List 33. Tečaj XXXVIII. gospodarske, obrtniške narodne 'A Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za ěetrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 18. avgusta 1880. 0 b s e g : Cas za setev semena sadnega drevja. Amerikanci za dom meso frišno ohranij 0 prihodnjem zboljsevanji ljubljanskega močvirja. (Dalje.) Kako si Gnojite sadnim drevesom Gospodarske novice. jske raz stave na Dunaj Vinski trg od 16. do 20. oktobra v Košiceh (Kaschau) na Ogerskem narodni somenj za žito in semena in pa razstava gališkega hmelj 4 5. oktobra v Lvovu Začetek obrt Drugi med Obravnave dežel nih zborov v Avstriji. Letošnja šolska letina Avgusta meseca 18. O jezikovnih zadevah v 17. stoletj dan O prestroji višjih cee. uradnikov Praznik Cirila in Metodija na Dunaj Naši dop Novicar Gospodarske stvari Cas za setev semena sadnega drevja. Kdor hoče dobrih sadežev od svojega polja priča- kovati, mora najprej za dobro in kaljivo seme skrbeti. prihodnjem zboljsevanji ljubljanskega raoe virja. (Dalje.) 11. Vprašanje. Kaj je treba storiti, da bode laže seme slabo, bode tudi pridelka Ako je vega ter trud in delo malo m plit- m kako Je zavrženo. odhajala voda, posebno tudi o povodnjih obilico vode razdeliti na obe reki, namreč na Cesarski Graben ter na Ljubljanicct, koder gré skozi mesto? Ne kak To pravilo veljá tudi sadjerejcem. Res je, da se vsakovrstni sadni divjaki, posebno v sadnih krajih po gmajnah, logih in goščah nahajajo, al ti divjaki so dostikrat grde krevlje in ostareli dremlji, kateri skoraj ne zaslužijo v sadnem vrtu prostora. Najbolje je take divjake na mestu požlahniti in jih rasti pustiti zrahljá in pusta pognoji, se prav lepi in ravni divjaki, kot podlaga žlahnemu drevju v kopu z večine skalo vit, in zatorej vodam brani hitro ) bi li branila zemlja ali upirali troški, z vršiti še tretji odtočni prekop? Predno podpisani veščaki odgovorimo k temu vpra-sanju, naj povemo, kakošno smo našli reko Ljubljanico. Kakor uči glavni dolžinski pročrt, vidimo, da se kjer se večkrat, ako se malo zemlja okoli njih doo struge v Ljubljanici povsod ob mestu vzdiguje v dobro obne3Ó. Krepki, napét hrbet, ki je pri Fužinah in ob Kodéljinem pre- 8adnih vrtih, dobivajo se pa gotovo iz semena sad- odhajati ? kajti više nega drevja, kateri se lahko uže v m letu po- nad Ljubljano je reka po do po sežnje (po 3 8 w/ do po 7*6 m/) globoka, a na ustji žlahnijo. Seme za setev mora pa biti od dobro zře- Gradaščice v Ljubljanico ima ob najplitvejših časih lega in ne v peči posušenega sadja (posebno dobro je divjakov, kar sem uže od o svojem času povedal). Zemlja za poletno in jesensko setev naj se uže spomladi, a za pomladansko pa v jeseni pripravlja s tem, da se globoko prekoplje, zrahlja in plevela dobro komaj po 2 čevlja (po 0.63 Ves tak je tudi globočine. Cesarski Graben, samo še to je o njem treba opomeniti, da tam, kjer se cépi od Ljub ljanice, ima struga v tem vodotoci zeló malo strmeca ter da še le od Stepanjskega mostů njega voda po > Češ k da se Ljubljanici struga poniža cd ustja Malega Grabna do ustja Cesarskega Grabna. Ne more se zdaj še dokončno reči, ali bi tudi Hruševski jéz kaj branil odtekati povodnjim in malim vodam reke Ljubljanice, kedar bode nje struga poni-žana, ker vse to se nam pokaže še le iz onih natančnih mér, po katerih je treba zdelati glavni črtež. 14. Vprašanje. Ali bode treba Ljubljanico tudi niže pod ustjem Cesarskega Grabna uravnati, in kako? Ljubljanica ima tam doli tolik strmec, da tega delà ne bode treba. 15. Vprašanje. Po katerih načelih bi se Cesarski Graben znižal in razširil? Nam bi se zdelo po teh načelih: 1. naj bi se Cesarskemu Grabnu uže tam, kjer se cépi od Ljubljanice, zdanja struga nekako 1.0 m] zni- žala ; 2. naj bi se mu tudi pri Dolenjskem mostu nekako 1.0 mj znižala struga, ki je ondukaj s kamenjem pomo-ščena (flaštrana) ; 3. od tega mostů do Cesarskograbenskega ustja naj bi se strmeci uravnali, kakor bi kazala potreba ; 4. tem strmecem naj bi se dali taki prečni pročrtí, kakoršni bi jim bili primerni, da bi Cesarski Graben o povodnjih potlej mnogo hitreje tekel in večjo obilico vode odnasal. 16. Vprašanje. Kake naredbe so potrebne, da bi Ljubljana tudi ob najveći suši dobivala vendar toliko vode, koiikor je hoče imeti človeško zdravje? Ali bi se ne mogle na začetku Cesarskega Grabna storiti za-tvornice, da bi se časih Ljubljanici struga skozi mesto oprala ter nanesenih odpadkov otrebila brez kvare močvirskega usuševanja? Ker je struga Ljubljanici doli od ustja Malega Grabna ob uravnavanji 18t>0tnih let bila tako poglobo- čena, da je ležala 1 čevelj 8 palcev (0.527 mj) niže od struge Cesarskega Grabna tam, kjer se cepi od Ljubljanice, zategadel je tudi ob največi suši voda tedaj še vedno tekla skozi mesto; a ustavljati seje začela še le pozneje, od kar sta bila namreč Mali Graben in Gradaščica jela zasipati Ljubljanico. A mi svetujemo, da bi se Ljubljanica in Cesarski Graben tudi zdaj zopet oba znižala v tacem razmerji drug k druzemu, v ka- koršnem sta bila ob tistih časih znižana, in zato bi tudi zdaj voda skozi mesto ob največi suši tekla spet vse tako, kakor je ona leta. Zatorej , ako se struga Ljubljanici in Cesarskemu Grabnu zniža, kakor svetujemo, in če potlej v mesto pride toliko vode, koiikor je hoče imeti človeško zdravje, ne bode treba nikakoršne zatvornice. A napraviti bi se taka zatvornica na Cesarskem Grabnu res dala, in to tako, da ne bi nič kvare delala močvirskemu usušilu. (Dal. prih.) Gospodarske skušnje. Kako si Amerikanci za dom mesó frišno tiranijo. V Ameriki mesá veliko pojedó in ima tudi nizko ceno. Jedó pa večidei frišno, neokajeno in ga znajo dobro ohraniti. Pripravljajo ga tako: Zaklane živine mesó se razseka kakor navadno na kose, naloži v kad, potem se vrela voda tako napojí s soljó, da jajce na vrhu plava ; ta voda se mora popolnem shladiti, potem se vlije na mesó v kadi, da stoji par palcev čez. Tako se drži mesó frišno drçe, tri leta, in kedar ga je treba, se vzame s kadi. Se ve, da je preslano, zato se dene dalj ali manj časa v navadno vodo, katera mu soli vzame, da je za rabo prav. Večidei se tako meso peče ali ere, pa je tudi za juho dobro. Gnojite sadnim drevesom! Temu klicu, ki so ga „Novice" uže večkrat po- vzdignile in nedavno povedale, kako naj se gnojnica spušča do korenin drevesnih, dodamo danes po „Obst-gartenu" še to, da gnojnica od goveje živine služi posebno dobro starejemu drevju, mlajšemu pa z vodo zeló stanjšana sekretnica. Gospodarske novice. Zakaj Nemčija tako visoko colnino naklada na avstrijsko- ogerska vina, razvidno je iz „Jahresbericht des landw. Centralver-eines fiir Rheinpreussen", po katerem predsednik tega društva pruskému ministerstvu poroča, da „v Avstriji in na Ogerskem je umetnoponarejanje vina v takem cvetji, da vino ponarejajo vinski trgovci in ga ponarejajo vinorejci sami; vsako čobodro prodajajo za čisto in pošteno vino!" — No, v lepem kreditu so avstrijsko ogerska vina po svetu! Konjskega mesá na Dunaji povžijejo čedalje več. V druzih kvatrih letošnjega leta so v mestni mesnici zaklali 864 kónj, v prvih kvatrih pa celó 1189. Se ve da se konji, predno se zakoljejo, zdravniško pregledajo. Kilo sprednjih četrt se prodaja po 20 do 24 krajc., zadnjih pa po 28 do 32 kr., suho konjsko meso je po 80 kr. Ker je cenejše, ga kupu- jejo manj premožni Dunajčanje. Filoksera — nesrečna trtna uš, se razširja. Došlo je „Novicam" iz Zagreba iz prav zanesljivega vira 13. dne t. m. poročilo, da je „filoksera" konstatirana v nekaterih vinogradih pri Zaprešiću na meji štajarski. Stajarci, pozor! a tudi kranjski vinorejci, pozor! Od gosp. Kuralta, ki se je 14. dne t. m. podal v okužene vinograde, željno pričakujemo nadrob-nega poročila. Obrtnijsko-trgovske novice. Na Dunaji bode spodnje avstrijsko obrtno društvo (Niederosterrei-chischer Gewerbeverein) napravilo obrtnijsko razstavo, katera bode odprta do 15. oktobra 1. 1. vsaki dan od 9. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Vstopnina v nedeljah in praznikih, torkih in četrtkih je 30 krajc., druge dni pa 50 krajc. V z vezi z razstavo je loterija razstavnih stvari. Srećke (loze) prodaja razstavna ko misija na Dunaji (Commission der nieder-ôsterreichischen Gewerbe-Ausstellung in Wien, I. Eschenbachgasse Mr. 9) po 50 kr. Srečkanje bo 10. oktobra. V Kosiceh (Kaschau) na Ogerskem bo letos od 16. do 20. septembra vinski trg v zvezi z razstavo vin, grozdja, orodja za vinstvo in kletar s tvo. V Lvovu (Lemberg) bode drugi mednarodni somenj za žito in semena in pa razstava gališkega hmelja 4. in 5. oktobra t. 1. Dopisi se pošiljajo : ,,An die Commission des II. internationaien Getreide- und Saatenmarktes in Lemberg (Ossolinskisches Institut I. Stock)". Obravnave deželnih zborov. Deželni zbor Kranjski. 11. seja 9. dne julija. Ta seja je bila tajna, ter se je obravnavala v njej reorganizacija deželnih uradov. 12. seja dne 10. julija. V tej seji je dr. Deu poročal v imenu gospodar-skega odseka z nacrti treh postav o tem, kako dolgove v denarjih izterjevati od občin in skladnih združeb. —- Poslanec dr. Vošnjak na-vaja, da pri izvrševanji teh postav deželni odbor posto-pati bode smel le v dogovoru z vlado, in da narodna stranka sploh želi, da bi razni zastopi postopali v spo-razumljenji z vlado, odbijati pa mora izjave židovskih nemških listov, ki nas dolžé, da napadamo vse uradništvo. (Velik nemir na nemškutarski strani. Dr. Schaffer, menda kot pisalec takih nesramnih napadov, v eno mer kliče: „Zur Sache!") Toda dr. Vošnjak se ne dá besede prestriči ter nadaljuje: Mi grajamo le tište uradnike, ki se bolj pečajo s politično agitacijo pri volitvah, nego B svojim uradniškim poslom. (Pohvala na levi, med nein-škutarji velik nemir.) — Deželni predsednik Winkler pritrdi predgovorniku dr. Vošnjaku, da so nemški časniki zahtevali, da bi bil on zadnjič branil uradništvo. Na njega pa zadevna debata ni napravila vtisa, da bi se bilo celo uradništvo napadalo. Slišal je skozi 10 let hujše napade na uradnike, a vlada jih ni branila; ona ne more braniti poslancem, kritizirati vladnih organov posamezne čine, katere bode vlada preiskavala, ali so resnični, in potem storila svojo dolžnost. (Ta govor pred- sednikov so nemškutarji kar bledega obraza poslušali, a ne upali se besedice črhniti.) — Potem so se vse 3 postave sprej ele. Poslanec Dežman v imenu finančnega odseka nasvetuje , naj se deželnemu zboru veleva, vse priprave storiti, da se bode popotni poduk v vinogradski h krajih na Dolenjskem nadaljeval po učite-ljih 8lapenske šole; zaradi programa temu popotnemu predavanju in zaradi odškodovanja učiteljev iz državne subvencije pa naj v dogovor stopi s kmetijsko družbo; — dalje naj deželni odbor skliče enketno komisijo izvedencev v posvetovanje, kako bi se razne kmetijske stroke povzdigniti dale po izobraževanji sposobnih učiteljev na učiteljski pripravnici, po primerni uravnavi kmetijskih nadaljevalnin šol in po popotnem predavanji. — Dr. Bleiweis se sploh strinja z od-sekovim predlogom in objavlja, da je ministerstvo za kmetijstvo z odiokom 2d. maja t. 1. kmetijski družbi 300 gold, državne podpore obljubilo za popotna predavanja. Kmetijska družba v dogovoru z vladnim zastop-nikom je sklenila, 200 gold, odločiti vodji slapenske šole za popotna predavanja na Dolenjskem, 100 gld. pa porabiti za popotni poduk o sirarstvu po gosp. župniku Mesarj u na Gorenjskem zunaj Bohinja. A najbolj važno je to, da se tudi na učiteljski pripravnici kmalu nastavi strokovnjak za poduk v kmetijstvu, ki bode o njem bolj e podučeval, kakor sedanji, ki je potrjen le za na-ravoslovje. Tak strokovnjak bi o počitnicah lahko hodil po kmetih ter podučeval o raznih strokah kmetijstva. Konečno predlaga govornik, naj se k plači takega stro-kovnjaškega učitelja 600 gold. letnega doneska dovoli iz deželnega zaklada. — Poslanec Detelja v daljem govoru nasvetuje, naj bi enketna komisija pretresovala tudi napravo kmetijske šole v Ljubljani. Taka šola bi bila dobra pomočnica tudi za učiteljsko priprav-nico, in bi se dala z malimi stroški osnovati. — Poslanec dr. Poklukar prav krepko podpira nasveta dr. J. Bleiweisa in Deteij e. Će dežela donaša 600 gold, za popotno predavanje, pravi govornik, potem je upati, da bode vlada vendar nastavila strokovnjaka za poduk v kmetijstvu na učiteljski pripravnici; tudi kmetijsko šolo v Ljubljani se jako priporoča osnovati, ker bi se prav po ceni dala vzdrževati. — Pri glasovanji obveljá odsekov predlog in predlog Deteljin, zoper Bleiweisov predlog glasuje vsa nemškutarska večina, ki toraj ni obveljal. Poslanec Grasselli poroča v imenu finančnega odseka o uredbi režije in zdravniške službe v bláznici na Studencu in predlaga: 1. Pogodba, katero je sklenil deželni odbor z redovn^cami kršćanske lju-bezni zaradi režije in hrane v blaznični podružnici na Studenci, se potrdi. 2. Deželni odbor je pooblaščen, da na Studenci proti pogodbi z vzajemno enoletno od-povedjo nastavi zdravnika asistenta z letno plačo 800 gold., prostim stanovanjem, kurjavo in svečavo. 3. Pri-mariju medicinskega oddelka se od tistihmal, ko se bodo blazni preselili v nova poslopja na Studenci, za toliko časa, dokler v posilni delavnici še obstojí blaznična podružnica, za obiskavanje bláznice na Studenci določi remuneracija letnih 450 gold. 4. Za nadziranje podružnice na Studenci po upravnih uradnikih deželnih dobro-delnih naprav je deželnemu odboru kot pavšale mestu dnin leta 1881. na razpolaganje kredit 50 gold. 5. Za oskrbljevanje kurjave in nadziranje vodovaje na Studenci se nastavi kurjač z letno plačo k večemu 600 gld. Vsi predlogi obveljajo. Poslanec baron Taufferer poroča o različnih cestnih zadevah; vsled nasvetov dotičnega odseka deželni odbor sklene: 1. Deželnemu odboru se nalaga, naj pretresa in nasvetuje, ali bi namestu sedanjib cestnih odborov ne bili osnovati drugi cestni zastopi, v katerih bi državni upravni organi bolj vplivali. 2. Gledé turjaške ceste naj se znesek 6000 gold., ki spada na tlako, razdeli po davkih na okraje Kočevje, Ribnica in Velikolašče, ter v primernih obrokih povrne deželnemu zakladu. 3. Prostovoljno prevzeti doneski za turjaško cesto naj se izterjajo, in sicer od okraja kočevskega 1000 gold., ribniškega £00 gold., ljubljanskega 1525 gold. 4. Deželni odbor naj nasvetuje, kako okrajem * 266 kočevskemu, ribniškemu, velikolaškemu in ljubljanskemu se primorajo drevesnice napraviti. — Gospod c. kr. dana predplačila v znesku 13989 gold. 83 kr. vračati, deželni predsednik Winkler pravi da » «u««««. "i ■ » ». puuowuuia r » luaici pi a v i , ua oziroma koliko na deželni zaklad převzetí pod naslovom kakor mu jih je poslanec Robič navajal mu razmere subvencije, deželni odbor plačuje deželni zaklad. Bonco naj se izvrši. Turjaško cesto naj na dalje oskrbuje naj zadevne stroške pred- neposredno, ter mogoce pa je le, 7 niso znane 7 da se je občinam storila krivica da ob- gledé Vesteneckovega predloga pa izreče misel ? Preložitev ceste čez hrib čine sedanje bodo težko v 7 Cesta med Krko in Mlače- nastaviti. stanu, gozdarske nadzornike Poslanec dr. Poklukar razjasnuje, da se vem naj se preloži, vzdrževalne stroške za krško cesto na Gorenjskem prepir suče za to, kaj je in mora biti naj predplačuje deželni zaklad. 8. Cestni odbor žu- paš nik, kaj gozd; posestniki skušajo se pašnih ser- žemberški naj se pozivlja, da predloži operat za pre- vitut otresti ter pašnik v ta namen pogozdé, s tem pa i. v'i___ ___i. _jci_____ L . j . r » y r\ ni i__i ' ' ____v« • • i •. v . .i. ; , „ ložitev ceste od S muka do LašČ. to > da se cesta od Hajka skozi Dobliče v Crno melj dodela, v kateri namen naj deželni zaklad 3-300 gld. Skrbeti Je za živinorejcem kratijo pašne pravice nad tem, da se } naj vlada čuvala živinorejcem ne stori krivica. Posla- nec Navratil izreče željo, naj bi se živinozdravik na- predplačila dá. 10. Pritiskati je na to, da se dovozná stavil v Crnomlji ali vsaj v Metliki. — Poslanec Pakiž cesta h kolodvoru na Dovjem dodela. 11. Konečno naj pa dokazuje, kako potreben je živinozdravnik tudi v Kočevji. Poročevalec Detelja ugovarja Vesteneck- deželni odbor pretresava, kako denarstveno gospodarstvo cestnih odborov natanko nadzorovati in ali ne bi kazalo, račune vsako leto predlagati deželnemu odboru v žavna postava^ daje toraj dolžnost države, za izvršitev ovemu predlogu povdarjaje, da je gozdna postava dr- pregled odboru Vitez Savinscheg nasvetuj te postave 7 7 alag » da v prihodnj naj se deželnemu nikov skrbeti. toraj zastran zgradbe mostu čez V sesij poroca obravnavi tudi za nameščenje gozdnih nadzor-Pri glasovanji se sprejmo vsi predlogi. " " " " da Poslanec til prav živo priporoča ta most, za katereg Kranj Konečno deželni glavar objavlja žalostno vest je poprejšnji deželni predsednik kranjski, sedaj c. k. na-mestnik moravski vitez Kallina ravnokar umri. Zbor- ska ne bode več imela dati ko 14.000 gold., vse drugo nica se v znamenje sočutja vzdigne ter sklene vdovi ača Hrvaška, most^ pa je silno potreben in posebno rajncega izreci sožalovanje po teiegrafičnem potu. korišten za to, ker bi pot na Hrvaško zdatno skrajšal. _ Potem Savinscheggov predlog obvelj Poslanec Det skega odseka sledeče predlaga v imenu gospod Nastavljenje c. k. gozdneg Šolske stvari komisar ja za Gorenjsko in c. kr. gozdneg s tava za Notranjsko se rado voljno na znanj enem pa se prosi i pri-jemlje, ob c. k. deželna vlada, da bi blagovolila zarad praktične izvršitve gozdnih postav na Kranjskem z vsemi močmi delati na to, da bi omenjena le začasno ■■■■■■■ÉÉBkÉÉiHiÉÉH in Letošnja šolska letina. Gimnazija in realka goriska. Gorici avg Pred vseboj imam letnika naših postavlj gozdna uradnika deželi za trdno ostala 7 da bi se postavil tudi za Dolenjsko c. kr. gozdni ko . vlada naj se naprosi, da bi se naj mar misar 2 neje brigala za novo pogozdovanje in v ta namen se dali 7 sadike iz dr kakor se je to do zdaj hvalevredno godilo i drevesnice občinam, pa tudi posamez od c. daj ala posebno pa za po- nim gospodarjem brezpl speševanje pogozdovanjj stva zadobila zadosti podp darjem , za obširne, dobro dovršene umne zasade srednjih šol. Gimnazijski (30.) „Jahresbericht" ima na Čelu d\oje učenih sestavkov : „Miscellanea critica" spis, prof. Adolf Baar in „Der iambische Hen-dekasyllabus in kretischen Volksliedernť>, spis. prof. dr. Luber. Profesorjev in učiteljev je imel gimnazij 13 z direktorjem vred, suplente 3. I. razred je bil razdeljen po narodnosti. V materinem jeziku se je učilo verstvo v 1. in 2. razredu in materinšćina ministerstva poljedel denarji za darila gospo- P° vse'1 razredih ; toda so bili v 4 viših razredih dijaki goz dov, pri čemer bi se imelo ozirati vzlasti na one kraje, ki so po svoji leg Čidel navezani , zemlji na gozde naroča, skrbno baviti se z zadevo zboljšanja, oziroma pogozdenja kraških goličavnaNotranjskem, in o tem prihodnjemu deželnemu zboru podati svoje nasvete. 4. C. k. deželna vlada naj se naprosi, še dva okraj na živinozdravnik a, enega v Crnomlji, druzega na Krškem nastaviti. Ako bi se živinozdravnik ne nastavil v Crnomlji, naj vlada prestavi živino- razredov združeni ven tečaj. [Prihodnje leto pa ne bo vec tako, ampak bode imel vsak razred za-se svoji uri slovenščine (o. italijanšcine)]. Za deželna jezika in klimatičnih razmerah ve- . _ _ Deželnemu odboru se sta tudi 2 tečaja za Neslovence in Neitalijane. Ta tečaja sta uravnana tako četni) tečaj, drugo leto pa da je eno leto (to je 7 za- slovence je bil to leto samo v 1. semestru Slovenski tečaj za Ne- ní bilo učencev). O začetku leta je bilo učencev 370, konec leta 342; slov.-nemška pripravljavnica je štela od za- zdravnika iz Novomesta v Crnomelj obrača pozornost vlade na c. Posl. Rob četka 41, h koncu 39 učencev. Slovencev je na gimnaziji 162, Italijanov 135, Nemcev 44 (prav za prav 24). Za maturitatno preskušnjo se je bilo og!a- več v ti kaj go z dar j e, ki se v gospodarske zadeve s pašniki in pre silo 18 rednih in 2 privatna dijaka. Eden je bil zavr-nen vsled slabe pismene preskušnje, izmed ostalih sta nami, zlasti na Gorenjskem > in ki 7 dom zaraščene jdejo z goz za odlično zreia spoznana 7 prostore, zahtevajo, da se ž njimi ravna za leto padla 7 za > vsi drugi so 7> zreli' ( razen po gozdni postavi, akoravno so ti prostori v katastru vpisani kot pašniki in planine. S tem se živinorejcem pašna pravica krati ua piavi^a a u ^ tvuutJtjc, ^uocuuu aiviuuibjv/i ua v-* jskem pa brez pašnikov živeti ne morejo. Kedar kmetj posebno živinorejci na Go ki je zbolel med ustm. preskušnjo. Jahresbericht" ima na čelu Reinmar von Hagenau * 7 7 77 77 dolg 7 mesecev sta (orivatnika) Više realke (20.) spis prof. Plohi-na seine Dichtung und sein Verhaltniss zu Walther von der V o- toraj gozdarji na takih prostori h naj dej kak mlad les gel we i de". Profesorjev in učiteljev je 13 in 1 suplent. posekán 7 V* ' tozij sosesko mPHH^HH^^H pri glavarstvu, namestu, da bi jo pohvalili, ker na svojih pašnikih tudi gozdno drevj Vérstvo se je učilo v prvih 2 razredih v maternem jeziku ; v viših razredih se uči vérstvo samo po • f Konečno govornik navaja in razlaga slučaj občina Gojzd prav neopi 7 ko je eno uro na teden. Za deželna jezika so odloČene: v imela velike sitnosti m potrebne stroške Vitez Vesteneck nasvetuj * 7 Dne 3. t. m. je bil tudi gosp. namestnik baron De naj bi občine nastavile gozdarske nadzornike iu naj Pretis pri maturi. Pis. 1., 3. in 4. razreda 4 ure na teden, v 2. in 5. razredu so malo vedeli in malo se za cerkev pečaliv Skoro potem ure v in razredu uri poslednja 2 razreda so začeli po grupah pomikati se nam Cehi > Slovaki t f sta združena. Po narodnosti je štela realka 26 Sloven- Srbi, Bolgari in nazadnje Rusi (iz Galicije in Bukovine) 185 Italijanov in 39 Nemcev, skup 250 učencev; na katere so mi drugi študentje pokazali kot na moje cev vštetih je pa tudi 93 učencev pripravljencev ki so soplemenike. Teh je bilo manj kakor drugih. Iz njih razen Ijena » lUul tJU V jjiljjiavijgu^gv y r^l O U - uv^auuívuiiwi AVU JU WUV uiMiij UI U^lUi JLU UjiJ vsi Italijani. Pripravljavnica je bila razde- mládenec Dudikovič in uže bolj možati g. Gregorij Iva na paralelki. Za zrelostno preskušnjo se je novič Kupčanko iz Bukovine sta me počeštila sè svo oglasilo 11 sedmošolcev. Ker sem pri šolstvu y naj jimi vizitnimi kartočkami, za katere sta přejela moj o dodam še nekaj. Tukajšnji Nemci nam večkrat očitaj o, Na kartočki Kupčankovi sem citai, d^a on je izdatelj in da za .nemške profesorje ne maramo. Maramo in ne redaktor „Ruske korespondencije". Cehi in Rusi so mi maramo, kakor hoćete. Preteklo soboto je zapustil Go- razložili, da izbrali so cerkev frančiškansko zato «.««v* -- -~~—— ^^ ----------t —.-------- rico eden, za katerega smo marali. Dr. Alojzij Lu ber ker ta mniski red je bolj liberalea kakor drugi; dalje let tukaj in se je znal mladini, kolegom in ob- da služba Božja bo vsa v slavjanskem jeziku, privo- činstvu prikupiti tako, da ga bomo težko pogrešali. ljenje da so težko dobili, dolgo da so morali potezati Je bil Gosp. Lu ber je izvrsten učenjak in učitelj, je na tukajšnjem gimnaziji nemško literaturo ne kovnjaško-temeljito in mikavno, temuč tako, da je Učil stro-mla- se in prositi, nazadnje da je mladi duhovnik, katoličan iz Dalmacije, prosil privoljenja svojega episkopa, kateri se je dolgo premišljeval, nazadnje pa, podpiran po av- dino ne »i aufklaral* i ampak resnično izobraže- strijski vladi, je za zdaj dal privoljenje. val in blažil. Vérski element mu ni bil ovira učenosti; spuščal se je rad v vérske studije sam za-se, pa vplétal primerne take reči tudi v svoja razlaganja, vodje. Sli smo v cerkev; na koru vštric orgelj so stali , se vé, ceskega pevo- slavjanski pevci pod vodstvom cerkvi se je z bralo jako mnogo ljudi y naj- dobro vedoč, da se mu je vidělo, da je přišel v Gorico več mladenčev, ki so napolnili ves prostor po sredi cer- učit, ne germanizovat Sola, knjige, znanstvo to je bila vsa njegova politika. Take nemške profe- ÍHÍMIÉÉÉÉMÍ îMH IliaHrtHBHBÉifeHÉiiB É f kve kakor tudi prostore pred majhnimi altar ji. Cez nekoliko minut so stopili iz zakristije trije du- sorje častimo in spoštujemo; blagor učilišču, ki jih ima! hovniki pred altar, izmed katerih glavni je bil mlad Dalmatinec. Po ritualnem poklekovanji, ki se je neko Slovensko slovstvo. # Avgusta meseca 18. dan. Na slavo rojstvenemu 7 • i • y § TI x v O T i • i likokrat ponovilo, se je obrnil duhovnik k narodu ter je zapel po katoliškem napevu: „Gospodj s vamiu, kor mu je odpel po našem rusko-cerkvenem napevu: „l so dnevu Nj. veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Sestavil Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani. Na Dunaji, natisnil in založil Karol Rauch. — Ta knjižica , posebno namenjena slovenski šolski mladini, v prostih in kratkih črticah pa v gladkem slovenskem jeziku opisuje življenje presvitlega našega cesarja Franca Jožefa. Odlikuje se pa mična ta knjižica z lepimi po- ce- duhom tvojim slavjanski, to u Tako se je začela služba Božja po Je ? rimsko-katoliška maša z vsem tištim skrajšanjem in udobnimi spremembami, katere delati je mogoče pri molitvosloviji v tujem, narodu nerazumlji-vem jeziku; al tako skrajšanje postaja čudno in pre- čudno v narodnem jeziku. Tako na pr. po blagoslov ijenji y mesto naše ekstenije, so se zacele molitve tihe } dobami. Prva predočuje cesarsko obitelj y druga sarja samega, tretja o ce ta cesarjevega, četrta mater njegovo, peta grofa Radeckega, všesta nadvojvodo Albrehta in sedma pa princezinjo Stefanijo, zaroceno s cesarjevičem Rudolfom. Knjižica, kateri cena je 12 krajc. (10 iztisov se dobi celó za gold.) je zato posebno pripravna za Šolska darila. Dobiva se po poštnih nakaznicah ali pa s poštnim povzetjem pod napisom: Carl Rauch, Buchdruckerei in Wien, VI. Horn- bostelgasse 4. Praznik sv. Cirila in Metodija na Dunaji. Pismo G. Galagasa J. S. Aksakovu. (Dalje.) nerazumljive pobožnim. Med temi molitvami je kor ne-prenehljivo pel ,,Gospodj pomiluj" po vseh raznoobraz-nih notnih napevih, kakoršne koli so mogli gospodje pevci přejeti iz Rusije. Po tihi molitvi je duhovnik spet blagoslovil narod in kor mu je spet odgovoril kakor prvikrat, a potem je organist zaorglal nekoliko akordov. Razlagali so mi (pa to menda ni resnično), da služba Božja ni bila privoljena brez orglanja, přivolili da so jo le s tem pogojem, da se bo orglalo nekoliko akordov če prav brez petja. Ko so poigrali na orglah nekoliko rulad, je kor s posebno slovesnostjo zapel prelepi koncert Bertujanskega: ,,Slava v višavah Bogu i na zemlji g0 končali koncert Bertujanskega, je duhovnik je odpel: „Gospodj pomi mir zapel „Pomolimse", kor mu lui U ) in potem so se začele molitve po katoliškem na- pevu ; besed prav nič ni bilo mogoče razumeti, a vendar so bile cerkvenoslavjanske. Prav tako je bilo tudi s či Nazadnje iskano bilo j'e najdeno.^ Nekoliko pred tanjem apostola (epištole) in evangelija, pri katerem sem n spm n v^ KÍ1 X7 fr Q n n i S lr q n a Ir î r>prlr\7i 'Pnlrni r» i X i 1 K /\ ri A rl /\ 11. uro sera uže bil v frančiškanski cerkvi. Tukaj komai razločil besede V 1 1 t .11 w t % 1 f 1 1 1 v. _ 4/ ---w ~ —^ * f —* ^^^J IVUUiOj la^lUUll UUOCUU J jbr&tj & JL U ^JC* Jj V V Y JL ^UJU UUV # sem našel tudi tiho mašo; cerkev je bila polna pobož- Tak vpliv ima napev na sluh. Tako se je nadaljevala in pa ,,vo vreme ono nih, največ ženskih, ki so po znaku zvončeka pokleko-vale, vstajale in molitev šepetale. Oziram se — a nikoga iz Slavjanov ne vidim, nič slavjanskega! Uže sem vsa služba Božja. „Veruju" so spet peli koncertno m, se vé, da s ,;filioqueť<. (Dal. prih.) začel obupovati; grem spet iz cerkve in gledi! pred cerkvijo stoji grupa mladenčev, govorečih v nekem slavjanskem jiarečji. To so bili vljudni študentje, Dalmatinci sem jih Narodne st%arí. T _ ) in Hrvatje, večidel velike in lepe postave. Vprašal (i kakošne odgovoril eden iz njih vere so oni. „Wir sind religionsfrei ) ,,mi nimamo nikake vere, sem si mislil, in fraza jezikovnih zadevah 11 stoletji. razven politične". Znana vera! tudi ne nova. Eden iz njih, po obleki soditi, bolj reven Spisal P. pl. Eadies. od drugih, je pripovzdignil klobučič ter rekel, da on iz Zadra rodom tem, kaj f bode v cerkvi ) om ) Kako so uže pred 200 leti skušali potrebščinam slovenskega naroda zarad njegovega jezika ustrezati, našel sem nov dokaziv arhivu staroca3titega benedik- kakor se ini je zdelo, tinskega samostana v Št. Pavlu na Koroškem, ki hra- je a vere da je grške, to je, pravoslavne. 368 njuje dopîs opata Alberta, ki je ondi načelnik bil od leta 1677. do leta 1727. Tu *vi« «v, i ww i imii JL 14 se med drugim nahaja i. i v> t i o , veo. uaujcoiuiû. y noiu , un ocux u a it ui - pismo opata iz Št. Petra pri Salcburgu na opata v Št. žavnega zbora, katera ga ima za injelektuelnega Državni poslanec dandanes je edinî se baron De carp Pre ti s, ces. namestnik v Trstu on sedi na levici dr Pavlu y v katerem se v nemškem jeziku bere sledeče: vodjo TaafFe-u nasprotne stranke. Ce ces. namestnik >> v Marija Nadejam se, da se bode stvar za romarsko cerkev ali ces. deželni predsednik stoji v vrsti nasprotnikov 1 é\ W r\ tVl n A^n I C C r\ /\ I r\ mi 1/ 1 it ^ n / « ( — a mXi X « /î rv 1 « ^ « \ 1 tn « ni i r^ r% n« rv X li Vv I v mn ^ fi li /\ 1-r ^ n i /\ ^ ^ m «•« «in « /v pomagaj poleg Vitinja kjer očividno potrebujejo spovednika, ki bi v stanu bil dohajajoče slovenske romarje spovedovati, konečno se Goršiški dolini), ministerstva, si pač lahko mislimo, kako stoji z upravo ki načeiniki so kolesa, ki stanovitno v taki deželi ! ovirajo to, kar so ministerstva nameni. Ces. namestnik ali ne sme biti državni poslanec, ali pa v državni zbor-dom Horvat, je uže poprej nekoliko razumel slovenski nici mora pripadati večini zborovi, ki ne delà nasprotja jezik. vendar ugodno řešila. Moj P. Armand Haubmann ro- Ker pa preČastiti gospod , imate v St. Pavlu vladi. Nedavno se je, kakor pravijo, c. k. deželni predsednik kranjski Winkler, ki je odločno stal v vrsti konservativne večine, po želji grofa TaafFe-a odpovedal državnemu poslanstvu, — al veliko bolj bila bi potreba, duhovnike, ki so v slovenskem jeziku dobro izurjeni, bilo bi mi posebno milo, da bi se P. Armand ondi še bolje podučil v tem jezik u". To pismo nam je iz narodnega stališča na več da bi ministerstvo migljej dalo baronu De Pretisu, da bi se odpovedal namestništvu v Trstu ali pa držav- straní velike važnosti. Kaže nam namreč prvič, da sa- mostan St. Pavla, ki je takrat več fará imel v Dravski nemu poslanstvu. Iz vsega je razvidno dolini da > wÊÊË/ÊKÊÊÊKÊK prid si je pošteno prizadeval vstrezati narodnim po- državi želeti marsikakihprememb o ces. deželnih je na trebščinam slovenskega ljudstva, s katerim je občeval ; načelnikih. kaže nam pa tudi drugič, da je opat nemškega samostana St. Peterskega na Salcburškem resno voljo imel. i Tako )) Politik", in pravo trdi. romarski cerkvi „Marija pomagaj" (Maria Hilf), ki je z njegovo proštijo Vitinsko na Koroškem zdru- , ki bi mogel izprva vsaj ne- dopisi. zena bila, dati duhovnika koliko vstrezati zahtevam ljudstva slovenskega, pozneje pa popolno trden bil jezika slovenskega. in to izurje-nost v slovenščini naj bi Salcburški benediktinec si pri-lastil v samostanu benediktinskem v Št. Pavlu. Tako so si zastopniki cerkve prizadevali pravični biti narodu slovenskemu uže pred 200 leti! Gorici 15. avg Naša » Soča" ima v štev. 33 od 13. dne t. m. pomenljiv sestavek: „Cesarsk na- me stnik b Prêt n a gled h gorskih krajih". Včeraj je bil gosp. namestnik spet tukaj Bockmannovi in odrinil sinoči na Dunaj dr. G V petek je bil v Gorici vojaški škof, preč. gospod a, prefekt , m z njim gosp Jan j r' G nj ezd Politične stvari. ljubljanskega Alojzijšča. Obědovala sta pri gosp. kne-zonadškofu in vse, kar je tukaj znamenitega, ogledala. Sinoči je bil dostojen pogreb nekdanjega župana goriškega, vpokojenega svetovavca okrožne sodnij y přestrojí visjih ces. uradnikov A 1 e k s an d Avstrij'. ci Bil J6 jnki pred leti tudi predsednik kmetijske družbe. Za njegovega predsedništva je izhajal p potrebi tega prestroja je češki časnik „Politik" list v Gorici („Umni Gospodar u loven ski kmetijski Gosp Claricini je pod naslovom : „Ueber den Verwaltungsorganismus in bil Slovencem popolnoma pravičen. Od njega imamo Oesterreich" prinesel znamenite članke, v katerih med tudi marsikaj tiskanega, na pr. popis, kako se je neki drugim pride na pretres tistih mož, ki dandanes stojé nemi tukajšnji jud h krščanski veri spreobrnil in pa načelu c. k. deželnimvla dam ali z imenom mestnikov" ali pa „ces. deželnih predsednikov » ces. na << znamenito zgodovinsko-statistično knjigo o Gorici, ki jo jo gosp. Claricini izdal po tem, ko je bil odstopil od ; • v f f ^ } J www» VVIW » m J\J ^v/u^/« VtUiiVlUl X ^VAAi y MkV J V V ^ Politik" v tem oziru piše: Ker Istra in Gorica županstva. Rajnki je bil plemenit idealist. Poslednji društva nadzorovan imate deželno vlado v Trstu, Predarelska v Inspruku, njegov javni čin je bila in ker na mesto žalibog prezgodaj umrlega viteza Kal- in domaće izobraževanje odrasle šolske mladine line ni za Moravsko še imenovan drug ces. namestnik, štvo, ki se ni nikdar vresničilo za to, ker se neki j dru namestnikov in ces. ne daj ki se ne kov. namreč imamo tedaj v Avstriji zdaj 13 deželnih predsednikov. Med temi so t pristevajo privržencem centralistične stranke, in ti so grof Potočki, ces. namestnik v Galiciji, baron Rodič, priobčen poske vresničiti, če ni — gmotnih, prozaičnih pomoč Program naše mestne go za b haj anj k rJ 501etni ce je uže ces. namestnik v Dalmaciji, in Winkler, deželni pred sednik na Kranjskem. Nikd kelj torek večer bo sijajna bakljada (120 ba deleži se je tudi g. Ritterj fabriško sebj iz fNfe o strančar. so nekateri, od katerih se sicer ne med teh treh ni Stračic). Dne 18. popoldne bo igrala mestna banda na tane tedaj še 10 druzih, med katerimi Travniku; gazna svečava bo na mestne stroške pomno Mestnim zavodom je namenjen primeren pribolj-Vse drugo bo po navadi. Včeraj je starešinstvena m reči. da ne bi zena. šek. gravitirali na nemško stran s centralističnim odmevom, a vendar se niso centralistične strančarje pokazali, deputacija ces. namestniku gosp. baronu De Pretis zato se o njih sme reči: „qui bene latuit, bene vixit". poklonila tudi voščilno adreso. — Važno službo poko Taki so: grof Sig. Th v Widm trij v Tirolih in grof L o d Salcburgu, vitez Bohuslav pališ v Celovcu dne t čuvaja je podělilo starešinstvo seji 12 m.) Jožefu Ong Tedaj nič več gospodje se v čisto nemških deželah (Koroško pa „Moćnik"! Starega pokopališča čuvaj je bil namreč ni to!) obnašaj bli tako t vanskih deželah. Razen teh pa je še tretja skup kakor prejšnji trije v slo- rod za rodom nek Podg s pridevkom „Močnik m "g ces. namestnikov, katerih ne moremo nikamor drugam grebu govorilo goriški pregovor, kedar se je o smrti in po 9 staviti, kakor v vrsto tralistič trank katerimi nekateri ministru Taffe y med Je bil y » L Močnik (poj demo k Moćniku). Od a^VVJ 1 11J X A. JULJiUi Oil U JL C+ 1 1 v U ii^ delajo naravnost „lauuaaiviigaiu . * u ** * unu*»* » * ^uig *vxvi opozicije, vendar povsod kažejo simpatije stranki cen- starému mirodvoru, ker je imel ominozno številko 13 tralistični, drugi pa, kakor Possjnger (na Dunaji), kakošno številko bode imelo novo pokopališče kal Ongaro". Tudi ,,al ptembra t. 1. bo treba reči tr e d kli 7 ne Sumer (v Sleziji), Kiibek (na Štajarskem), P___ Friedenthal (gornji Avstriji) so znani odločni stran- vem. škem y Prav zdaj se namreč nove številke (po gra dunajském etc. sistemu) devajo po hišah vsak 269 trg, vsaka ulica bode imela za-se svoje številke iu bode vod z godbo mimo čitalnice po Slonovih ulicab na dotični tabli zapisano tudi ulično ime. Ljubljane. > ,Veliki cesarjev dan' < petde > PO mestnem in šentjakobskem trgi nazaj v Knežji dvor. Mnogo ljudstva je gledalo in spremljalo sijajni sprevod; setletni rojstveni dan presvitlega našega ce- sarja Franc Josipa I. obhajal se je danes in vče- na mnozih hišah pa so vihrale zastave, v čitalnici menimo najboljše poročati ako banketi pravimo : rajšnji večer tako svečano, kakor se le obhajati more v glavnem mestu dežele, ki je vsa v ljubezni udana svojemu milostljivemu vladar ju. Uže včeraj popoludne so se okinčale hiše s krasnimi zastavami, zvečer pa je bilo mesto s predmestji vred prav lepo razsvitljeno. Na tisoče ljudstva se je valilo po ulicah , katero se je po uri pomikalo pred stanovanje gospoda deželnega vsakemu navzočniku ostane vedno v lepem spominu Zbralo se je bilo do 200 gostov. Pred vsemi napije prošt dr. Jare papežů Leonu XIII., kanonik P. Urh z razvnetimi besedami najvišjemu zašČitniku vse obrt predsednika, kamor so, spremljani od mestne godbe došli ob pol 9. uri čitalniski pevski zbor, društvo nosti presvetlemu vladarju Franjo Josipu I., biskup dr. Gruša našemu knezoškofu, predsednik naše katol. rok. družbe gosp. J. Gnjezda načelniku vseh roko-delskih družeb škofu Gr uši, konservativni deželni poslanec štajarski gosp „Sokola4, društvo vojaških veteranov in požarna straža z lampijoni in bakljami. Citalniški pev- ski zbor je tu pel 3 pesmi y ,Svoji svojim u )) Z1V10 II y yy -klici Popot pa so nikovo" in pa „cesarsko himno", se razlegali tako burno po Turjaškem trgu, da jih je bilo daleč slišati krog in krog. Gospod deželni predsednik je z rodovino pri oknih svojega stanovanja radostno poslušal te gromovite izraze verne udanosti ljubljanskega meščanstva, in po dokončani serenadi se je ----y r" —--- osobno podal na ulice zahvalujoč se načelnikom društev, Wohr mestnemu županu La se han u in Ljubljani, naznanjajoč , da je ljubljanski občinski zastop gosp. G n j e z d o za njega trudoljubivega, delovanja voljo imenoval si neumornega meščana, in naposled kanonik dr. Gogola tudi gosp. Gn jezdi na pije m naznani, da je gosp knezoškof ga imenoval si duhovnega sovétnika. Celovški trgovec Peter Merlin je napil na vse avstrijske národe, katehet g03p. Kržič vsem došedšim društvom in gosp. kanonik Urh še posebe Tir oleem. Ob pol 7. uri je obiskal dr. so se zbrali v krasno ovacijo Danes zarano je grom topov z grada ljubljanskega naznanjal Nj. veli- dopo- un čanstva rojstni dan, katerega so vojaki ob ludne v zvezdnem drevoredu, druge deželne oblastnije pa ob 10. uri v stolni cerkvi oohajale s slovesnima ma- Ant. Gruša, spremljan od rokodelskih učencev, grob L. V on čine, kateremu so zapeli pevci žalostinko ter Mnogo odlič- privabila je opravila se je za-nj molite v za mrt vece. nega občinstva tudi gospej in gospic sama. Popoludne ob 3. uri je bil slovesni obed pri gosp. deželnem predsedniku, na katerega je bilo povab- Ijeno 50 gostov, ob dveh pa so imeli oficirji skupni zvečer slavnostna beseda v zgornje prostore čitalnične kateri so bili z raznim cvetjem in zelenjem olepšani in kjer ste se videli poleg_ doprsja Kolpingovega tudi . Med odlič- banket v gostilniei „Evropa u tudi ubogi mestni niso bili pozabíjeni, kateri bro kosilce. so v „ljudski kuhinji" dobili do- bamo po sebi se razume > da uže ves teden je gosp. deželni predsednik sprejemal deputacije različnih korporacij in društev, ki so dohajale sliki Leona XIII. in Fra nj a Josipa nimi navzočniki smo videli tudi svojega Ijubljenega deželnega predsednika gosp. Winklerja, preč. stolnega prošta Župana i. dr. Pod vodstvom Krž i če vi m, načelnikom društvenemu pevskemu zboru, zápoje ta „Kol-pingovo pesem" in potem govori g. Rus navdušeno njemu izrazovat mu čustva iskrene radosti o petdeset-letnici Nj. veličanstva, katerega naj nam mili Bog ohrani se mnogo mnogo let! slovenski „pozdrav" , ki ga je prav v smislu društva in dnevu primerno zložil gosp. Jos. Cimperman. Za tem se je zopet vrstilo petje. Ko je prestalo petje, govoril je biskup dr. Gruša jedro vit slavnostní govor, povdarjajoč bistvo katol. rokodelskih družeb in njih (.KatoliŠka družba rokodelskih pomočnikov) si slo- prijazno vzájemnost s katoliškim duhovenstvom ter pri vesnost svoje 251 e tni ce vesela, a tudi ponosna more porocujoč udom, naj se vedno držé svojega starega zapisati v kroniko svojo. in dan avgusta osta- nejo v zgodovini njeni z zlatimi Črkami vpisani ? Ker gesla. Spominjal se je tudi dr. Vončine in končal naš tednik y ki svoj govor z željo za daljni čvrsti razvoj ljubljanskega je uze v kratkih črticah more opisati to so pozdravili burni iskreno zanimal svečanost, naj zađostuje sledeče. Prvi del slovesnega obhajanja pričel se je v početku te družbe se za-njo društva. Zdaj pevci zapojó cesarsko himno, katero živio- in slava-klici. Gospod stolni dne vikarij Wehr iz Gradca se zahvaljuje v imeni zuna-njih družeb o prijaznem sprejemi v Ljubljani, želee na-,Knežji dvor" šemu društvu, če tudi stanuje sedaj v „Knježjem , ki so bile bogato olišpane. Sprejem tujih dvori", da bi vendar skoro dobilo ,,svoj dom'\ Potem gostov po predsedniku njenem gosp. Gnjezdi bil je seje napravil „tableau" z bengaljsko osvetljavo, pri zvečer v dvoranh družbinih y hiše imenovane prisrčen; odšlo je 5 društev, zastopanih po društvenih katerem so se videle vse obrtnosti zastopane, hvaležno zastavah in deputacijah, največ s svojimi predsedniki, gledajoč ^podobo cesarjevo in Kolpingovo, in kate- in sicer društvo: zagrebško, celo vš ko, inomo- ko je Freiberger v nemškem „pozdravu ško, graško in dunajsko in sam načelnik vseh rega je tudi zložil gosp. Jos. Cimperman, apostro-avstrijskih kat. rokodelskih društev, prečastiti vojaški foval Nj. veličanstvo, zadoneli so po dvorani z nova avstro-ogerski škof dr. Gruša počastil je svečanost s viharni živio- in slavaklici. — Telegramov je došlo 30, svojim prihodom. nedeljo y avgusta, bilo je lepo in ko jih je društveni gosp. Gnjezda prebral, bila je videti, kako se je sprevod iz družbinega stanovanja beseda okončana. Za besedo je prišla v čitalniškem gibal v nunsko cerkev, vse družbe s svojimi zastavami vrti veselica z godbo in petjem , s katerim so se odli- m z godbo na čeli. Nunska cerkev je bila ta dan po- kovali tudi Korošci. — Drug dan, 9. t. m. zjutraj ob sebno okusno olepšana. Pontifikalno sv. mašo je daro- val načelnik vseh avstrijskih rokodelskih družeb, slav- kjer je bila na Jézeri uri se je odpeljalo do 200 slavnostnih gostov v Bled y crna noznani vojaški biskup gosp. dr. Ant. Gruša z Dunaja in društvene dobrotnike. Po obedu pri „Petranki", v navzqpnosti našega domaćega knezoškofa gosp dr. Bledskega gradu, vožnji po jézeri i sv. maša za pokojne ude ogledu itd. Je Pogača rj a in z obilno asistencijo g03p. stolnih kapi- približal se hip, da se je bilo treba posloviti od prenaglo talarjev ter drugih duho vnikov. Govor msgr. Mayer ja y .nase zemlje • UiUlJVf tvi Ui Uglu UUUU V« \**\J\VJL UiCgl« ÀXJL C* J Ç 1 J Cky £À u 1x1 ij u TSiJEL^j c% ^uiv v \J o Kj ju Y JL CfcV^O.1 ^iuti o v yj ^ uli u. uv predstojnika inomoške družbe, bil je slavnosti dneva vsakdo v prsih noseč nepozabljive spomine o dneh a gotovo se je vračal proti svojemu domu jako primeren. Po izvršeni službi Božji se obrne spre- ) in avgusti (Desetletnica ljubljanske požarne straže) vršila se Lužarji. Odhod iz Vodic ob 1 Je v edelj tako sijajno, da moramo obširnej njen odložiti do prihodnjega lista. Danes naj popis to skozi Gameljne in čez črnuški most. Ježici in potem vrnitev v Ljubljano. uri popoludne . Prestaoek na Slavnost se vrai društva so sodelovala pri tudi v deževnem vremenu. omenimo, da vsa tukaj svečanosti požarne brambe, ki 10 let dejansko repre zentuje „družbo sv. Florijana", kakor smo nekdaj ime- z Dunaja od gosp novali asekurance zoper škodo ognja. Njenemu načel- pisateljev životopisa Kopitarjevega niku gosp. Doberletu pa še posebno privoščimo ce- grobnegaspominka, ki ga naš učenjak ima na sarsko odlikovanje, po katerem je ta dan přejel zlati Dunaji. Lično to sliko je gosp. dr. Miklošič daroval križec za zasluge. g°sP* Navratilu, ki jo daruje zdaj „Matici", katera bo Predsednik „Matice slov." dr. Bleiweis je přejel Navratila, ki je stopil v kolo na- sliko Predsednik čebelarskega društva gosp. Jerič ž njo okinčala po njej izdano životopisno knjižico. Naj Je potoval v Kolonij (Kolo) eliki čebelo- dostavimo tej notici poročilo gosp. Navratila, da ni- rejski zbor. Sl. ministerstvo kmetijstva mu je na prošnjo mamo nikake pobdobě Kopitarjeve. družbe kmetijske dovolilo 100 gold, popotne podpore („Laib. Tagblatt") je v soboto umrl. Kakor slancu, klonile diplomo Gosp. vitezu S c h n e i d u, našemu državnemu so občine Kresnice, Moljava in Dob po po tneg GoBp. Josip Noll b — u uaip unij naš iuj»iv, jc, ivaiwj. Narod" poroča, kot operni pevec angažiran v Barceloni jak, je kakor Sl na S panj skem, kamor je posnemlj te dni preko Francoske odpotoval (Kakošna je —— \í\.U>n;(/dftU JK> nasa U/V&GOiU* ZlUCK/Ul/U,J , tega. - »C*- kor smo se te dni prepričali — še mnogo tacih naših deželna zastava) tega meščanov ne vé, ki ne stojé v vrsti naših nasprotnikov > kajti belo-modro-rudečo a ju „uciu-muuiu-mucw ZaStaVO imajO ic deft /jc* o ti lovansko, čeravno je prav ta zastava dežel za zastavo Treba, da kranjska po določbi cesarja Ferdinanda o tem prihodnjič več govorimo v tolažbo tištim boj ljivim someščanom, ki abotno mislij da bi za X V AULI ouuucouauuui , J\i auuiiiu lUlOlJJU , Ut» U* tt« ))P MU la viz em" demonstrirali, ko bi pri njihovem oknu visela „belo modro-rdeča" zastava. (Vabilo.) Slovenski narod bode ponosen in hva-ležen v 22. dan t. m. v Repnjah blizu Ljubljane svetio praznoval stoletnico svojega učenega rojaka Jernej a Kopitarja, ki se je 21. dan avgusta 1780. leta rodil v Repnjah, a 11. dan maja 1844. leta umri na Dunaji. Tega duševnega velikana mnogi in učeni spisi, izmed katerih imenujemo tukaj le „slovensko slovnico" ter njega nesmrtno knjigo „Glagolita Clozianus", niso znani samo po širokih slovanskih zemljah, — uče-nemu svetu vse Evrope so na uho zveneli, kakor bu- čeče trombe, tudi A ne samo, kar je Kopitar spisal y nego , kar je z modro besedo tiho a globoko vcepil v srca svojih darovitih prijateljev, obrodilo je nam Slo-vanom bogat zaklad prave učenosti in blagocvetnega napredka. Naš Kopitar je vzgojil nesmrtnega Srba, vsem narodom znanega Vuka Stefanoviča Karadžič a, roditelja srbskega slovstva, in Kopitar je preslavnega Mik loši ča, neutrudnega delavca in prvega učenjaka med vsemi zdanjimi Slovani, posvětil v svojega naslednika jezikoslovne in zgodovinske vednosti. — K stolet- se zberó ob 6. uri zjutraj v restavraciji tukajšnje nici tega velicega moža se podpisani odbor osmelja vabiti. Odbor. (Program Kopitarjeve slavnosti) prihodnjo nedeljo 22. avgusta v Repnjah: 1. „Sokol" in čitalniški pevci čitalnice in odrinejo potem z zastavami in mestno godbo na kolodvor južne železnice. 2. „Sokol" in pevski zbor odpeljeta se ob 7. po Rudolfovi železnici do Vižmarjev, od koder gresta peš v Tacen, kjer bodo vozovi čakali. 3. Ob 9. uri zajutrek v krčmi pri Ingliču na Skaručni. Ob 11. uri maša 4. Ob J/2 11. uri prihod v Repnje. v cerkvi sv. Tilna v Repnjah, pri kateri bodo peli talniški pevci slišimo, mu „Brencelj" napravlja za prihodnji list i pro cesijo pogrebcev", ki mrtveca spre4pljajo na pokopališče. , da bode kmalu spet iz groba „Tagblatť* sicer pravi vstal, al časnik, ki je živel samo od škandala, se kakor iz privatnega pisma pravijo, je sam sebe za zmerom končal. Kakor o mesecu sušcu WMA /V d ci M A J «V M#1 /] r* M /\ r« /\ Wk 1 ♦ftlrA i rx fn rll )) zadnje dui rad z repom vije", tako je tudi f „Tagblatt" v zadnjih svojih listih s kačjim svojim repom udrihal posebno po našem gosp. deželnem predsedniku Winklerju, ker je videi in slišal, kako ga narod po vsi naši deželi čedalje bolj spoštuje in ljubi. Ker umazani list sam ni mogel vse gnojnice v svoj list spraviti si je po svojih znanih rokovnjačih najel še drugih listov in posebno Plenerjevo „Wiener allg.v Zeitg.", da je njegovega gnoja nekoliko privzela. Ce nam kaj prostora ostaj a, pisarijah, ki jih bomo drugi pot kaj vec povedali o nesramnih po svetu pošiljajo možje „aus der Ma- joritat des krainischen Landtages u Xovicar iz domaćih tojih dežel. Z Dunaja. Obravnave delegacij se po novejšib poročilih imajo pričeti oktobra meseca v Pešti; dunajski državni zbor ima biti početkom novembra, oger- ski pa se pričeti 25. septembra. Hrvatsko. tembra. Deželni zbor se prične dne sep- Anglesko. Minister Gladstone se je ozdravil nevarne bolezni in gre v Napolj , da popolnem okreva. Gladston je največi tra avstro-ogerski in nemški diplomaciji , a najveće upanje Balkanskim narodom, da se prej ali poznej ugodno jim reši turško vprašanje Tur čij a. polno izvršiti sklepov berolinske konference. Ce tedaj Čedalje je jasneje, da sultan noče po pride zopet do kakega razpora med Turčijo in Evropo 1)0^6 ^ ^ /N m 1 ^ti v\ ^ W1 X /% D nr»^ 1 1 ATT rl L^ffn V% 7 tako se z Dunaja piše „Pest. Lloydu Fran- cozka potegnila bolj z Rusijo in Angleško, kakor pa z Avstrij o. takem položaji bi nastala sledeča po-litiška konstelacija: Avstrija in Nemčija bi z ene strani, — Rusija, Anglija in Francija pa od druge strani si stale nasproti v vsacem odločnem vprašanji na Turškem. Kaj pa dobi v takem položaji za „ s trija, lahko je uganiti onemu, Ion u Av- kdor ve » da Prusija ; glava Nemčiji, nikdar ni bila prijateljica Avstriji. Žitna cena v Ljubljani 11. augusta 1880. Hektoliter: pšenice domače gold 24 kr banaška Po maši odkritje vzidane plošče na 50 kr 10 gold. 27 kr turšice 6 gold. 30 kr soršice 8 gold. Kopitarjevem domu, slavnostní govor, govori gosp. prof, prosa 5 gold. 39 kr rži 7 gold. 15 kr jeČmena 5 gold. 39 kr Fr. S u kl je. Ob uri skupni obed v Vodicah pri 25 kr ajde 5 gold. 85 kr ,3 gold Krompir 3 gold. 50 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani. / /