kovorec84 (Keuertz), vieekaplan kranjskega hospitala, je vžival neko njivo ležečo v obmestju (Burgfrid). Zaradi nje ga je tožila Uršula, hči pokojnega Martina Jelena. Sodnik in priseženci mesta Kranja so trdili 20. februarja 1506. da spada pravda pred njihovo sodni jo. V tem smislu je pisal 9. oktobra i. I. tudi vicedom Jurij pl. Eck.
Vincencij Mihaelov85 sin iz Kranja se imenuje dne 12. novembra 1500 „officiant" kranjski. Ze leta 14%. je bil ondi organist. Leta 1497. dobi 22. decembra opro-
ščenje o pogrešku zakonskega rodu. Poprej 23. maja istega leta je prejel subdijakonat v Čevdadu na titel Jurija pl. Eck-a, zakladničarja rim. kralja. Posvetili so ga v dijakona K), marca, v mašnika pa 31. marca letu I49S. v Beljaku.
Florijan Martini/8" iz Kranja (Kronburg), <luh«)V' u i k oglejske škofije, proda  postno nedeljo ., Junica (13. marca) leta 1502. zemljišče v Srednji  vasi |>(,f'" brežkima cerkvama pod gotovimi pogoji.
Iz vest j a muz. društva III. str. 2(> in str. 66. :" Izvestja muz. društva 11. Str, 59.
[zvestja muz. društva II, str. 59.
Tu m. " Ravnotam. " Tam III. str. 26.
odbroski zupni a
■hiv.
Razno
Kaj je treba storiti v slučaju smrti v družini?
Smrt družinskega člana napravi v družini mnogo žalosti, i'8*' buljenja in zmešnjav. Mnogi ob taki priliki izgube glavo in s> "' vedo pomagati. Toda: postava življenja je: da eni umirajo, ko f'1, drugi rode. Ob smrti je treba opraviti tudi opravke, ki so poti''''' ni /a pogreb pokojnika.
Smrtni slučaj je treba predvsem javili banov inskemu /dri1' niku dr. A. Novoseljskemu. ki napravi mrliško ogledni list. zdravniku je treba navesti priimek in ime mrliča, njegove POJ« ne podatke, kraj rojstva, njegov poklic, stan kraj smrti. II jep°* redno bivališče in vzrok smrti.
Mrliško Ogledni  lisi se na  to prinese  v   župno pisarno.
kjn
se javi smrtni slučaj in se določi čas pogreba iu s koliko dub°l niki se vrši pogreb.
Ko je v župni pisarni vse potrebno dogovorjeno, se ol>ves|1 cerkovnik o pogrebu in zvonenju. Na to je treba stopili na |>"l-" pališče. kjer se obvesti grobar, s katerim se dogovori, kje naj |Z koplje grob. Če ima družina svoje grobišče ali že plačan g''° pove to grobarju, sicer isti sam določi mesto groba.
Vso to uredi lastnica pogrebnega zavoda, gdč. Kranja Pili'"1' če jo družina pravočasno obvesti. Sploh  \e najbolj prikladne- ■ v se le zadeve uredi pogrebni zavod.
Če se nahaja mrlič v drugi župniji ia bi domači radi picf . Ijali svojega mrliča v Kranj in ga dali tu pokopati, mora d» tozadevno dovoljenje okrajno glavarstvo, v  katerem okolišu l';/! mrlič. Dotična Oblast izroči potrebne listine, ki so morajo prm™ \ /upnišče. če se mrlič pripelje od drugod.
Posebno bi opozoril, da duhovščina ne sme prej pokopali 1,11 liča, dokler ne dobi potrebnega mrliško oglednega lista. PriStO J /e parkral do neprijetnosti, ker stranke istega niso princ" pra vočasno.
Plačevanje grobov, da se ne prekopi je jo, se pri kranjsk'-"1 pokopališču več ne sprejme radi pomanjkanja prostora. Za S»* čaj, da bi prostora zmanjkalo, se bodo morali mrliči pokopa*" ludi v onih grobeli. ki so sicer plačani za dobo II) let.
Snaga na pokopališču. Okrog pokopališča v Kranju so v*'"11" celi kupi starih vencev, smeti, starih rož iu drugih takih stvi""' ki jih stranke zmečejo preko zidovja raz svojih grobov. Pr"s"" da take stvari mečete le na prostor pri mrtvašnici. Če kdo n' kam bi odložil smeti in drugo nuj vpraša grobarja.
T/C,
Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Skerbec, župnik v Kranju. - Tiskarna Tiskovnega društva Kranj