45 itevflka
Butec iBfcoia tfaak pete* • itttamoo eacJedn/ej* da* - Naročata« u eeL teto « 82'—* st pol let» R i9-» ifl četrt ieta K 8 -PtMitmeiaa *tavi!ka 50 viti aarcienlita v laosertetto ’f •orp*mp»nt> toft. Pttfljarve as tuodmitvota optniMn . UiMtau, «•( qkorgn> 3i«a *tev «. rt. n«4*ir.
Telefon St 223. >
PavSalnl Vr* niso v državi SfrSS.
'Vti; Ljubljani, doti 6. novembra 1920.
TO ’eto.
Rokopisi &8 ae vračajo. -* ! naproti so zaračunavajo, taiinaeter vrstica ta esi« tej pri enkratni objav« po 8£ vinarja, pri trikrat ni po 80 vinarja, pri Sest* krstni po 75..vm., pri celoletnih objavab po 70 vin. sa vsakokrat. - Za raznq be.iaveitd. stane mm vratiča K l'— Relti#m. tso pošt* ■ uiEa prcmt«. — Nefrankira* ua pisrn ec ne sprejemajo.
Kaj je bil vzrok, da so se voi3*ve zavlačevale?
Prvi In poglavitni vzrok le bil ta. da go se meščanske stranke enotnega nastopa delavstva bale. Do predkratkem {e bilo delavstvo _ organizirano v eni sami (soc. demokratični) potjt'Čni organizacij].
V	svojih velikih političnih organizacijah se ie espešno bojevalo proti edinemu sovražnika — kapitala. S tem. da se fe pričelo organizirati tudi revno kmetsko ljudstvo te postalo lasno. da bosta delavec in Kmet^pri vo!;tva!i zmagala.
To so meščanske stranke vedele, zato so se volitev bale.
Pred kratkim se te* delavstvo v svojih političnih organizacijah razcepilo vr dve stranki, to ie v socalne demokrate in v komuniste. Ti dve struji sta pričeli tned seboi besen boj — kakor da sta pozabili. da ie nafliujSi sovražni delavstva kan:talircni. Meščanske stranke, ki so dofgo Čakale na ta ugoden trenofek. so nenadoma razpisale volitve v konstitu-anto. Za delavstvo so te volitve izredno VS*no. Pri teh- volitvah se bo odločilo, ali naj no ta država svobodna lludska republika ali militaristična monarhija Ore za socialno zakonodajo, za osemurni delav-nfk. za starostno zavaroivanie itd. itd. Sele ako vse to Premislimo verno kak-Sno Škodo ie delavstvu napravil bratomori boi med delavstvom fsfrrena 2el5a vseh. ki se zavedajo položaja bi morah bTtl
vsi M delajo - ernfl vsem. ki ne delajo.
Strokovne organiracije se sicer v -a spot med delavstvom ne vmešavajo. Vendar ie nlibova dolžnost, da ' izrečejo odločno ?n lasno besedo.
Delavstvu gre za biti in ne biti Z*tn n rog — 7	hofpm!
. Premotrimo položaj.
V	delavskem pokretu vobče kalcor tudi v posameznih bojih in praskah, v boju za pravice, v boju za socialne reforme, za izboljlžmfe^rieetf! zoper pretečo reakcijo. onvsod fe dolžnost da ^delavstvo prav spozna paložaj, prav presodi bi presoja svojo moč In pa tudi moč svojega nasprotnika. Nikakor ne zadostuje * v 'de-lavskefti gibalu. da se vodijo' vsi ti boli s praznimi besedami in obljubami, ker uspeh ni odvisen samo qd volje delavstva, marveč Je ttidi odvisen od gospodarskih razmer, od moči nasprotnika. Ta položaj mora vsaka organizacija pred vsako akcijo temallfto preudariti in vsako delavsko gibanje mora voditi ne le navdušenost, ne le potreba. ampak vedno tudi razum, zakal. če delavskega pokreta ne vodi razum, pamet, potem ie neizogibno. da žanje delavstvo namesti uspehov. namesto napredka le poraze in nazadovanje ki silno škodule sološnerrru delavskemu nanredku.
Taka doba trdih delavskih boiev nastopa tudi sedaj v Jugoslavijv Nič nam ne bi koristilo, če bi si zavezali oči in drli z zavezan:mi očmi v prepad, ki pred nami, ker bi si s tem gotovo nolotnfU svo-te zdrave ude Zato ie potrebno, da z odr prtimi očmi pogledamo bridki resnici v oči in sl Oberemo Pravo pot. da ne razrušimo svoiih orranteadi in da ne oslabimo svoiih moči v tem času. ko nan. preti v državi najhujša reakcija. Pozabiti ne smemo, da se prlnravlla velik naskok na osemurni delavn:k. da se nahaja\ kljftib vsem apelom, kljub vsem zahtevam naša industrija v nalkriličneišem položaju. , Produkcija pri nas še vedno nazadnie in podjetništva zlasti velekapital se odločno za črn f a .tnvrati zvišaniu plač na celi
črti.
LISTEK.
Alb. Tjafovle!
Knjige, časopisi in Čitanje.
(Dahe.)
Seveda so strani narlških ali londonskih »Utov mnovo veČ?e Vol naših Pariški list »l e Temna* >ma dvakrat In Še malo večin obliko kakor no formatu nalveč^ •^ovenski list »Slov Narod«, ta na ie n. or. tonet dvakrat večii kot »Dorm>Hub«. »Domovina« ali »I.fudskl Olas«. Takih malih možicev ne maralo na zanado Praviloma le na	uveliavTIev*-.	velika	ob!T«a
k tor se more silatao 7 velikimi črkami čez celo stran nani^f) naslov ond te^a še oar naoovednlb besedi pododdelkov tn če treba še sifKo. Ce «mo nrimeriall naše fn nemške liste pred vo»«o « sifainimi tova-H5I za nad a tedai nas le zalivala obenem rdečica srama !n ^>ponosa<-. sami sobi smo
se zdeli — berači. Sele med voisko smo se malo oriblifali zanadnim tlnom.časni-l<ov uneliali so se vptiki naoisi z nalraz-^n.^šimi črkami tu in tam celo s slucaml Ne smemo na si tega tolmačiti tako da izvira to iz o*lvele«ra temneramenta in iz ^nre^nosti nr.ngšan^a nred občinstvom ne na Angleškem so delali od nekda? tako. Vzroka nam fe mar\'eč iskati v tem da so ‘»♦riena de’’ • ričnost zansscJa mno^o boH živo zanima za favne docodke da tmdniraio to zanimatife ^ilno stare tratii-r'1° še mnotro boli m nnbtična odgovornost irtvie baš na Angleškem kot micier
*	nifle razvita. PoIsp tega na ne nrlde nfč mani v poštev oros^a kolnorta>.a. tri te tam razvita v taki meri. o kateri x? nam uiii «nfa ne. Prosta-kolnortaža sili liste da so kar naiboliši ne sa*«o no ztmanll oblHtl no obseg.n In vrednosti tn«iveč tudi nbrat-nosti s katero se uvršča ene in iste stvari 7 ozirom na drupe liste liar nallioi’ usne-5no. Reprezentativno časonisie vseh naro-
To se ne godi le Is dobičkaželjnlfi namenov, ki so pri podjetniku gotovo prvi, ampak tudi -zaraditega, ker postaj^ inozemska industrija cenejša kakor naša. Stroški za naše produkte postajajo večji kalcor v inozemstvu, zaraditega kupujejo naši trgovci rajši tuje izdelke, fcer so ce-nejši‘kakor pa naši. Tu gotovo ni krivda na strani delavstva, krivda bo rajbrže V pomanjkanju surovin in v, pomanjkljivem obratovanju. In to nam. dokazuje, ne da so za uašo industrijo boliši časi v bližnji bodočnosti, pač pa. da se bo triza, ki trala že nad dve leti, še poostrila, tako poostrila, da bo delavstvo še 'prav mnogo trpelo ne zara&* svoje nezavednost!.' ampak zaraditega. ker Je gospodarski položaj v industriji silno s?alf in kor so na'de* Iu temne sile, ki mislijo, da bodo te razmere 'zboljšale, če vzamejo delavstvu §c velik del tega, kar že ima.
Na vse te stvari morajo biti delavske organizacije pozorne in jih vpastevati v vsem svojem gibanju, Rospodarskem 'm socialnopolitičnem. Zdi se nam, da podjetništvo delavske organizacije naravnost izziva, da jih takorekoč na neodkrt način sili v boje. v stavke, češ. polomile si bodo roge in potem bodo razpadle pa bomo imel’ zopet mir. Tako računajo ne* dvomno podjetniki, deiavstvo pa mora na' drugi strani vedeti, da takrat, kadar -je slaba konjunktura ali kadar bi podjetnik! redi ;meti stavko, ne napravijo stavk, kej* z njimi škodujejo le sebi, ue da bi kaj dosegli .zase.	.	.,
De!avstvo. mora danes, ko se nahaiaf. vse naše gospodarstvo Še bolj kot pre| v nekaki krizi, položaj resno premotri* vati 'n se bojevati na primeren račin zi svoje pravice. P/vo Je in ostane še dolgo* da ohrani-močnfe organizacije, ki vedo) 6ame kaj hočeja ki se ne dajo zavesti up
dov noVazute- več ali mani iasno ooseben ideal nari-Kloveo« organa, h kateremu na se ootem nadblleJo vsi ostali listi tistega lezlka. Anoleflca »Times« se Mlikuie t neobičajno razvitimi obsežnimi fn natančnimi snravami kar odg^varla ootrebam ano-|p5Trte?a svetovnega posoodstva. ki se ra?tera na vse dele sveta »Le Temos«. k! sem ?a že omenil, le natboliSe olsan list na svetu in pam lasno oredoč^le ^riačai francoskega naroda ki Ifeibl skentfčno. toda ognievito raznravllanfe in elegantna lahko nrožro sodbo, h ftaliie noslnšamo trenie ve?.*} zabelieno s Vtrastto romrjko Id io snuša v svet »Corriere della Seras. Rušila le nred volno korakala samo Var se zttnanle oblike tiče no kolesnicah zaoade* r.’'cer na le nrevlari^ala mfio^ca ooiitič-n!ti raznrav Izba^atočih' t?. tedanlili ruskih razmet. Tudj. nemška »Frankfurter td* ttmgff sledi v snravodalstvn.AngHil. kar se na ramravHanla tiče na Franclii. orinaia oa oolec tega ogromno poučnega materi-
/
Draznfh' frnrafi bedastih kričačev marve? vodijo boje po treznem preudarku razmer, da ohranijo svoje organizacije še za hujše boje, ki čakajo proletariat. '
Ujedinjenje kovinarjev.
/	(Konec.)
K točki »Pravila in pravilnik" je poročal s. Bračinac. Za kovinarje iz Slovenije ostanejo pravila Osr. društva kovinarjev za Slovenijo še nadalje v veljavi. £a upostavitev medsebojnih stikov med »Savezom metalaca v Beogradu** in Osr. društvom kovinarjev se je izvolila po-tebna administrat;vna komisija. - katero Sta bila izvoljena za kovinarje iz Slove* nije sodruga Hlebš Ivan in Svetek Prane. Kje naj bo sedež centrale, naj odloči prva seja centralnega odbora.
Pri volitvi delegatov za strokovni Kongres vseh strokovnih organizacij so fetU izvoljeni za kovinarsko organizacijo Slovenije ss. Žnidar Anton (Jesenice), Terčnik Simon. Bistrica v Rožu (odna-ae). Marčič Martin (Jesenice). Povše Marko (Jesenice), Sirca Ivan (Ljubljana) Oermadnik Franc in Hrastnik Valentin (Celje), Mihevc Ignac, Svetek Franc (Ljubljana, centrala), Pipan Jože, Vovk iAaton (Kamnik).
V	centralni odbor „Saveza metalaca“ •o bili izvoljeni za kovinarje iz Slovenije •a. Svetek Franc (tajnik), Žn;dar Anton, •amestnik Hlebš Ivan.
O	zadnji točki dnevnega reda »Strokovni Ust" je poročal s. Bogdan Krstič Iz Sarajeva. V svojem obširnem referatu Je Obravnaval nujno potrebo strokovnega Usta. Za kovinarje iz Hrvatske in Srbije oriooroča strokovni list z imenom ..Me-talski radnik", ki naj bi izhajal dvakrat mesečno. Predlaga tozadevno resoluc?jo. ki je bila soglasno sprejeta. Za kovinarje Iz Slovenije zaenkrat ta resolucija ni ob-,vezna, ker obdrže svoje dosedanje glasilo »Delavec".
S tem je bil dnevni red tega pomembnega kongresa izčrpan. .
Kongres je sklenil ujedinjenje. ki bo prineslo lepiih sadov. Diference, katerih ta kongres ni odpravil, bo izb r L Jo skupijo delo in tok časa in pa lojalno postopanje vseh. faktorjev, ki so na kongresu oklenili medsebojno zvezo. Kovinarji 7iz Slovenite so v odlični meri pripomogli k ujedinjenjn, zato se tudi 'dela za utrditev lega ujedinjenja ne bodo ustrašli.
tela ki natri riše tip nemškega učeMaka. .4vstrila oa le canlfala za svotlm večnim Vzorom NemčHo. dunalska »Freie Presse« le bila vzor vsem ostalim avstrHskim časnikom. Eno in Isto reč le na dolgo In široko premlevala tudi štirikrat, kar Da le bilo mogoče Ib na Dunain kler zablielo Hudle
V	kavarnah toliko časa. kakor morda nttl Turki v Carigradu ne.
Kako ie vplivala na novinc voiska. lahko Drav na kratko oovem. Povsod le prišit zloglasna cenzura in Dostavila za vrata celo ‘vrsto reči. od kterih so se časopisi v mirti vzdržavali in o kterih so ilvo razpravliafi. Vse strani lista so napolnila sama poročila svoiih lastnih naporov na ni smel. niti hotel nihče priobčevati. dokler ni naših, slovenskih kakor tudi drugih nenemških časnikariev vlada prisilila, da so začeli zopet oisati različne razprave Lete na so bile takega kova. da vladnim organom nikakor niso do-nadle. ker fe bil nlihov konec baš nasor*-
Zgodilo se Je.
Ministrski svet v Belvradu ?e podol-sal dne 3. t. m. naredbo. ki dovoliuie za malo obrt deveturno delavnik. Doslei te velfal tudi za malo obrt osemurni delavnih in te bil ori nas v SInvenHI razmeroma dobro Izveden dočim na tugu ni bil. V vladi, v kateri sede naši klerikalci in liberalci le bil ta sklen naoravlien. to se oravl predlog te ta gospoda oodnirala in er* za^ovar-lala. čenrav se zlasti klerikalci hlinfto da le osemurni delavnik velika sociialna pridobitev. za katero ie treba vstoniti z vso silo. V svoiih listih nišeio za osemurni delavnik. v vladi v zadrugah orl vladi so ra delali nroti njemu. Tako delalo tl Hudle vedno.
S tem sklennm ministrskega sveta »e nanravlien velik korak nazai. In ne motimo se. če nravimo. da »e to le nrv! korak noizkus ali Ko z reakcilo šlo ali ne Neodpustljiv greh So torej vsi tistrkomunistični atentati na delavske organizacije. ki so orem*ečiH s svoiim razdiralnim delom da
Mie soc ita listič ne organizacile oslabljene če že n« oslabliene na so vsa' onemogočile sktmno delo v obrambo nridob-Henih pravic. Ncodnustlilv greh so neore-m«|jene stavke in bon v fr^-ok*, ko »e očividno da mora delavski boi podleči kruti sili kapitalističnih nandurtev. kakor le bila anrilska stavka in š« več drugih stavk ki so minile brez uspehov brez Piave zmage. Ce delavstvo stool v bol mora biti gotovo zmage
Kako nai zavrnemo atentat? To le vnrašanle organiziranega delavstva 1 Ni vseeno ali ga mimo prenesemo ali na se vprašamo Itako In kat nai storimo, da ta atentat kamialistične diktature odvrnemo Vnrašalmo se. ali so strniene naše vrste? Ali ie delavstvo v mali obrti zmožno, da samo uveliavi osemurni delavnik, ali bo kal nriVrat?apn na zaslužku?
Vsekakor se mora delavstvo v mali obrti postaviti na stališče osemurnega delavnika, zakaj minister le rrrulster. ki ukazule. delavec pa dela. fn kjer 'se to delo raztegne na devet ur. tam se mora tr delo tudi posebei plačati. S tem pa boj. ki ga je. priznajmo odkrito, povznv čil y največii mer razkol v delavskih organizacijah še nikakor ni končan marveč se nadaljuje. Pomislimo samo. kako močne so bile naše organizacije, dokler se je delovalo v njih složno, po načrtu bi mnogo lenih uspehov smo dosegli le potom svoje neoma jne sloge. Pozne it pa,
ter. kakor ga ite vlada Želela, zato le posegla do duhoviti pomoči da ie začeta članke nisati sama in lih nu.stila na en dan oMaviti v vseh časopisih da bi fa vsakdo lahko točno vedti. odkod so orišle. Sele potem, ko ’e vlada svol temelHti neuspeh za znala1 h začela svofa knkavičta iaičeca leči v vsak list nosamezno in s presledkom v času. Sele v drugi polovici svetovne volne se vrača naše časonisfe v prvotno tire: polaaonia dobivalo nremoč nad uradnimi noročili zoret članki, razprave ki oa niso niuar.e le v strogo suhoparnem om-očevalskem tonu temveč ?im ie primešana osebna nota poročevalca. Popolnoma razumliivo ie. da more list usoevat' le tedaJ. če se strogo drži stališča, ki si va ie od začetka začrtal, če sporoča vest’ tatto kakor iih Doimuie z ozirom na zani manie svole iavnosti In če mu ie zaslomba nfevova časnikarska vest. To so na ravni pocoii časnikarskega ddovania.
(Dalje oHh.)
ko so zanesti v naše vrste sovražnik? prepire se le silno mnogo besed In časai izguMIo za prerekanje in prepire, ki še danes niso čisto ponehali. Ta trenutek pa je izrabila buržoaziia in zadala prvi udarec. Krivda le torej na naš» strani, ker smo se dali zapeljati goljufivim agl-tatoriem.
Ne smemo pa misliti, da le s tem* naša pozic!ja izgubliena. Atentat nas mora zbuditi, nas mora prepričati, da rt«, lavstvo brez popolne sloge, ne more obdržati niti te Pridobitve, k’ lih že ima, še mani pa iz,bojevati si nove np|avsrV0, že pričenja uvidevati to potrebo; ker «e zonet združuje, zavrača razfVrače in s« začenfa zanimati zone* za naloge, ki iih hna delavsko gibanic Daši še le zgodil ta obskurni atentat na osemurni deltiv«<k. Imamo vendar zavest, da bo delavstvo našlo v Mlžnii bodočnosti pot ip sredet-ir^ da ta atentat zavrne in da reakcionarno btrržoaziio	da	delavske	pridobitve
niso — Igrača.
Poiasnilo, kako set vrše volilni shodi In sestanki.
Deželna vlada le glede shodov odredila to-Iet
»Shodi voltlcev, ki se vrSe samo m radi do. (tovorov za volitve v ustavotvorno skup«im.. -e smejo prfreiatl brez prehodne prijave pri prt-vtojnem političnem oblastvu, ako se ne vrše pod milim nebom.«
Taki shodi tedaj ne spadalo med določbe stiodnega zakona Tako na pr. za take shode ne velja, da bi prihajali nanje zastopniki političnih »blastL
Shod se lahke sktICe: I. Kot laven in vsako« miir dostopen; 2. kol laven * ometen na soml*l-e. nike ene stranke ali na dane ene organizacije, 3, kot omelen le na vabljene goste.
Kdor sc neupravičeno udeleii zborovanta, »d Je omejeno na vablienc ali na določeno skupino volllcev, in gu vkljub pozivu ne zapusti, se kaznuje z globo do 200 kron.
Kdor pa prepreči zborovanie voillccv (bodisi lavno ali ne), s tein, da vanj vdere da Izrine na-vzočne ati da se s silo upira formalnim zauka-iom reditetiev, n. pr da ima iti ven. se karnule od sodnije z zaporom od enega tedna do treh mesecev. Ce pa se Je to zgodijo po dogovoru več oseb, ga zadene strog zapor do Šestih mesecev,-	•	,
Od sklicatelja za visi, če hoče, da te vnfl predsedstva Sklicatelj dolbCl roditelje. On dala ukaze glede reda na zborovanju, če pa se je volil predsednfk, lih daje t«. Kdor se upre sklicatelja, predsedniku ali reditelju; zagreSI prestopek, za katerega ga glavarstvo kaznuje z globo do 20C krosi.	..!?	,	/
Iz strokov«« ©r«»wi*ncl‘©.
Osrednje društvo kovinarje* • m eorodnhi strok, podružnic* Ljubljana, skllcule tvoj meseč; ni shod, v nedeUa 7. t m. v dvorani hotela «111 WJa«, Kolodvorska ulica, točno ob ♦. uti dopoldne. Dnevni red: 1. Mesečno poročBo. 3. Spre mt.mba bdnlško, zavarovalnega zakona 3. Raz-itoterosd. Sodruei kovinar}), , Vaša dolžnost ir, da agitirat* (a da se shoda val udeležite. -«* Odbor.
Celja. Seja podružnice živilske stroke se bo vršila dne 7. t m. ob 9. dopol? ine pri Ban Jelačiču. Prešertiova ulica & Prosimo odbornike za točnost.
Kongres živilskih delavcev In* sorodom strok za celo JugoshvHo se bo vršil ine 21, In 22, novembra 1920 v Brodu na Savi. Podružnice živilsirih delavcev v Sloveniji dobe te dni predloge kn oprav#-
nfc t* hn*s?jnn* v slovenščino prevedene katere ie predložil ..Savez radrtika ži-votnc'h najnjrnica za Bosno in Herceeo* vinu u Sarajevu** za kongres. Vse po-družn:ce naj prihodnji teden skličejo shode in nal sklepajo o predlogih in tudi proti predloge takoj pošliejo na osrednje dništvo živilskih delavcev v Ljubliani. Obenem nal določijo tudi delegate za kongres Za zeornle ?taiersko ie 'i.voliti dva. za spodnje Stalersko enega in z» Kranlsko p> dva delegata.
, ____________________________
Mezdna gibanja.
Mezdno elbani« franc^kih rudarjev. Narodni svet francoskih rudarjev ie Imel sejo. na kater se ie razpravljalo v zviša niu delavski nlač Francoski delavci zahtevajo petkratno poviša*-'-' rvlač iz leta 1013 VoditelM tesra gibanla so delavci v ©krožha St. Ttienne Francoski rudaril za
trevaio. da se reši vprnšanie nosani? lač'do-12 novembra t. 1. Lastniki rudnikov so poslati zastopnikom delavstva pismo, v katerem po večini odklanjajo pov?*anie
Stavka kovinskih delaveev v Bar-eeloni *e nadallnle Zgodilo se je več incidentov vsled stavkolomstev
Rudarji v Charlernliii v Relgiji S"' zastavkal? Bruseljski tramvalskl u«bi2-henc! so sklenili, da stopilo v mezdno gibanje
Oooisi.
Polzela. Iz našeea <raia malokrat ka? poročamo iz naše nodru?nicc lesnih delavcev nri firnr Kurka in Vildi Imamo mnogo zvesti^ članov, imano pa tudi take rlcbvce ki se oreanlzaci’) oo-Smehuieio M’ pa tukai .iacr1ašamo. da k oreanizacita edina naša aščita ki nam je v mnoeem oziru IrhHlšala naš nolo-Žai in tudi v notreb: In stjckah priskočila sama ali potom svoljh članov na pomoč potrebnim Podpisani se iskreno zahvaljujmo našemu odboru, s katerega oo-močio so rreieli tovariš' Vehar Matija 200 K. Vidic Franc 150 K Muster Mn*? 150 K in Ocvirk F»-anc 100 K daMe le prelel iz Primove tovarne v Pobeli to-141 K oh bolehni Pre-mosH^o nod-poro so preleli od Osrednjega društva v
l	hiblian* tovariš' Godec laknh Parfant ^lofr. Kolenc Franc. fVešniV Anton. Turnšek ložef Vošnjak Franc. Prbevc Aioi»5i. ?amec lustinka. Samec Milka. Pratnik. AntonMa in KramerscHit* Muri. Ja V slučaju bolezni if preiei bolniško pMtv\rn <yf neredkega društva tov. Ve-bar Matija. Hvaležni smo tudi bb^aini Carin s Sitarju. ki_nam le bil ves čas na-kionlen In nam le vse v redu 'znlačai Zato bodite zvesti orpanjraciii vsi. ti st’' pa ki ste bil' hre7 dela. nrjctonite zone1 da bomo zonei delali v*l skimal za na« dfil^nMt vsi 7,a mm tu r,a vse.
C*Qt. V zsrfnlem ***„ »mo črtali v dnevnOcu ►Naprej«. da Imamo prev*« policajev. W nlmato ka delati Potrebno I« bilo, da »e gospodu po't tičncmu »diunkru dato nasvotl ia koristno zaposleno*« policajev, to P« tembolj ker Hh le P«*i Ita n« razne strokovne »hode. da tam zasledu jejo. delavstvo. Pekovska-<w*anlzacl|a pomočm-kov le to vzela na Mianje, tako da so rekli, te vi prlhalate na shode, morate hiti tudi ne razpo lago tam, kier Je potrebno. Oospod Loger (e ves raaburlen rekel, ma nhnain nikogar več na ras polago. ko I* zastopnik organizacije zahtevaj kr.ntrok) v pekarllah, da se ne prekorači nared-ba Ježelne vlade o prepovedi nočnega dela. Oi. apno Luter ie toendevao vloro več mesecev za vlafieval, Me sedal. le« Je amr edatopll g.
okralnemn glavarin, ga te po<Ju6il. da se moralo
tudi zakoni v prid delavstva varovati in ie kontrolo mazal, kakor )o Je organizacija želela. Logarjev absolutizem ie moral prenehati, ker 'e delavstvo v Celju složno. To naj služi pekovskim ptmočnikom tudi v Ljubljani v poduk- — Podružnica živil. del. v Celja
Celje. Citali smo v „Napreju“ o na-glosti celjske pošte. Meseca julija se je pismo obrtnega nadzorstva izgubilo, v katerem smo bili zastopniki živUske stroke povabljeni na obravnavo z mesarji in ie obravnava vsled krivde cel.iske pošte izostala. G. ing. Steb:. višji obrtni nadzornik. ie obravnavanje razpustil, ker ni bilo mesarskih pomočnikov. Tako podpirajo narodni socialisti delavski pokret. (Brez komentara.)
Pišejo nam h Celja: Tvrdka Franjo Koren. nek. mojster, ie uvedel za svoje uslužbence (pek. pomočnike) plačan dopust. Istega sta bila ravnokar deležna sodruga Lah Matija in Rižner Maks vsak po 6 dni. Ta napredek v pek. strok' na5-topleie odobravamo. Pekovskim mojstrom, zlasti onim. ki so pri deželn? vladi dne 26. julija t. 1. poudarjali da so delavski priatelji, lim pa rečemo samo tole: Posnemajte in pokažite isto kakor Koren v Celiu. — Pekovski pomočniki.
Delavstvo in volitve.
Dne 28. novembra se vrše v Jugoslaviji prve volitve, odkar obstoja ta drsava. Neštetokrat je že delavstvo zahtevalo da naj se da ljudstvu prilika, da samo potom volitev izreče svojo voljo, kdo n kako naj mu vlada Meščanske stranke so znale volitve vedno zavlečevati z raznimi izgovori, češ. da meje državi še niso določene itd. Da to ni bil pravi vzrok, se vidi že iz deistva. da tudi sedai meje 5e niso določene (Jadransko vprašanje), pa vendar so razpisane volitve za 28. november.
Tedenski pregled.
Rudarska stavka na Angleškem
fe končana. Lastniki rudn:kov so se navezali z modernimi napravami zagotoviti povečano produkcijo. Od povečane produkcije le odvisno, v koPko se bodo pre-ienvkl rudarjev zvišali. (Poročilo le precej nejasno in izededa. kakor da rudarji niso dosegli prčakovan^ra uspeha.)
Na Češkem
I« umrl znani voditell nemškega delavstva ria Češkem, sodr. Seliger. Pogreba se je udeležilo pt;eko 10.000 delavcev.
SociJallsfi na Francoskem
so ogorčeni, ker je sovjetska vlada v Ru-slii zaprla znanega voditelja anarhistov Kropotkina. V svojem listu ,.Humanlte“ poživljalo sovjetsko vlado, da dovoli Kropotk nu. da se izseli v inozemstvo. Isto zahtevajo tudi Švedski socijalisti. Homatij na
Madžarskem
3e dolgo ne bo konec. Reakcilonarjem gre sedal za to. da upostavijo monarhijo s cesarjem Karlom na čelu. Mlajša struja častr,!kov zahteva, da naj bo madžarski krali znani morilec Herthv.
Zadnje čase so se med seboj sprli r
Angleži in Francozi.
Francosko ča6op:sje očita Angležem, da so prelomili mirovno pogodbo, ker so odpovedali finančne represalije napram Nemčiji. Angleži trde, da brez teh odredb
ni mogoče uposfavftl trgovskih odnoSa-jev. Z drugimi besedami povedano, Kreti gajo se. kdo bo dobil večji kos.
Na Grškem
je umrl: kralj Konstantin. ■ Kakor poroča časopisih, žeie Grki, da se napravi republika z Venizelosom na čelu. Drugi žele. da bi ostala monarhija, kateri naj bi vladal princ Juri. Nekateri slovenski listi pa poročajo celo. da na.i bi zasedel arški prestol naš regent Aleksander.
Komunisti
v Srbiji so se sprli med seboj. Zmernejša struja (centrumaši) so izdali na delavstvo manifest, v katerem očitajo ekstremistom (levi komunisti), da z revolucionarnimi frazami zapeljujejo delavstvo od resnega dela. Pravijo, da so krivi reakcije. ki prihaja v Jugoslaviji na površje.
Začasna ureditev bolniškega zavarovanja. V uradnem listu za Slovenijo št. 127., leto II. je izšla naredba št. 407, ki preureja dosedanje bolniško zavarovanje. Bolniško zavarovanje je bilo v Sloveniji skrajno nezadostno za sedanji čas zlasti z ozirom na bolniško podporo. Pq novi naredbi, ki stopi v veljavo - 1. novembrom t. 1. se znatno zvišajo stormje, in sicer do 48 K dnevno. Prispevki se bodo torej odmerjali do tega zneska, enako tudi podpore. Vsi zaslužki od 12 K do 48 K bodo plačevali višje prispevke in bodo prejemali zato višje podpore, ki bo v naj. višji stopni iznašala 28:80 K. S tem je napravljen v socialnem zavarovanju korak naprej, da bodo blagajne res . mogle kaj nuditi potrebnim bolnikom. O naredbi izpregovorimo prihodnjič kaj več.
Vprašanje obrtnega poslovnega davka. Mini« ster financ je glede finančnega zakona predložil spremembe prvotnega zakonskega načrta. Obrtni poslovni davek ie v sporazumu z Interesenti, spremenil, tako, da ga bodo plačevale le banke in velika industrija v obliki posebnih doklad tul uvozne in Izvozne carine, elede malih obraton pa se ta davek izrazi v obliki, da bo obrtnik pia* čal dvolnl dordajni pridobninskl davek.
Tekstilna industrija. Tekstilna indu* strija je po vsem svetu v težki situaciji* ,Vsi imajo iste težave: angleški švedski, holandski, amerikanski itd. veletrgovci. Povsod vei'ke zaloge tekstilnega blaga, pomanjkanje denarja in vzdržljivost publike pri nakupu. V Angliji so velikanske zaloge pri veletrgovcih, kar je posledica tega. ker so trgovci blago le shranjevali v strahu, da tovarne ne bodo moele zadostne množine producirati. Danes je v, Angliji cena pri veletrgovcu nižja kakor, pri producentu. Povsod je opažati pomanjkanje razpoložljivega denarja, tako da je na primer samo Anglija ustavila 40 do 60% svojih strojev. Vsesplošna stagnacija v notranji trgovini ima znaten vpliv na zunanjo trgovino. V južno Ameriko in v Meksiko, v predvojne eksport-ne kraje angleške tekstilne industrije, ni mogoče izvažati, ker ie tam med vojno otvorila obratovanje cela vrsta novih tovarn.
Glasovanje angleških rudarjev. V,
kolikor se more doznati o izidu glasovanja rudarjev o predlogih vlade, je položaj tak. Ja bodo vladni predlrfgi r veliko večino sprejeti celo v južnem \Valesu, kier so se delavci najbolj protivili pristati na predloge vlade, je dosežena večina z* sprejem.
Memitkl delavci pripravljeni. J^edsednlk *v» ze nemfkih rudarjev poslanec Hosemann |e 1*1* vil na nekem shodu v Boehumu, da allljo levičar«
SnjrleSkfm rudarlem, tocfa ajijr1e5ki tovariši fstfe ski krosi delavstvo k simpatliski stavki v prilosr podpore aa sedaj niti ne želijo, listava medna rodne zveze strokovnih organizacij zahteva, da stojijo druge organizacije* toiiko časa pripravne-us, dokler se ne zaprosi stavkujoča organtsacHa Sntemacijonsio, da ji priskoči na pomoč. Tega se nemške strokovne zveze držijo, toda pazile bodo. da ne pride nemški premog, ki ga morajo oddati Francoski po ovinkih na Angleško. Če bi se to zgodilo, bodo našle tudi sredstva, da to zabrasi-3o. Tudi v tem slučaju ni gotovo, čo bi stopne nemške rudarske organizacije v akcijo, ker je ta ka akcija v prvi vrsti odvisna od železničarjev In prevoznih delavcev, sicer pa so nemški rudai-jj pripravljeni na vse možnost) in četudi noieio prelomiti svojih dolžnosti do antante, vendarle ne postanejo z ozirom na angleške radarje stavKo-kazi In Izdajalci.
Obrtni učni tečajih Potreba takih učnih tečajev je vedno bolj očita, zatorej se le ori tozadevni anketi dne 25. oktobra 1920. v državni obrtni šoli v Ljubljani sklen!1o povabiti vse pomočnike in mojstre, ki bi hoteli tečaje obiskovati, da nemudoma priglase svoie ime. obrt. bivališče pisarni ,.P©krai'nske zrveze oi->rtnih
fadrug za Slovenijo v Ljubljani**. Beet-ovnova ulica 10. Tečaji bi bili Mesečni. Najprvo bi se poučevalo v Liublianl, potem bi se priredili tudi nrvVraiini sfični tečaji, na katerih bi pouf^vajt posebni strokovni potovalni učitelji. Podpore za čas učenja bi se ^poslovale. Urad za pospeševanje obrti je v hvalevrednem pojmovanju potrebe takrh teč^v že razpisal strokovno učna mesta, in sicer za krojaštvo. čevljarstvo in , keramiko (lončarstvo. pečarstvo). Nadalje pridefo v poštev: kovinarstvo, in sicer za ključavničarstvo. kovaštvo, elektrotehniko. že-lezostrusrarstvo ter mehanične obrti: kolarstvo; mizarstvo: slikarstvo: črnosli-karstvo. pleskarstvo in liI.irstvo. Kdor se misli udeležiti teh tečajev, nai se takoj zKlas’’ ter se mu frodo vsa potrebna navodila vposlala.
Čutijo se pri moči. Na avstrijskem Tirolskem so lovci žasledifi župnika iz Schrnirna. ko ie bil na dvjein lovu. Ko so hoteli lovci župnika aretirati je ta nameril nanje puško z namenom, da ubije vsakega, ki bi se mu hotel približati. Slučaj te bil naznaniem oblastim in — se ni dalje preiskoval . . . Avstrijska republika je srečna dežela: poleg vse bede. v kateri tiči danes do grla. Jo tlači sedaj še jezuitska nadloga.
Trošarina na vino. Pole« drugih novih dav Itov je našega kmeta po vinorodnih kraiih prav hudo prizadela trošarina na vino, to je dac, ki znaša 32 kron prt hektolitru vina, ki ea kmet pridela, razen onega, ki se mu pusti1 rosto. to Je na oral vinograda kake 3 vedre in n^ hektar njiv ta travnikov po 59 litrov. Pri tem pa se všteje tutii prtdeian Jabolčnik, tako da mora plačati kmet. B« Je tudi jabolčnik pridelal, od '••se.ia vtna dac ali trošarino. Mi vemo. da potrebuje država de nar in da si mora zato poiskati nove davčne vire. Mi tudi vemo, da ni bilo prej socialno pravit no, da je moral kmet, delavec ali kak drug revež ki si je tupatam privoščil v gostilni četrtinko vina, piti zadacano vino, medtem ko je pil bogatafi. ki si Je kupil vina cele sode pri vinogradniku ali pri vinskem trgovcu nezadr.cano vino. Zato tudi v principu ne moramo biti proti temu, da bi se tudi onemu vino uadsealo, ki ga kapi vesjo itmo> žino na enkrat. Zato tndi nima noben pošten in pravičen vinogradnik nič proti temu, če vtno proda, da pride dacar in predpiše kupcu dac od kupljenega vina. Vsaj le vinogradnik tudi prej mo ral od vina dac plačevati, če ga^e točil pod vejo Na vsak način pa smo proti temu, da se vinogradnika sHi, di^ bi moral cd vi:ia, ki ca sain pridela In sam doma porabi za syo]o družino, rosle,
d e’a ve e t. dr dac plačevati. Kdor danes pozna razmere na deželi v tfinorodnin krajih
Premogovni rudnik »Karpan« v Istri, ki pro
ducira ietno 1,300.000 q premoga po 600.01X1 ka lorij. Je Kupila italijanska družba »Arsa«, ki ie zvišala svojo delniško glavnico od 15 na 30 milijonov lir. Prejšnji lastnik Trboveljska družba je ostaJa udeležena s 40 odstotki.
»Indepeiiden*- Labour Party« (Neodvls. dol. stranka) in vprašanje internacionale. Odbor an. gleške »Independfcnt Labour Party* je sprejel z vsemi glasovi načrt, da se pozovejo vse socialistične stranke, ki ie niso vpisane ne v II., ne v lil internacionalo, naj se udeleže splošnega kon-<resa v Londonu, kjer bodo razpravljali o usta novitvi nove Inttrnacionale, ki bo osnovana na štroki podlagi in bo puščala posameznim deželam popolno svobodo delovanja ..po svojih speejel dih gospodarskih in zgodovinskih pogojih.
Plače služkinj. Organizacija služkinj ie na seji 27. oktobra sklenila, da pozove vse ljubljanske gospodinle. da -lačajo služkinjam, kjer jih plačujejo le v denarju najmanj 300 K na mesec manj Izvežba-nim služkinjam. To so zelo skromne zahteve, ki ne zadostujejo niti za obleko, kai še za druge izdatke: za zdravnika, za starost, za zavarovalnino i. dr. Če pomislimo. da imajo služkniie v Zagrebu mesečno najmanj 400 K. se h.oramo le čuditi. da so se zadovoljile pri nas neka-fcei e s sramotnimi plačami po 50 do 100 K. Se na kmetih se tim „bolje“ godi. ko dobivajo poleg tega vsaj še eno obleko. Res Fe, da se nahaja srednji stan. kler so danes po večini uslužbene. v težkem položaju. toda to vendar ne gre, da bi žrtvovala služVJnia svoje moči in zdravje, a bi nazadnje kje v revščini unrrala.
Kdo je ljubljanski gi/ltcHl sumljiv? Organi ljubljanske policij.: so zelo vneti za službo. Bliskovite oči agentov šv’ga-jo po ulicah ter love nepridiprave Delavci, zlasti oni. ki so brezposeln* in sl iščejo dela v Ljubljani, morajo biti zeto previdni. N? dobro, če tak delavec osrle-dule kako izložbo, ni primerno, če gre tak delavec v prenočišče s par kronami, takoj postane agentom sumljiv in ga od-vedo v zapor, kier mora potem čakati na milost državnega pravdnika. V tem ozru-se zlasti brezposelnim pekovskim pomočnikom godi zelo slabo.
V	sežiganju mrličev fena Nemčija rekord. T?ko le bilo na Francoskem v prošlem letu «e žganih 505 trupel (v Parizu 534!), na Angleškem 2C30. v Švici 2050, a v Nemčiji 15.905! .L’ Hu-rnanlte« r žalostjo priznava, da se sežiganje mrličev na Francoskem ne more udomačuj med ljudstvom. Zaman ie, če mo pridleujemo o štabih posledicah nakopičevanja trupel) na pokopališčih ta o higHen&kih, etsklti Is estetskih prednostih krematiziranja (sežiganja). So pač neka teri Interesenti, ki iltn le v korist, če vzdržujeta verske predsodke med ljudstvom!
Dvajseto stoletje. »Petlt Parlslen« poroča da se živi v Parizu 30.000 oseb z napovedova njen sreče Iz kart ta raznovrstnim ugibanjem bodočnosti. Toliko Je prifrigancev, koliko pa je bedakov, ki redijo te prefrigance?
Zahvale,
Podpisan' se najtopleje zahvaljuje vsem rudarjem v Mežici, ki so mi pripomogli ob moji bolezni z vsoto 191 K. Vsem skupaj srčna hvala! Pavel Hritz.
Vsem rudarjem v Mež:cj se nresrčno zahva'jujem za mojo bolniško nodporo v znesku 174 K. — Jakob Anprecht.
M »Naprej
C05ULKH-UN6
= T-RST-AMERI-llA
•	#©r&. —' Buenos — Ayr6s —
SIS® di Janairo-Ssaratos *8ontevid<&9
Brezplačna pojasnila in prodaja voznih I.StUov potnike za Slovenijo edinole pri: -
SIMON KMETEC, l.jubljana
Kolodvorska ulicu 28.
 ^  * ^
7—”—“— -------------------~a
UČITELJSKA TISKARNI!
. UUUUi fdM Hiti sin. I.
V	tjjisirsJBtJ aoiiji t msisas ata
risuovtne iole, Šamanstva in urade. Najmoder* oe|5e plakate ta rabila • ca shode in vesellee. •
LETNE ZAKLJUČKE
%»
Maiaiutiernel&ii uredba ca k tisnaujo ilstuT, kaitg« bro-,*■ - tur itd. itd. • V ■	■	tfl mm -----
ž	STEREOTIPI J A LITOtJHAPIJA j
Okraina r oinšška blaga na jr--------j w LguDlani. r~—A
Pisarna: Turjak trg štev. 4. prvo Gsd> etropje. Uradne . re ko od 8. zjutraj do 2. popoldne, ob .«edetjab in praantbih ~ je blag mo a«prta. ..........
iSdravotk biagam*	| Urdiatr« 1 i m-1 w»._ 1	stanovanje
h. HBJiBiaa m •pioiso tdntvljeaic	til — *<•*	torjaaki ttv *t- 4. v okr. bol hlaa.
Sr. im m	10—*/ai.	(aniiSi oi«. v
apiošno zdravilen)«	. 2—3	<tntAMaoii.
iti. mn mm		4Q«NK Sl t*.
apioano tdramenif	[ •—2	•ailflECdH «
»t. hibiz Anmitt		TvilftlRl (L «.
•plodno idravnenje	♦—d	Podrasti taft tl
Člani, ki potrebujejo <di-«vn>*fco pomoi, «8 morajo »Bioisiti v piuara> boiniake bUjtajae, da se jim ter gtavi nakaznico ut «lravniSt» (bomitUu Eglssnieo): bres to ordmtrajo adravmto e v aoiatb ninoaitfi. TroStcov m nastanku, aadat boi«i rton mio iOvo droge zdravnike, Ja za "j&je, a« pount niiiKa blagajna. Oi oiarfajniteoaa zdravnika ispo*-ujom OomiSki ii»t «e mora takoj odduti v bia^aj* aiSk> ptaarm Ob nedeljah in	k	m	ordintra
ie « nnjnib niučajih. Za vwtejj v beititco i« treba naia/<nice. Zdravila *e dobe v vaeb Ijubljou*#*** (okaruuh UotnifečniBa se izplačuje v»afco sobote* te io ta dan praznib, pa dan prej od 8. ajutra, d# t. popoldne. S t?rito>bnmi ae je obraiati do ea* čeijuUa okrajne boloiBke blaaraine.
Načelstvo.