Vtorak. f*trta\ inioUto Uhaja in »elja v Mariboru br«i p.isiljABJ* na dam ta TSf 1 f to » nI — k, i u |>ul lata ..*„ — ,. M MM lft» . B m M u /a MM >«t» 10 gl. - k, la pol I .ta — ., ta Mrt Ma * ., uo „ Vrailništv.i iu |.r iumli« je t goapoakih u11 ah (llrrrengaane) it. 117. Št. 96. I NAROD. V Mariboru 14. novembra 1868. Oznanila: Za nifadnj .ir.itopna Trato aa »lilij« I kr , (a la iitiana I krit. .'■ kr. t« tiak« zkrat. I kr. ,.. «a tiaka Sktat -Tali piimanka ta pl.i u ■ jfjo po pro»t»ra. Za Tlak tuck j. plaiat-kolak (itampalj) i« jo k. Bokopl.l ia na miljo, dopiai nij »» blafoToljno fran kujejo. TeooJ I. Slovenija \ stani! Tako jo klical pred šestdesetimi leti Valentin Vodnik po naši domovini. Srco je vrlega moža bolelo, ko je videl, tla se i z domačega in n a domače ne zidu v Sloveniji nič, temuč da se pričakuje vse iz tujega, da jo domača šega v slabem imenu, da je omika, znanje in vednost lastnina, do ktere je le nckteriin mogoče. Slovenija vstani! In če ravno ni precej vstala, ni se izgubil ta klic, temuč ostal je vdomovini in še dandanes kličemo .... le nehajte brati, g. državni pra\^ik,'JcuHožite Murkotov besednjak in vaše učeno očale, če jih imate; kajti spoznamo, da je vaša moč in oblast velika. Ta spis je in bode od kraja do konca nedolžen, in če smo mu tako rebeličen naslov pritekuili . za bogu nismo imeli namena vam in sebi težave delati, temne samo nektere svojih č. bralcev, ki bolj politiko ljubijo kot drage reči, smo hoteli pridobiti, da bodo raje brali članek nad črto o našem Valentinu iz Šiške, nnjpoštcnejeni frančiškanu, kar jih je bilo med nami. Dvakrat je že namreč ljubljanski dopisnik tega lista Slovence priganjal, naj zopet na noge stopijo in dopolnijo nabiranje za Vodnikov spominek. In temu se je pridružilo, tudi društvo za hrambo narodnih pravic v Ljubljani. Kapitala je že nabranega, kakor izvemo 1840 gld. in upati je, da se bo še kaj nabralo, ako ho ljubljanska „Slovenija" to resno v svojo skrb vzela, kakor je videti, da so bo zgodilo. Tako se ho Vodniku dostojen spominek postavil, česar se veselimo. Vprašanje pa nastane, kakov spominek naj hode, da bo po mislih zdanjega časa dostojen toliko, kar Slovenci moremo. Na to vprašanje bomo denes odgovarjali in ker se nam — žalibog! — šo od Slovencev očita (prav po slovenskem propohlevnem značaji), da vedno „preveč tirjamo" in da se zarad našega nezadovoljstva v toni in onem ni ozirati, niti na levo ni na desno, — hočemo denes enkrat poboljšati se iu menj zahtevati, kakor oni. Za to poboljšanje pa morda sinemo vsaj to povrnilo upati, da se naš glas ne prezre, temuč dobro premisli brezozirno od kod je prišel. Da precej v sredino sežemo, rečemo: Vodniku naj se no stavi spominek na enem mestu, ne i/, kamena, temuč spominek duševen, ki bode viden in koristen vsemu narodu, in se bode ponavljal in naraščal od leta do leta. — V naslednjem nekoliko razlogov za ta nasvet. Že posamezen človek, kteri si je določen namen v svojem življenji postavil, in ima ta namen vedno pred očmi, obrača in sodi iz tega svojega stališča vse razmere, v ktere prido, uravnava vsa svoja djanja tako, da ga temu namenu bližajo. Kar velja posameznemu, to jo veljavno tudi veči individualnosti, narodu. In kaj je namen našega narodnega prizadevanja, to je bilo že dostikrat povedano, namreč omika našega naroda, in po omiki veče blagostanje in boljša svobodna prihodnost. To je držaj, ob kterem nam je hoditi v političnih vprašanjih in v vbcui, kar se naroda dostaja. Vodniku se ima stavljati spominek v imenu narodovem, ima se stavljati kot za narod delavnemu možu. torej je pravilno, da tudi tu pred očmi obdržimo omenjeno naše glavno vodilo. To vodilo pa nam veleva, da sicer v prvi vrsti skažemo čast Vodniku, da skrbimo, za ohranitev in gojitev spomina njegovega, da pa se v drugi vrsti vprašamo: ali se no da vse to storiti, zraven pa še naš glavni namen pospešujemo. To pa dosežemo, ako namesto mrtvega kamena, v kterem bo kapital mrtev ležal in pokopan, ustanovimo iz denarja, ki se je že, in kar so ga bo še nabralo: Vodnikovo štipendijo za dobre pesniške, dramatične ali pripovedne izdelke. Kapital bi ostal nedotekljiv, obresti bi pa leto za letom opominjale z izdanimi knjigami na moža, ki je prvi klical: „Slovenija vstani!" in bi ob enem pomagale vstajenje Slovenije pospeševati. Malo nas je, bogati nismo, literature nam je treba, zavodov za izdajanje knjig ne bomo imeli nikdar preveč. Pazimo toraj, in gospodarno obračajmo vse, na eno veliko svrhot S „praktično" politiko se postreza sem ter tjc. Tu je pokazati praktičnost, in sicer tako, ki je na vse strani koristna, na nobeno kvarna. Kake razloge bi imeli za kamenito (ali vlito) statuo? Si hi tacucrint. lapides clamabunt — bi se nam reklo morda. Pač je to veljalo nekdaj. Svet se je spremenil, časi, ko so egiptovski tirani v nebo štrleče piramide in obeliske stavili, ne vrno se več in vso denašnje monumentalne stavbe imajo le pomen, ako so umetnostne. Si hi tacuerint! — Tedaj še le potem bo kamen govoril. Tega pa treba ni, govorimo mi, kujigo naj govore, knjige naj neso Vodnikovo ime po vsej Sloveniji. Pomen bi imel kip, ako bi bil umetalen, po vseh tirjatvah estetike, da si hi v naših razmerah še zmerom bil bolj svetovati duševen vedno rastoč spominek, kakor ga imamo v mislil). Predno bi pa mogli tak spominek postaviti, trebalo bi denarja, kolikor ga pri naši ubožnosti nikdar ne spravimo skupaj. Kažemo tu-le: kolikor tisočev je Hrvate stal .Telačičev spominek. Pa ko bi toliko množino denarja skupaj spravili, da bi se dal velik spominek pri pravem umetniku naročiti, pomniti je, da bi šel denar iz dežele. Naša domovina je v zdanjem času še zadaj v tej zadevi, umetnikov nimamo, naši samouki pak so samouki. Kdor ima malo denarja in si kupi zemljišče, ne zida najprvo lepe hiše, temuč potrpi sslabejo; tolikanj bolj pa skrbi za obdelovanje svojega posestva. In šo le kedar mu je dobro obdelano posestvo brez dolga, kedar mu donaša dobiček, potem misli tudi na zunajno lepost svojih zidov. Mi Slovenci imamo svojemu narodu še mnogo dolga, mnogo dela za omiko ljudstvcno je treba. „Dovolj je spomina, me pesmi pojo", tako je Vodnik sam pisal. In ker si ne moremo misliti, da bi bil pisal, česar mislil ni, smemo trditi, da bi Vodnik, ki ni imel svojo pred očmi, temuč narodovo, ko bi z onega sveta prišel obe roki za to vzdignil, da se stavi duševen spominek, ki bo živeje klical: „Slovenija vstani!" kakor kip, ki bi morda le ljubljansko „zvezdo" lepšal, ali morda celo estetično oko mimo gredočega izobraženca žalil. O posameznostih tako „Vodnikovo literarno štipendije" (ktoro misel ni nova), dalo se ho obširneje govoriti šo le, ako za to odločen odbor in ljubljanska „Slovenija" ta nasvet v principu sprejmo, kar jej bodi v imenu slovenskega napredka iu — lchko rečemo - v imenu Vodnikovega spomina živo priporočeno. H koncu dostavljamo, da pač velja, knr smo tu govorili o Vodnikovem, tudi o Slomšekovem spominku. Čemu pri mariborskem konaistoriji in vedi ga Bog šo kje beračiti za prostor. Prostora naj išče odbor v omike-željnosti in omikepotrebnosti slovenskega naroda, tam so bo postavil najlepši spominek iu pametni potomci bodo vedeli ceniti tako modro ravnanje. Govor poslanca L. Svetca v 140 seji državnega zbora o postavi, s ktero se določujejo časne in krajne izjeme od veljavnih postav, (fo stenograf, zapisniku.) (Daljo.) Hočom so držati le pričujočo postavne osnove. Vprašate me zopet: Ako te osnove ne potrdimo, kaj potem ? Po mojem mnenji bi bilo še dvoje popred storiti, predno sklenemo tako postavo. Prvo bi bilo , da se kazenski zakonik zboljša in popravi, da so potrdi kazenski opravilnik po osnovi, ki jo pred nami, in da dobimo porotne sodnije. To jo neobhodno potrebno, če si hočemo zavarovati svoje ustavne pravice. In drugo je, da moramo poskusiti, kako hi narode - ne udušili — ampak pridobili, kako bi z njimi napravili pomirje. 0 tej stvari hočem obširneje govoriti, in bom skušal popraviti pred vsem dve krivi misli, ki ste se med nemškimi poslanci udomačili. Prva teh misli je, da vse narodno gibanje v Avstriji posebno med Slovani ni naravno, ampak umetno; često se rabi izraz „narodnostna sleparija" (na-tionalitatenschwindel). To krivo mišljenje zelo ovira pomirje, ker pripravlja vse slovansko gibanje v prav slab glas. Drugič se trdi, da je narodna ravnopravnost že popolnoma vpeljana. To je v odboru trdil zelo čestitljiv ud visoko zbornice. Tudi ta misel je kriva, in kdor se je drži, mora napačno sklepati. Zatorej dovolite , da te točki v kratkem razjasnim. Morebiti mi boste ugovarjali, da to ne spada k predmetu posvetovanja; vendar pa upam, da se, kedar reč dogotovim, prepričate, da prav zelo spada k reči. Glede narodnega gibanja menijo nekteri, da so jo pričelo šo le lota 1848. To ni kratko ui malo ni res. Narodno gibanje avstrijskih narodov sega še v preteklo stoletje nazaj. Znano je, da gaje prvi izbudil cesar Jožef, vzlasti ko je hotel nemški jezik po vsej državi razširiti. To gibanje se je najprvo pokazalo na Ogerskem; potem so je razširilo tudi po drugih državnih deželah. Tako je n. pr. znano, da so bili med Hrvati in Ogri v tej zadevi že okolo leta HO. prepiri. Leta 184f> jc v Zagrebu curkoma tekla kri tudi iz ravno tacega vzroka. Kar se posebno Češke tiče je znano, da so možje kakor Dobrovskv, Šafafik, Kollar, Palackv že davno davno začeli svojo delavnost, možje, ki so bistveno pripomogli, da se je zopet obudilo narodno čutje. Ti so, posebno pa Dobrovskv, že v prejšnjem stoletji začeli svojo delavnost. Kar se nas Slovencev tiče, mnogo jih misli, da smo se še le včeraj ali predvčerajšnjem zavedeli svoje narodnosti. Tudi to ni resnično; že za časa francoske revolucije se je pri nas pokazalo narodno gibanje; pesmi Vodnikovo bi vsacega o tem podučile, da jc že tedaj Vodnik slovensko ljudstvo spodbujal k delavnosti in samosvesti, sam pričenši narodno slovstvo povzdigovati , gradivo za besednjak zbirati in celo prvi slovenski časopis leta L802 izdajati. To gibanje kesneje ni nikdar ugasnilo, ampak zopet in zopet in krepkejše se je pokazalo že pred letom 184S, kajti časopis „Novice", ki še dandenes izhaja, začel je že leta 1848 izhajati. Iles je, da se je leta 1848 vso to gibanje živahnejc kazalo. To pa jc celo naravna stvar, ker so pač tedaj narodi zopet svobodno dihati mogli, ker so padle železne spone, ki so jih popred uklcpale in ker so mogli zopet svoje želje in namene javno izrekati. Ravno take dogodke jo zopet prineslo leto 1859 iu 18GG. Iz tega lehko sprevidite, kako žalostno jc moralo biti vse v Avstriji, če so morali narodi šo le na katastrofe, na državno nesrečo čakati, da so mogli na dan s svojimi opravičenimi mislimi, željami in pravicami. Vidite torej, da narodno gibanje med Slovani ni novo, ampak da je staro, da sega celo nazaj v prejšnje stoletje. Iti tudi sami ne stojimo s svojim narodnim gibanjem. Ravno isto se razodeva tudi pri Nemcih in Magja-rih. Nočem govoriti o Magjarili, saj vsi vemo, da jo njih gibanje in politika izključivo narodna. Pa tudi pri vas, gospoda nemškega rodu, je Vaše gibanje narodno. Mar to ni bilo narodno gibanje, kar jc cesar Jožef nameraval? Kar so nadaljevali Metternicb, Ilach, Schnicrling, ali to ni služilo narodnim koristim? In ali niste najzadnji čas pri posvetovanji o ustavnih postavah posebno merili z narodnim merilom, ali niste sami izrekli, da samo R2A zato ne morete ustrezati tirjatvam po avtonomiji. tako kakor so se stavile, ker bi se po tem takem odpovedali pravicam nemški' narodnosti. Nedavno sem v odboru sam slišal zelo spoštovanega člana rabiti izraz: Pri revisiji ustave se je glede avtonomije storilo, kar količkaj more storiti človek in Nemec. Nočem se ozirati na to, kar ste razkazovali pri strelski svečanosti na Dunaji, dasiravno je znano, da seje pri tej priliki daleč sezalo čez mednarodne in državopravne meje. Iz vsega tega je razvidno, da tudi Vi tirate narodno politiko, in da nimate nobene pravice v tem obziru Slovanom kaj očitati. Tii smo vsi enaki, lo za to nam gre, da najdemo mudus vivendi, da najdemo pravo pot, po kteri bomo mogli vsak svoje pravice tako vživati, da si no bomo drug drugemu na poti stali. Kar se tiče ravnopravnosti, dejansko ni vpeljana. Mogoče je, da m na Češkem dovolj obzira na jezik, tega ne bom zanikaval: drugače pa je že na Moravskem. Tam §, 19. temeljnih državnih postav o splošnih državljanskih pravicah še nikakor ni izpeljan. Še slabeje je z ravnopravnostjo v južuo-slovanskih deželah: Na Štir-skem, Koroškem, Kranjskeni, Primorskem, Dalmatinskem in Isterskem. Tu so še pričetek ni storil, da bi so imenovani Jj. dejansko uresničil, in to nas nikakor ne more hladno-krvne puščati. Vidimo, da ministerstvo krepko postopa, da more krepko delati. Videli smo n. pr., kako krepko su je vlada potegnila, da so se izvršile verske postave; nedavno smo slišali, kaj je vse storila, da bi v rod dela imenike za civilni zakon. Če pa premislite pravo potrebo v obeh zadevah, našli boste, da bi bilo veliko bolj potreba, da se krepko vpelje narodna ravnopravnost, da pa v tej zadevi še marsikaj pogrešamo. Vzemite le civilni zakon za silo. Koliko takih zakonov se je sklenilo v celi monarhiji? Meni je znan samo eden. Na enakopravnost pa jih čaka miljone in miljono, ki se z ravno isto pravico sklicujejo na temeljni) postave, kakor oni, ki tirjajo svoje verske pravice. Tako vladno postopanje tudi ne more nikjer najti prijazne sodbe, ne le ne pri tistih, kterih se neposredno tiče, ne le pri Slovencih so nasledki tega vedenja škodljivi, ako se kaže, da se postave ne izvršujejo, ampak ravno tako se mora goditi tudi pri drugih Slovanih, pri Poljakih in Čehih; kajti če so postava ne izvršuje vselej, enako in brez posebnih obzirov, če se ne izvršuje brezobzirno, potem to tudi tam nima posebne vrednosti, kjer se ravno izvršuje. Tako vedenje ne izbuja zaupanja; ljudje mislijo, da se le zato daje, ker se mora dati, ali ker se od tega kak poseben dobiček pričakuje; ni pa nobenega poroštva, da bo pravica tudi tedaj stalna, ko ne bodo več merodajni taki obziri. Istina je, da jo v slovenskih pokrajinah slej ko prej še vedno nemški, oziroma italijanski jezik učni jezik, celo v ljudskih šolah. Slej ko prej se še dandenes pri kazenskih sodnijah s čisto slovenskimi strankami spisujejo nemški zapisniki; pri sodnijah se pišejo vabila, odloki in razredbe še zmerom v nemškem jeziku in razen zaukaza, kterega je izdal še prejšnji minister pravosodja Hyo za Kranjsko, ni se v tem obziru dozdaj v slovenskih deželah šo storil najmanjši korak, da bi se izvršil §. 19. Toliko sem hotel opomniti glede narodne ravnopravnosti. Toda ravnopravnost nima le narodno, ima tudi politično stran, ktera je posebno na Češkem odločivna. Tudi narodna ravnopravnost, ako ima res pomirivna biti, potrebuje svojega poroštva. Tu jc treba, da sme dotični narod kolikor mogoče sam določevati o svojih pravicah. To ravno je namen avtonomije. Ce Vas potem vprašani, kako je v tej zadevi na Češkem preskrbljeno, morate pripoznati, da jako slabo. (Dalje pri h.) Naša društva. (Društvo za hrambo narodnih pravio) je imelo v pondeljck 9. t. iu. svoj drugi občni zbor. Priča mu jo bil kot ces. komisar gosp. Gutt-uian, zdaj mestne gosposke voditelj. Prvoniestnik društva gosp. dr. Janez Bleiweis je začel zbor, kteremu jo prvokrat predsedoval, s kratkim nagovorom, v kterem jc rekel, da rad priznava čast, ki mu je došla s tem, Ja je na čelo postavljen važnemu društvu, a da po tem mestu ni nikakor hrepenel, ker no prezira težav, ki se ž njim strinjajo. Nemogočo bodo zadostiti vsem, ki bodo kritikovali društvo: onim hode vse preveč, drugim vse premalo. Društvo naj hodi vsegdar tisto edino pravo pot, ki jo mu naznanja blagor domovine, ne glede na desno niti na levo. Domovina naša potrebuje dandenos krepke hrambe, a zrele politike. Sloga pa mora biti zastava, pod ktero naj so zbirajo vsi pravi brainbovci narodnih pravic, kterim je nesloga pogin. — Po govoru predsednikovem je poročal tajnik g. Murnik o opravilih, ki jih jo dovršil odbor po sprejeti nalogi zborovi, med kterimi so važnejši bili ti, da jo skrbel, da se brž ko mogoče spiše knjižnica o zedinjenji Slovencev na blizo 5 polah (3 pole zgodovinskega obsega, 2 pa druzega), — da je izročil pismo c. k. deželni vladi zarad ravnopravnosti narodne v šolah, — da jo naredil zahvalnico narodni večini deželnega zbora kranjskega za krepko hrambo narodnih pravic, — daje prevdarjal postopanje zarad prihodnjih mestnih volitev, in da bode ob pravem času o tem poročal. Dodal je naposled, da je po poslednjem občnem zboru pristopilo novih udov 101. Potem jc prišla na vrsto debata o 1. predlogu odboroveni, da se društvu prideno ime „Slovenija". Gosp. dr. Poklukar je v imenu odborovem zagovarjal ta predlog, rekši, da ta pristavek, glede na bistvo društveno, je sicer le bolj formalnost, al potreben je, ker ime „društvo za hrambo narodnih pravic" jc tako silo dolgo, da ni ročno za navadno rabo. Ko gosp. dr. Jan. Bučar nasvetuje, naj bode društvu iz zgodovinskega ozira raje ime „Ilirija" in ga gosp. Horak v tem podpira, — gosp. L. Ravnikar, v soglasji z gosp. Nolijem in g. Žagarjem, pa nasvetuje, naj se sklep o tej zadevi odloži za prihodnji obilniši zbor. — in gospoda dr. K. Bleivveis in F. Ravnikar zagovarjata predlog odborov, je glasovanje po obili večini odločilo, društvu pridene ime „Slovenija". (Dobro, dobro!) — Drugi predlo; so nabira doneskov za Vodnikov spominek nadaljuje, uvaja gospod 8 tem, da pove iz „Novic" začetek nabiranja po pozivu dr. Tomanovcm in daje pozneje ponehalo to nabiranje, po kterem je zdaj v hranilnici splav- ljenih 1810 gld. Po živahni debati, ktero so se udeležili gospodje Grazoli, Fr. Ravnikar, Noli, dr. Bučar, Žagar, je bil odborov predlog sprejet s pri« stavkom Grazebjevem: naj odbor oskrbi po javnem razpisu načrt spominka in pozveda stroške njegove, da se potem ve, kdaj bo denarja dosti. — dalje s prUtavkom Fr. Ravnikarjcvim: naj se odbor o svojem času obrne tudi s prošnjo do mestnega zbora in deželnega zbora, in s pristavkom Nolijevim: naj se nabira razteza do vseh krogov ljubljanskih. — Konečno so bili sprejeti 3 nasveti: namreč 1) nasvet g. L. Ravnikarja: naj odbor prevdari in poroča prihodnjemu občnemu zboru, kako bi se dal v Ljubljani slovensk dnevnik ali saj 3krat v tednu izhajoči časnik na svetlo spraviti; 2) nasvet Noli-jev: naj se pogumnim braniteljem narodnih pravic okolice tržaške naznani priznanje in sočutje društva našega, in 3) nasvet Horakov: naj društvo še eno stopinjo več stori in po slovenskih državnih poslancih na Dunaji peticijonira pomoči za ljudske učitelje, v okolici tržaški iz službe djnne. Ob P. ni i je bil konec zbora, ki je prav v pailamentarničncni redu razpravljal vse predloge. („Novice.") I) opis i. Iz lij ubijane. [It v, a-ti, da nas varuje grdenja — po svojih ljudeh. lo, Česa se 1)0ji. to je narodni črt, kterega menda ruti, da za njim liodi kakor črna senca, ki jo vidi. pa prijeti ne moro. Pa da bi svoj grad \ NVorthaj-merico pretvoril, narodni črt ga In. videl kje najti, tu ali tam. Sploh je med zagorskimi magjaronskinii vlastelini strah, da jim hočejo narodnjaki rudečega petelina na njih gradove posaditi, in izraz tega straha jc, da je nagla sodba tudi na zažig smrtno kazen postavila. Kakoiini so -ami, taki mislijo, so tudi drugi. Narodna stranka ima dosti dragega orožja , in sicer postavnega in poštenega orožja, s kteriin bije boj proti Magjarom. Kedar koli vidim grad Lužnicn, kako ponosno stoji na nizkem brežuljku, obdan od krasnih vrtov in gajev, vsakokrat mi nehote pride na misel opis grada in prevzetnega kralja v (Jblandovi pesmi: pevčeva kletev. — Govori se, da ho naš baron, kedar bo nagodba z Magjarsko sankcionirana, dobil predikat: graf vou Zagorienl po čemu bojo že dolgo hrepeni. Mi Zagorci mu Sesti« tntno: bilo mu na slast! Na čast ntU le no ho, zakaj njegov bodoči grofovski predikat, bo hrvaški narod moral s žrtvo svojega državnega prava, svoje samostalnosti, svoje svobode plačati. Na 16. t. m. jo zopet naš sabor v Zagreb sklican. Zakaj V Brž ko ne zavolj Reke. Ljudje si prišeptavajo, da se jo stvar začela zelo spodti-kavnti. Pa nas je res tudi že sram pred drugimi slovanskimi brati, pred Cehi, Srhi in Slovenci, da damo tako grdo po nas jahati. Te dni so nam poslali i/. Zagreba paškvilno pesem, ki v šestdesetih št t o 1.1 h v kajkavskom narečji hudo šiba naše vladne osebe in naš nazivi-sahor. Ce ravno Mngja roni po njej prežijo, kakor svoje dni ljubljanski škof Kron po lutranskih knjigah, vendar je že po celem Zagorji od Pregrade dolj do Krapinski mosta v sto t crnih prepisih razprostranjena. Ime mag jaronsko je pri nas grda psovka, ravno kakor leta 1848, in dokler bo to ime psovka, nima naša sedanja vlada pravega temelja, prave bodočnosti. Zanimalo bo gotovo bralce „Slov. Naroda" tudi kaj o opozicijonah nem narodnjaškem taboru v Sesvetih slišati, o kterem so Dunajski in za njimi tudi drugi listi scnzacions-telcgranie iz Zagreba prinašali. Cela stvar je bila zgolj ntistitikacija. in sicer so hili Magjaroni mistificirani, ali kakor Nemce pravi, V april poslani. In zares jo bil \speli te inist itikaci je popoleu Nekdo je namreč Magjarononi na uho zašeptnil, da boje nameravajo narodnjaki na 2, novembra V Sesvetih volik opozieionulni tabor držati. Ta vest je naredila veliko vzneinirenje v vladnih krogih. Zagrebški veliki župan , in v eno narodni apostata Mirko Bogov ič brž pošlje celo četo panduiov in žandarjov na čelu s posebnim koinisaroin v Sosvete s strogim poveljem, da so imajo govorniki aretirati , zbrani narod pa na vso vetrn razpršiti. Pa ko komisar s svojo vojsko tje pride, kaj mislite, kaj je našel? Veliki svinski tabor, zakaj na vseh svetnikov dan 'J. nov, se v Sesvetih eden največih svinjskih semnjev obdržava. Zdaj še le se je Magjarononi med očmi zasvitelo, iu komisar iu njegova vojska so prišli z dolgim nosom nazaj. Da pa magjaroni svojo dolge nosove prikrijejo, se hvalijo v svojih organih, da so pandurske in žandarske čete opozicionalen tabor v Sesvetih ubranile. raze (Državnega zbora 144. seja.) Na dnevnem redu j" brambovska postava. Poročevalec odborove večine dr, Gr0S8 pravi, da ni poročevanja niti z vesoljem prevzel, in da bo večidel z manjšino glasoval. Dr. Iicch-bauer kot poročevalec manjšine opominja, da je državni zbor vedno za to delal, da bi se vojaška moč znižala, donos pa stavi vlada orjaško tirjaujc do zbornico, kterega ni nikjer s številkami dokazala, ampak le tako od daleč nektere številke imenovala. Govornik jc za splošno brambovsko dolžnost, a ne za cezarizem, militarizem in vojaško gospodarstvo. V državi naj bo vsak mož sposoben rabiti Orožje, a ne da hi si pridobival osebno slavo, no za dinastične dobičke, tudi no zarad zunajne moči. Opravičena je samo brambovska sistema, ki daje najvešo moč z najmanjimi stroški. Govornik s številkami razkazuje veliko prednost deželne hrambe mimo stoječe armado, Vladna osnova hoče stalno armado, ki ho spravilu državo na kant, ki za trdno ustanovija militarizem, kteri jo deželna hramba lo sitna pritiklina. Služba v armadi jo predolga, armada prevelika, njeno število je više nego 1.200.000 mož. Kako bomo pri svojih denarstvenih okoliščinah toliko armado plačevali. In celo za deset let naj jo privolimo, tako da bi drž. zastopniki no imeli pravice kaj spremeniti, ko bi bila še tolika potreba. Mi hočemo vse odpraviti, kar bi nam militarizem za zmerom v Avstrijo vpeljalo. Vlada nima zaupanja do deželne hrambo; vsaka država pa je izgubljena, ki si ne upa svojim državljanom samim orožje v roko dati. Kaj pa da za deželno hrambo je glavni pogoj navdušenje za očetnjavo, ktero je le tam mogoče, kjer so se svobodno naprave udomačile, kjer vsakdo z očetnjavo brani tudi svojo svobodo, svojo srečo. Tudi manjšina hočo, da so more Avstrija braniti vsa-cega napada; noče pa, da bi so ljudska moč za drugo koristi rabila, nego za njegove; hoče, da ljudstvo ve, čemu se rabijo njegove moči, da se ne hode vojskovalo proti ljudski volji. Poslanec VVeichs posebno opominja, da je finančni minister obljubil, da se bo v vojaškem proračunu mnogo manj izdavalo; to jc po tej osnovi mogoče. Posl. grof Diirckheim: Avstrija ni doma niti politično, niti denarno vred jena in utrjena, vendar pa bom glasoval za postavo, ker jc Avstrija okolo in okolo obdana od prežočih sovražnikov, ki si hočejo novih dežel prisvojiti. Posl. F i g u 1 y: Če se hočejo druge države, ki se vedno le oborožnjejo, narodno-gospod.irsko uničiti iu na kant spraviti, zakaj bi se tudi Avstrija? Naši nasprotniki že dolgo na to računajo, da sc bomo s svojo veliko armado tudi v mirnih časih končali, da pa ako res pride vojska, ne bomo imeli denarja. Že v tej sesiji smo skoraj izrekli svoj bankrot, zdaj pa hočemo državi še veća bremena naložiti. 5 milijonov vojakov ima Evropa na nogah, a vendar vedno zagotovljajo vlado, da se za mir ni bati. Tako mirno stanje je slabeje nego vojska, kajti spravlja blagostanje vse Evrope na nič. Ustavne države ne potrebujejo v mirnih časih visoke armade; 250.000 mož smo imeli do zdaj odločenih za mirno čase, med tomi jih jo :i.r)00 I stalo na straži. Proti lastnim državljanom je lo redkokdaj treba vojakov ; v mirnih časih je lo tedaj velike rojake treba, ako m hoče ustava uničiti. Govornik šo obširno razlaga škodljive strani nov postave iz finančnega obzira m končuje: Ce domu pridemo, vprašalo nas ho ljudstvo: kaj ste storili? Odgovorili bomo: Zvesto smo so borili; kar se je doseglo, ni bilo v naši moči. In kaj bomo domu prinesli? Veće stroške za vojaštvo, če ta postava obvelja; iz tega izvira reči proračun, veči primanjkljaj, u e h o m o pa i>ri n osli porotnih sodnij, ne nove kaze n s k e p o s t a v e, ne boljšega in krajšega c i v il n c g a o p r a v i 1 -bika; pr i nesli pa bomo izjemno postavo, davke na kupone in morebiti še druge v oče davke. Grof Spi ogel zagovarja odborovo urino in pravi, vojska mora biti kos deželo hraniti, dežela pa vojsko izdržavati; to je lo mogoče s splošno brambovsko dolžnostjo, IzobraŽevanje se mora začeti zev ljudski šoli, potem ho tudi vojska napredovala, Zanašati se m le na iglene puške, treba je tudi, da so v viših vojaških krogih marsikaj posveti. 1'osl. Dinstl jc kakor vsi govorniki za splošno brambovsko dolžnost, vendar proti nasvetom odborove večine. One vlado, ki so si napravile 800.00(1 mož armade, tirajo napadno politiko; Avstriji pa, ki so ima po tolikih hibah zbrali in krepčati. prilega se le politika miru; za Avstrijo jo treba le odbojne armade, Tudi Dinstl bo opira na našo finančno onemoglost. Bazen tega hi bila tolika armada škodljiva iz narodno-gospodarskega obzira, ker hi 800.000 mož odtegnila delu, napredka in kulturi. Tudi našo ustavno razmere niso še toliko utrjene, da bi sc; smel drž. zbor, ki je ravnokar dobil pravico novake dozvoljevati, na 10 let tej pravici odpovedati. Konečno želi . naj lii se število vsaj znižalo na 600.000 mož. Dr. S tu ini loži zarad naglosti, s ktero so jo vrgla postava v zbornico in kaže na druge dežele, posebno na Ogersko iu Prusko, kako sojo tam postopalo pri enakih vprašanjih. Njemu je pričujoča postava toliko r politimi, finančni in narodno-gospodarski kant Avstrije. Splošna brambovska dolžnost je lepa stvar, a tii se jc prestavilo središče iz deželno hrambe stoječo armado, in i/, liberalnega principa so so naredile velike stoječe ar-ide, neprenosljiva Bplošna vojaška dolžnost, postavili so se celi narodi pod gospodarstvo sablje. Liberalni princip je postal mašina za vočo moč, sktero se imajo ljudstva zatirati, poslal je dinastiji podpora a narodom bič. Brambovska postava je vojaški konkordat. Osnova je nedosledna in škodljiva, kar govornik obširno dokazuje. Ako trdijo ministri, da bi ne mogli dalje v službi ostati, ko hi so osnova ne potrdila, trdi on mirno, da mu njegov mandat in korist njegovih volilcev ne dopušča za osnovo glasovati. Dr. Z i o m al k o v sk i ni zadovoljen z postavo, tudi noče, da hi vsakako za vlado glasoval, vendar jc za osnovo, da s tem dokaže, da mu je za Avstrijo iu da v pravem trenutku zna prezirati svoje deželne koristi državi na dobiček. I'o dr. Kaiseru govori posl. Skene proti odborov! večini; dokazuje kako nenatančna, celo kriva so vladna dokazila, kako je moral odbor vihrati z delom, ker je vlada tako tirjala, češ da bi morala odstopiti, ko bi se postava pred delegacijami ne dognala. To ni kazalo o najboljem okusu. Politični položaj v Evropi res ni najbolji, vendar ni še nič dokazanega. Vsa brambovska postava bi bila razen tega za prihodnjo vojsko norahljiva, morebiti celo škodljiva. Govornik hi najraje posvetovanje odložil, zdaj pa ho glasoval z manjšino. Pričujoča postava jc nesreča za deželo, za državo, nesreča za dinastijo. Iz onega posilnoga stanja nas mećete v drugo, iu če smo Vam po volji, nam očitate : zakaj sto bili. Tako se ho godilo tudi zdaj, če bomo vedno le zaupanjo do vlado izrekali. Govornik je proti splošni hramhovski dolžnosti v stoječi armadi; ker je to svobodi najbolj škodljivo, ker zatira ljudski razvoj in značajnost, ker vodi do cesarizina, kteri bi mu bil še povšeči, ko bi le Caosara imeli, ali teh ne rodi vsaka mati. V zadnji vojski nismo imeli reserve, ta naj se napravi po deželni hrambi. Sadova govorniku ničesar no dokazuje, pred vojsko smo bili že premagani. Ogri so sprejeli princi]) vojake igrat' (inilitiirspielen), kar so lahko storili, ker plačujejo lo .-JO mi pa 70u/0. Dua' zem ste urinih zdaj tudi v armado, s tem ste raztrgali zadnjo vez starega cesarstva. Govornik obširno razlaga finančno stvar in vpraša ministerstvo: kako je moglo ministerstvo Ogrom dajati koncesije, kterih šo v predmarčnih časih ni bilo in ki so ne slagajo z našo koristjo. Mnogo vojakov na papirji ne Btvnrja šo armade, ampak le prave razmero med potrebo in močmi, kar jih je. Ministerstvo je to pozabilo in moram reči, da ministerstvo nikdar ni bilo svoji nalogi kos. Sicer pa upam, da ho tudi za Avstrijo prišel čas, ko so ho delala v Avstriji sodba bolj po delih, kakor po lepili govorih. Dr. Ryger (za odb. večino) Avstrija je obdana z državami, ki imajo po miljon vojakov in čez; zatorej moramo na sc vzeti zla, ktera imajo naši sosedi; država, ki je i/, rok izpustila svojo moč, jo igrača svojih okoličanov — ni samostalna. Kdor hoče namen, mora hoteti tudi sredstva, kdor hočo Avstrijo, mora hoteti tudi. da je močna. O 1 15. seji bomo poročali prihodnjič, denes le toliko, da so govorili za nasvete odborovo večine b. Bcust, vladni zastopnik obristlieutenanl Horst, dr. Berger, dr. Giskra, g. Taaffie in da se je v specijalnom besedovanji in glasovanji pokazalo, da jc večina za vladno tirjatve. Slovenci so glasovali /. večino, govoril ni noboden, dasiravno bi bilo prav zanimivo zvedeti vzroke ki so premagali nasprotne tehtne razloge odborove manjšine. Poljaki so svoje nagibe javno povedali. Vlada si je menda vzela za načelo, da ne potrdi nobene volitve onih čeških poslancev, ki so podpirali deklaracijo. Kakor oni dan Clani-Marti-nica, tako zdaj neki ne bo potrdila dr. Ifraunera, ki je voljen za predsednika okrajnega zastopa v Sraihovu. „Corresp." 12. t. m. ima na čelu svojega lista natisnemo pismo „očeta" Palac koga, v kterem mnogo zaslužni češki vodja naravnost imenuje drž. poslanca grota Diirckheiina javnega obrekovalca, ker je slednji v očitnem parlamentu Palackimu očital, da je Javen deželen izdajalec" in eljivec" češkega ljudstva, za ktero očitanje ga ni niti predsednik, niti izmed nazočih državnih poslancev zavrnil. Ob enem povdarju Palackv, da jc bilo češkim poslancem moralično nemogoče stopiti » kak Čitlajtanftki parlament, nko niso hoteli storiti narodnega sumo mora. „\Yion. Abdpt." je imela nadavno hude čase. Pariški časopis „Siccle" jc bil prinesel dopis iz 1'ragc. v kterem so se stvari opisovale, kakoršne so v istini. Da se po svetu ratnica lave, ni moglo hiti stari službenici po volji in ves svoj „dementiraparat" je v kolobar pognala; za njo c- i v i I i j o drugi dunajski „neodvi-nežiu: svet pa vendar le izvoda nekoliko resnice. V šoli za topničarskc častnike bo neki nehal biti češki jezik zapo vedan učen predmet. To je menda tudi eden tistih najnovejših napredkov, da častniki no bodo znali govoriti jezika svojih podložnih. Iz Zagreba se brzojavlja: Vsled „Vile želje" se ne bodo volili na domestivni poslanci na mesto Rcčanov, ki so odstopili. V o g e r s k c in drž. zboru pride vendar enkrat na vrsto postava o narodnostih, ktero je centralni odbor zdaj dodelal in bo te dni o njej poročal. Deakovi nasveti so se povprek potrdili. 11 o gorski h levičnjukov je položilo svoje mandate, češ da se jc grešilo proti postavi o delegacijah, za ktero sicer niso glasovali, kteri so sc pa dozdaj vendar bili podvrgli, ker so mislili, da se bo splošno spoštovala. V Testo so dobili glas, da so tekli razgovori med Dunajem in Florenco, kako bi so dala napraviti odbojna zveza za slučaj, ko hi se vnel kak boj v Evropi; nadalje da si je prizadeval praski poročnik na Dunaji, baron VVerther napraviti cesarja, da bi sc osebno sešel s pruskim kraljem. Posadni stan, ki jo vladal še od knjezeve moritve v mestu Delo m g radu, jo zdaj nehal. Vlada je oklicabi poziv, v kterem potrjuje, da jo knježevina težke bojo neoslabljena prestala; ljudstvo so vabi, naj šo za-naprej podpira vlado , ki obeta šc novih poprav in prenaredeb. Na dalje pravi oklic: Vsi hudodelniki so kaznovani; pričakovati je od nepristranosti ogerskih sodnij in od blagega čustva ogerskega naroda, da bo tudi začetnik hudodelstva: Aleksander in njegovi sorotniki dobili zasluženo kazen. Zločinci so bili ali jetniki ali politični beguni. Med prvimi je imel Aleksander svoje prijatelje. Kom unski minister zunajnih zadev, Cretzulesco ima hoje naročeno, na Dunaji resno povprašati, s ktero pravico jc Beust v brauibovskem odseku imenoval Romunijo arsenal (zbirališče orožja). „W. Tagbl." je prinesel iz Bukarešte poročilo, da se tam namerava in pripravlja, da sc bo oglasila 15. decembra popolna neodvisnost Romunske. Grških raz ko In i ko v ne bo k občnemu cerkvenemu zboru v Rim. Grški patrijarh v Carigradu je rekel, da so načela orijentalske cerkve ravno nasprotna onim rimsko. Sicer pa naj neba Rim vedno prena-rejati, potom se boste že zedinile obe cerkvi, vedno nove dogme pa ju bolj in bolj ločijo. V Parizu so jeli nabirati denarje za spominek Bandinu, ki je bil padel pri boju na barikadah. Vse liste, ki nabiranje naznanjajo, policija redno pograbuje. Sodnije niso hotele stvari preiskavati, dasiravno se jim jo bilo za-povedalo. S tem vedenjem je izbudila vlada veliko nevoljo, ki opozicijo bolj in bolj jači in razširja. Uradni list spanjske vlade razglaša volilno postavo. Voliti sme vsak Španjec, ki je 25 let star, razen onih, ki so izgubili svojo polit, pravice ali so bili obsojeni k onečastujejočim kaznim. Volilo se ho po provincijali, 45.000 volilcev voli enega poslanca. Volilo se bo 3 dni. Med 16, in 25. se bodo napravili volilni imeniki. Poslancev bo 350. Iz Pcterburga se brzojavlja: Vojaška konterecija, ki ima svrho odpraviti razpokajoče strelivo, imela je v pondelek svojo prvo sejo pod pred-sestvom vojnega ministra. V Rusiji se bodo od 15. januarja do 15. februarja pobirali novaki. Izmed 1000 prebivalcev se bodo vzeli 4 novaki. Novo izvoljeni preedsednik s e v e r n o - a m e r i k a n s k i h držav, G ran t, si je prepovedal vsakakošen sprejem. Tu se kaže razloček med pravimi svobodnjaki in med njihovimi posnemalci — vide Prim. Avstrijski državni proračun za leto 18G9, ki seje te dni predložil zbornici poslancev ima tale poglavju: 1. Kabinetna pisarnica Nj. veličastva.......gl. 72.854 Kabinetni arhiv .............„ 14.028 Pokojnina ...............„ 34.145 vkup . gl. 121.028 Polovico te svote plača ogerska, polovica torej ostaja za cislajtanski proračun s.............. gl. G0.514 2. Ministarsko svetovalstvo .......... „ 08.91 il 3. Kmetijsko ministerstvo Stroški................ gl. 2,419.740 Dohodki............... „ 070.500 4. Pravosodno ministerstvo.......... „ 13,770.341 5. Računsko protigledje Stroški................ gl. DI7.0O0 Dohodki............... „ 1.000 Ukupni proračun, ki se ima predložiti delegacijam ima sledeča poglavja : I. Ministerstvo zunajnih zadev. Redno Izvanredno Vkup. Centralno vodstvo i Diplomatični stroški ' 2,300.559 101.481 2,4G2.040 Konsulat / Podpora črnogorskim begunom 30.000 30.000 Podpora Llnvdu 1,718.000 1,718.000 _Vkup 4,078.559_131.481_4,210.070 Iedatelj in odgovorni vrednik Anton Tomšič. Lap' i: II. Di.'an.o vojno ministerstvo. Armada |rednih stroškov) . ,............ 7,508.477 vkup . s 1,458.477 III. Državno finančno ministerstvo..... 142.202 Računsko protipazje ............. 102.050 Čolnih dohodkov je ............. 7,927.000 IV. Izvanredni stroški vojnega niinisterstva. Armada.................. 12,462.602 Marina.................. 3,762.544 Vkup . 10,225.206 Ka/ne stvari. * (Strašna nesreča) se je prigodila te dni na tako imenovani zapadni železni cesti pri Horovicah na Češkem. Sneg je bil zapadel in vlaki so le težavno in z zakesnjenjem mogli voziti sem in tje. Vlak, ki je razen družili potnikov peljal 235 vojaških urlavharjov, je bil zjutraj ob petih zarad siie/nib žametov pol mile od Horovic tako ustavljen, da ni mogel naprej. Za tem vlakom pa jc prišel z vso naglostjo drugi vlak, ki je vozil blagi nad 5800 centov. Vlaka sta trčila eden ob druzega. Vozovje so se zmečkali in stili, kakor bi bili iz papirja iu v ogromnom kupu razvalin je strašno smrt našlo ali nevarno poškodovano bilo mnogo ljudi. Kolikor se do zdaj ve, so dvajsetim noge odtrgane ali zlomljene, 21 jc drugače ranjenih po stlačenji ali udarih; trinajst so jih iz kupa razvalin mrtvih izkopali, dvajset jih je šc zakopanih, tako da je gotovo mrtvih 33, na smrt ranjenih 48, men j ranjenih 14. Več sto delavcev ima opravek raztrte vozove s ceste spravljati iu mrtve izpod njih izbavljati Ranjence so ljudje v okolici vzeli v hiše v strežbo. Zdravniki so poslani tje iz Prago iu Dunaja. * (V Celovcu) je te dni umrl odvetnik dr. L Horrakh, znan iz „Slovenčeve" tiskovne pravde. * (Novačenje). Iz letošnjega novačenja dobi 47. polk pešcev Hartung 1837 mož. Mariborsko mesto jih da 11, Celjsko 4, politični okraj Maribor (s slov. Bistrico in sv. Lenartom) 322; pol. okraj Celje 342 mož. * (Jezuiti) iztiraili iz Španijo, so si kupili posestvo Sazavo na Češkem. * (V Ljutomeru) se jo že drugoč napravilo nemško društvo, kte-remu je vodja nek obče zasmehovan pekarski pomočnik. Namen društva je, nadlegovati „ Čitalnico", pobijati jej okna, po slavnem delu pa pobrati kopita in zginiti. * (Dr. Zeli nka), župan dunajskega mesta je bil nevarno zbolel. Zdaj jo iz vse nevarnosti. * (Jezica). Dolgo napovedovana konečna obravnava zarad znano praske na Jezici se je začela 11. t. m. pred deželno sodnijo ljubljansko. Obtoženec zagovarjata odvetnika dr. Suppan in dr. Rudolf. * (Dan plačila). Kakor se „Pozoru" iz zanesljivega vira javlja, imenoval sc ho po potrjen j i nagodbe med Hrvaško in Ogersko po milosti magjarske vlado presv. gosp. Koloman Bedekovič za hrvaškega ministra v Pošti, in sedanji kancelar fzm. baron Kusevič za zapovedujočega generala v Hrvaški in Slavoniji na mesto generala bar. Gablencn. 0 baronu Rauchu se dozdaj še nič ne ve, ali vsakako bo dosegel „zasluženo" plačilo. * (Tirjatve slovenskih taborov in dež. odbor št irski.) Brati jo, da bo izdal deželni odbor štirski slovensko in nemško pisan poduk, v kterem bo po svoje razlagal praktično stran zedinjenega Slovenstva. Kaj imamo od tega „poduka" pričakovati, dobro nam je znano. V principu se bodo naše tirjatve po narodni ravnopravnosti priznale, dejansko jih bodo reševali tisti znani „wenii" in „aber". Da deželni odbor, ko jo imel sam priliko prepričati se o mnogih nedostojnostih, hoče dati prosečim in tirjajočim Slovencem le nekaj enostranskega poduka, kaže dovolj, koliko ga je volja pomagati. „Kamen namesto kruha, kačo namesto ribo"! Ker pa hoče deželni odbor govoriti s številkami, ki hi utegnile marsikterega preslepiti; treba bo na te številke odgovarjati s številkami, ktere so prav in pošteno rabljene najbolji dokazi. V prvi vrsti so za to poklicani naši dež. poslanci, kteri so se s to stvarjo natančneje pečali, in imajo tudi vse potrebne pripomočke pri rokah, ali pa si jih vsaj lahko preskrbe iz deželne registrature. V drugi vrsti pa vsak drug rodoljub. Ne domovino, da ho eden kakor drugi storil svojo dolžnost — domovina tirja resnega dela. * (Mariborsko politično društvo) vabi tukajšne volilce k ljudskemu shodu v nedeljo predpolne v Kartinovo dvorano. G Fr. Brandstatter bo pri tej priliki poročal o svoji delavnosti v dež. zboru. Vabilec naj bi bil svobodno povabil le „neinške" volilce, kajti g. Bandstiitter jo v Gradcu govoril proti svojim slovenskim volilcem, kterih bi torej k žaljivemu razlaganji ne trebalo vabiti. Imenoval jc delavne Slovence „unzurcchnungsfiihig". Upajmo, da se do prihodnjih volitev poboljšajo. * (Visok prepir). „P. L." poroča iz Dunaja, daje nastal med ministroma Breslelnom in Lonyayem resen razdvoj, ker tirja Lonyay iz dohodkov domenske kupčije 13 miljonov za svojo hlagajnico. Brestel ne da počenega vinarja. Dunajski* l»oi-/.;« od 13. noi cmlir.i. 5Vt metalike f>8 fl. 20 kr. 5*/, metalike z obresti v maji in nov. 5° „ narod, posojilo 03 (I. 96 kr. 1800 drž. posojilo 87 fl. 80 kr. Akcije narod, banke SI 7 fl. — kr. Kreditno akcije '223 fl. 11.20 London 11G ti. 75 kr. Srebro 115 fl. — kr. Cekini 5 11. 61'/,, kr. 50 kr. Denarja po O procentov (hišnim in gruntnim gospodarjem) na dolgo časa na posodbo, tako da se vračuje v polletnih obrokih, preskrbi J. .vi<>Iiiii na stolnem trgu (Domplatz) v Wihmer'jcvi hiši, 2 nadstr. Zmeniti se more tam od 10—12 dopoldne. Dr. Jože Vošnjnk in dnini. Tiskar Kduaril Jaii/.ič